Na podlagi petega odstavka 150. člena in dvanajstega odstavka 151. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 23/24 in 21/25 – ZOPVOOV) minister za okolje, podnebje in energijo izdaja
o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje
(1) Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja (prenovitev)) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), nazadnje spremenjeno z Direktivo (EU) 2024/1785 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o spremembi Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) in Direktive Sveta 1999/31/ES o odlagališčih odpadkov (UL L št. 2024/1785 z dne 15. 7. 2024), določa vrste snovi v odpadnih plinih, parametre stanja odpadnih plinov in parametre obratovalnega stanja naprave, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, metodologijo vzorčenja, merjenja in vrednotenja meritev ter način poročanja o opravljenih meritvah ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Ta pravilnik določa tudi opremo, vrsto akreditacije in tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja obratovalni monitoring (v nadaljnjem besedilu: izvajalec obratovalnega monitoringa).
(3) Ta pravilnik se sprejme ob upoštevanju postopka notificiranja storitev v skladu z Uredbo o postopku notificiranja zahtev za storitve (Uradni list RS, št. 80/10).
(1) Ta pravilnik se uporablja za izvajanje meritev emisije snovi v zrak:
– pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev v zvezi z emisijo snovi v zrak, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja;
– pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev v zvezi z emisijo snovi v zrak iz posameznih vrst naprav, določenih v predpisih, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz posameznih vrst naprav;
– pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev v zvezi z emisijo snovi v zrak iz posameznih vrst naprav, ki imajo v okoljevarstvenem dovoljenju določene zahteve za emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja;
– z namenom letnega poročanja o emisiji snovi v zrak v skladu s predpisi iz prve in druge alineje tega odstavka;
– z namenom letnega poročanja o emisiji nekaterih onesnaževal v zrak v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L št. 33 z dne 4. 2. 2006, str. 1), nazadnje spremenjeno z Uredbo (EU) 2024/1244 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o sporočanju okoljskih podatkov industrijskih naprav, vzpostavitvi portala industrijskih emisij in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 166/2006 (UL L št. 2024/1244 z dne 2. 5. 2024);
– pri preverjanju ukrepov v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, določenih za povzročitelje obremenitve v načrtu za kakovost zunanjega zraka;
– pri preverjanju ukrepov, ki jih odredi pristojni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzora.
(2) Ta pravilnik se uporablja tudi za izvajanje meritev emisije v zrak za druge namene, kot so:
– izdelava evidenc o virih onesnaževanja, ki obremenjujejo okolje z emisijo snovi v zrak;
– ocenjevanje skladnosti uporabljene tehnike v napravi z razpoložljivimi tehnikami;
– načrtovanje in odločanje o obnovi ali posodobitvi obratovanja naprav;
– optimiziranje tehnološkega procesa glede na emisije snovi v zrak.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. prve meritve so meritve emisijskih parametrov odpadnih plinov, ki se opravijo po prvem zagonu nove ali rekonstruirane naprave ali po prvem zagonu nove ali rekonstruirane naprave za čiščenje odpadnih plinov, in vrednotenje teh parametrov;
2. obratovalni monitoring je ugotavljanje vplivov naprave na okolje z vzorčenjem odpadnih plinov po vnaprej določenem programu, merjenjem in vrednotenjem emisijskih parametrov odpadnih plinov med obratovanjem naprave ter ocenjevanjem celotne ali dodatne obremenitve zunanjega zraka;
3. emisijski parametri so koncentracija in količina snovi v odpadnih plinih, parametri stanja odpadnih plinov, emisijski delež, stopnja razžveplanja, emisijski faktor in parametri obratovalnega stanja naprave, ki so predmet prvih meritev ali obratovalnega monitoringa;
4. parametri stanja odpadnih plinov so temperatura, tlak, prostorninski pretok in vlaga odpadnih plinov ter vsebnost kisika v njih. Parametri stanja odpadnih plinov so tudi črnina dimnih plinov ali druge fizikalne lastnosti odpadnih plinov, če so zanje s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak, določene mejne vrednosti;
5. parametri obratovalnega stanja naprave so za obratovanje vira onesnaževanja značilne emisijske veličine, ki niso neposredno povezane z lastnostmi odpadnih plinov, če so zanje s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak, določene mejne vrednosti ali če so predpisani obratovalni pogoji naprave;
6. izmerjena vrednost je vrednost emisijske veličine, ki se odčita iz merilne naprave in običajno vsebuje izračun zaradi kalibracije merilne naprave in pretvarjanja rezultatov meritev v mersko enoto, v kateri se izrazi rezultat meritve. Izmerjena vrednost je trenutna vrednost vzorca odpadnih plinov ali za čas vzorčenja izračunana povprečna vrednost celotnega vzorca odpadnih plinov;
7. vzorec odpadnih plinov je del toka odpadnih plinov, ki se odvzame na določenem merilnem mestu, in sicer z ekstraktivnim ali neekstraktivnim vzorčenjem, v določenem časovnem obdobju na določen način in zanj velja, da je značilen za odpadne pline vira onesnaževanja;
8. ekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se vzorec odpadnih plinov odvzame iz notranjosti odvodnika odpadnih plinov ter odvede za obdelavo in analizo v merilno napravo, nameščeno zunaj odvodnika;
9. neekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se analiza odpadnih plinov izvaja v notranjosti odvodnika plinov;
10. neprekinjeno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, ki poteka med izvajanjem posamezne meritve neprekinjeno. Tako izmerjene vrednosti so trenutne vrednosti emisijskih veličin;
11. sekvenčno vzorčenje je enkratno ali ponavljajoče se odvzemanje vzorcev odpadnih plinov, pri čemer so časi vzorčenja poljubno dolgi. Tako izmerjene vrednosti so običajno enake povprečnim vrednostim emisijskih veličin;
12. čas povprečenja je časovni interval, za katerega se izračunajo povprečne vrednosti emisijskih veličin;
13. kratkotrajna povprečna vrednost je rezultat posamezne meritve, pri kateri sta čas vzorčenja in čas povprečenja izmerjenih vrednosti enaka najkrajšemu predpisanemu času povprečenja, ki je krajši od štiriindvajsetih ur;
14. normirana kratkotrajna povprečna vrednost je kratkotrajna povprečna vrednost, preračunana na normne pogoje in vsebnost kisika, če je ta določena s predpisi o emisiji snovi v zrak;
15. validirana normirana kratkotrajna povprečna vrednost je normirana kratkotrajna povprečna vrednost z odšteto stopnjo zaupanja;
16. dnevna povprečna vrednost je aritmetično povprečje validiranih kratkotrajnih povprečnih vrednosti, izračunanih za obdobje dneva, v katerem vir onesnaževanja obratuje;
17. AMS je avtomatski merilni sistem za merjenje emisijskih veličin z merilniki, ki z neprekinjenim vzorčenjem zagotavljajo merjenje trenutnih vrednosti v intervalih, ki niso daljši od šestdesetih sekund, in shranjevanje ali zapisovanje rezultatov merjenja trenutnih vrednosti;
18. DAHS je sistem za sprotno vrednotenje avtomatsko izmerjenih trenutnih vrednosti, izračunavanje povprečnih vrednosti iz rezultatov avtomatskega merjenja, shranjevanje izračunanih povprečnih vrednosti na ustreznem elektronskem mediju in izpis povprečnih vrednosti ob koncu vsakega dneva;
19. zgornja meja merjenja je najvišja vrednost emisijske veličine, ki se lahko izmeri z merilno napravo;
20. razpršena emisija snovi v zrak je emisija snovi, ki nastane zaradi neposrednega stika hlapnih ali prašnatih snovi z okoljem pri običajnem obratovanju naprave, in ni emisija snovi v zrak z izpuščanjem odpadnih plinov iz naprave skozi odvodnik;
21. ubežna emisija snovi v zrak je emisija snovi, ki nastane zaradi puščanja odvodnikov odpadnih plinov ali netesnosti opreme za zajemanje odpadnih plinov v napravi;
22. izvajalec obratovalnega monitoringa je oseba, ki v skladu s tem pravilnikom pridobi pooblastilo ministrstva za izvajanje prvih meritev in meritev emisije snovi v zrak v okviru obratovalnega monitoringa ali za preverjanje delovanja sistema trajnih meritev ali za ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja;
23. QAL2 je kalibracija, kakor je določena v standardu SIST EN 14181, in je postopek za določitev kalibracijske funkcije in njene variabilnosti ter preskus variabilnosti izmerjenih vrednosti avtomatskega merjenja v primerjavi z največjim dovoljenim intervalom zaupanja, določenim s predpisi ali okoljevarstvenim dovoljenjem;
24. AST je redno letno preskušanje, kakor je določeno v standardu SIST EN 14181, in je postopek, ki se uporablja za presojo, ali interval zaupanja izmerjenih vrednosti, pridobljenih z avtomatskim merjenjem, še vedno izpolnjuje predpisana merila, kakor so bila dokazana pri predhodnem postopku QAL2. Določi tudi, ali je kalibracijska funkcija, pridobljena med predhodnim postopkom QAL2, še vedno veljavna;
25. QAL3 je kontrola stabilnosti delovanja, kakor je določena v standardu SIST EN 14181, in je postopek, ki ga zavezanec za trajne meritve izvaja med obratovanjem naprave in AMS z namenom, da AMS izpolnjuje predpisane zahteve in deluje z zahtevano natančnostjo v okviru kalibracijskega območja, ugotovljenega v postopku QAL2;
26. funkcionalni preskus delovanja AMS, kakor je določen v standardu SIST EN 14181, je postopek preverjanja, ali se AMS uporablja in deluje po navodilih proizvajalca ali dobavitelja AMS, vključno s preverjanjem ničelne vrednosti AMS pri ničelni vrednosti merjenega parametra;
27. SRM je predpisana referenčna metoda, ki se uporablja za kalibracijo in validacijo AMS ter občasne meritve, s katerimi se preveri skladnost z mejnimi vrednostmi emisije snovi v zrak;
28. redna letna kontrola delovanja DAHS, kakor je določena v standardu SIST EN 17255-4, je postopek preverjanja, ali DAHS izpolnjuje zahteve, določene v standardu SIST EN 17255-1 in točki 6 standarda SIST EN 17255-2.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo enako, kakor v predpisu, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(zavezanec za zagotovitev prvih meritev in obratovalnega monitoringa)
Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in obratovalnega monitoringa je upravljavec naprave, za katero je s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ali okoljevarstvenem dovoljenju, določeno, da je izvajanje prvih meritev ali obratovalnega monitoringa obvezno (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
II. VRSTE IN OBSEG MERITEV TER OCENJEVANJA OBREMENITVE
(1) Izvedba prvih meritev in obratovalnega monitoringa obsega:
1. izdelavo načrta meritev emisije snovi v zrak, vključno z določitvijo ciljev merjenja emisij snovi in opredelitvijo parametrov obratovanja naprave, pomembnih za emisijo snovi v zrak;
2. izdelavo strategije vzorčenja odpadnih plinov in njihovo vzorčenje;
3. izdelavo načrta za beleženje časa obratovanja naprave in ocenjevanje letnega časa obratovanja naprave zaradi izdelave ocene o letni emisiji snovi v zrak;
4. merjenje koncentracije snovi v odpadnih plinih ter preračun rezultatov meritev na prostorninsko enoto suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih in na predpisano računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih;
5. merjenje in vrednotenje parametrov stanja odpadnih plinov in parametrov obratovalnega stanja naprave;
6. merjenje prostorninskega pretoka in izračun masnega pretoka snovi v odpadnih plinih, števila enot vonja, količine vlaken, dimnega števila odpadnih plinov, emisijskega deleža, emisijskega faktorja in stopnje zmanjšanja emisije;
7. ocenjevanje razpršene in ubežne emisije snovi v zrak;
8. izdelavo poročila o opravljenih meritvah emisije snovi v zrak in izdelavo ocene o letni emisiji snovi v zrak.
(2) Če gre za emisijo snovi iz naprave, za katero je treba dokazovati izpolnjevanje pogojev v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, obratovalni monitoring obsega tudi:
1. ugotavljanje letne količine odpadnih plinov in masnih pretokov;
2. ocenjevanje celotne ali dodatne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja;
3. pripravo poročila o izdelanih ocenah obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja.
(3) Ocenjevanje celotne ali dodatne obremenitve zunanjega zraka je treba na območju vrednotenja izvajati z meritvami po merilnih metodah in na način iz predpisa, ki ureja ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka, ter v obsegu in na način, ki je določen s programom ocenjevanja celotne obremenitve zunanjega zraka.
(4) Če se v napravi uporabljajo hlapna organska topila ali halogenirana hlapna organska topila, obratovalni monitoring obsega tudi:
1. ugotavljanje letne količine nezajetih in celotnih emisij hlapnih organskih spojin ali halogeniranih hlapnih organskih spojin,
2. izračun masnega pretoka hlapnih organskih spojin ali halogeniranih hlapnih organskih spojin pri posameznih izpustih,
3. merjenje urnega prostorninskega pretoka odpadnih plinov pri posameznih izpustih,
4. ocenjevanje letne količine nevarnih hlapnih organskih spojin v odpadnih plinih na podlagi ugotovitev o letnih količinah nezajete in celotne emisije hlapnih organskih spojin ali halogeniranih hlapnih organskih spojin,
5. izračun emisijskega faktorja, če je določen za posamezno vrsto naprav ali dejavnost.
(5) Načrt meritev emisije snovi v zrak, strategija vzorčenja in poročilo o opravljenih meritvah emisije snovi iz prvega odstavka tega člena se izdelajo v skladu s standardom SIST EN 15259.
(1) Pri prvih meritvah mora zavezanec zagotoviti:
1. izdelavo načrta meritev emisije snovi v zrak, vključno z določitvijo ciljev merjenja emisij snovi in opredelitvijo parametrov obratovanja naprave, pomembnih za emisijo snovi v zrak;
2. izdelavo strategije vzorčenja odpadnih plinov in njihovo vzorčenje;
3. merjenje parametrov stanja odpadnih plinov;
4. merjenje prostorninskega pretoka in koncentracije snovi v odpadnih plinih;
5. merjenje števila enot vonja, količine vlaken in dimnega števila odpadnih plinov;
6. izračun masnih pretokov snovi v odpadnih plinih, vključno z oceno razpršenih in ubežnih emisij snovi, izračun emisijskega deleža, emisijskega faktorja in stopnje zmanjšanja emisije;
7. ugotavljanje parametrov obratovalnega stanja naprave in parametrov stanja odpadnih plinov.
(2) Če emisijo snovi v zrak iz posamezne vrste naprav ureja predpis, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ali predpis o emisiji snovi v zrak iz posamezne vrste naprav, mora zavezanec zagotoviti izvedbo meritev snovi in izračun iz prejšnjega odstavka, za katere so s temi predpisi določene mejne vrednosti.
(3) Če se na podlagi analize tehnološkega procesa v napravi ugotovi, da masni pretok posamezne snovi iz naprave lahko presega mejni masni pretok, mora zavezanec zagotoviti izvedbo prvih meritev emisije te snovi, pri čemer mora zagotoviti meritve koncentracije te snovi v odpadnih plinih in prostorninskega pretoka odpadnih plinov na vseh izpustih, kjer se ta snov izpušča v okolje.
(4) Za napravo, ki je hkrati naprava iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je treba zagotoviti izvedbo prvih meritev v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(5) Za napravo, za katero je treba v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju določi snovi, za katere je treba pri prvih meritvah ugotavljati emisijo snovi v zrak na podlagi programa obratovalnega monitoringa, ki ga k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloži upravljavec naprave, izdela pa ga izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega procesa, ki povzroča emisijo snovi v zrak, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(6) Ne glede na določbe drugega do petega odstavka tega člena lahko ministrstvo za napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi tudi drugačen seznam snovi, za katere je treba ugotavljati koncentracijo v odpadnih plinih, če na podlagi analize tehnološkega procesa ugotovi, da nekatere snovi obremenjujejo okolje ali pomembno vplivajo na raven onesnaženosti zunanjega zraka v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zunanjega zraka.
(7) Za napravo, za katero v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, mora zavezanec:
– pred izvedbo prvih meritev zagotoviti izdelavo programa obratovalnega monitoringa, ki ga v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, izdela izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega procesa, in
– izvesti prve meritve v skladu s programom obratovalnega monitoringa iz prejšnje alineje.
(8) Če je za napravo, za katero v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, treba pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora zavezanec zagotoviti prve meritve v obsegu navedenem v strokovni oceni vplivov emisije snovi v zrak.
(9) Za snovi, za katere je treba izvajati meritve koncentracij v odpadnih plinih na podlagi določb tega člena, je treba ocenjevati tudi razpršene emisije iz naprave.
(10) Če je treba v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz posamezne vrste naprav, ali s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, zagotavljati trajne meritve, mora zavezanec namesto prvih meritev zagotoviti QAL2.
(opustitev prvih meritev)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena zavezancu pri prvih meritvah ni treba zagotoviti izvedbe meritev:
1. vsebnosti kisika, če za napravo s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz naprave, ni določena računska vsebnost kisika v odpadnih plinih,
2. drugih parametrov stanja odpadnih plinov, če se njihove vrednosti v času ne spreminjajo in se lahko določijo drugače.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora zavezanec zagotoviti izvedbo meritev vsebnosti kisika ali parametrov stanja odpadnih plinov ali obojih, če je to za posamezno napravo določeno v okoljevarstvenem dovoljenju.
Za novo napravo, za katero v skladu z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, obstaja domneva o skladnosti, zavezancu prvih meritev ni treba zagotoviti, če iz nje izhaja, da emisije snovi v zrak ne presegajo mejnih vrednosti emisij snovi v zrak, določenih s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz posamezne vrste naprav.
(čas izvajanja prvih meritev)
Prve meritve se izvedejo v rokih, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(1) Prve meritve se izvajajo z več posameznimi meritvami, ko je naprava v obratovalnem stanju največjega obremenjevanja okolja. Če stanja največjega obremenjevanja okolja med izvajanjem prvih meritev ni mogoče zagotoviti, je treba podati obrazložitev razlogov za nedoseganje največjega obremenjevanja okolja in opisati dejansko stanje obremenjevanja okolja med izvedbo prvih meritev, meritve pa načrtovati in izvesti tako, da je omogočen posnetek značilnega obratovanja naprave v obdobju, za katero se prve meritve izvajajo, ter dejansko oceno letne emisije snovi v zrak.
(2) Za napravo, ki obratuje neenakomerno in brez ponovljivega časovnega vzorca obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z najmanj šestimi posameznimi meritvami in časom vzorčenja pol ure.
(3) Za napravo, ki obratuje enakomerno in ima stalno ali prekinjajoče se ponovljiv časovni vzorec obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z najmanj tremi posameznimi meritvami med značilnim obratovanjem naprave in dodatno z eno posamezno meritvijo med obnovo zalog ali vstopnih surovin, pripravo na zagon ali čiščenjem naprav ali drugačnim obratovalnim stanjem, ki ni tipično za enakomerno obratovanje naprave.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena zavezanec zagotovi tako število meritev v okviru prvih meritev, kakor je določeno v okoljevarstvenem dovoljenju.
(5) Za vsako posamezno meritev iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izračunajo kratkotrajne povprečne vrednosti vseh koncentracij snovi v odpadnih plinih in parametrov stanja odpadnih plinov, za katere se zagotavljajo prve meritve na podlagi določb 6. člena tega pravilnika. Če je za posamezno snov s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ali s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz posamezne vrste naprav, določeno več kot pol ure vzorčenja, se povprečna vrednost koncentracij snovi v odpadnih plinih izračuna za obdobje takega vzorčenja.
(6) Povprečne vrednosti koncentracije snovi se preračunajo na prostorninsko enoto suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih ter na računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je tak preračun predpisan.
(7) Izračun koncentracije snovi in preračun povprečne vrednosti na računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih iz prejšnjega odstavka se izvedeta tako, kakor ju določa predpis, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ali za posamezno vrsto naprav s posebnim predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz posamezne vrste naprav, ali z zaključki o BAT.
(8) Za ugotavljanje čezmerne obremenitve se za povprečne vrednosti prvih meritev štejejo izračunane vrednosti koncentracij na način iz petega do sedmega odstavka tega člena.
IV. OBRATOVALNI MONITORING
(izvajanje trajnih in občasnih meritev emisije snovi)
(1) Obratovalni monitoring mora zavezanec zagotavljati kot:
– trajne meritve emisije snovi za tiste snovi, za katere je treba izvesti trajne meritve v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak, ali z zaključki o BAT,
– občasne meritve emisije snovi za tiste snovi, ki niso snovi iz prejšnje alineje in za katere je za posamezno vrsto naprav s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak, ali z zaključki o BAT določena mejna vrednost,
– občasne meritve emisije snovi vseh tistih snovi, ki niso snovi iz prve in druge alineje tega odstavka, razen če je največji masni pretok teh snovi iz naprave enak mejnemu masnemu pretoku ali manjši od njega ter je na podlagi sestave neočiščenega odpadnega plina mogoče izključiti prekoračitev mejnega masnega pretoka,
– izdelavo ocene o dejanskem letnem času obratovanja naprave.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka občasnih meritev emisije snovi ni treba izvajati za celotni prah, metan, vodik, ogljikov dioksid, delno fluorirane ogljikovodike, didušikov oksid, amonijak, nemetanske hlapne organske spojine, popolnoma fluorirane ogljikovodike in žveplov heksafluorid, če je izvajanje občasnih meritev zaradi narave vira emisij nepraktično izvajati in je za posamezno napravo mogoče izračunati letno količino emisije v zrak na podlagi podatkov o nastajanju teh snovi pri obratovanju naprave in če izvajanje meritev emisije snovi ni določeno v okoljevarstvenem dovoljenju, izdanem za to napravo.
(3) Za snovi, za katere je treba izvajati meritve koncentracij v odpadnih plinih na podlagi prvega odstavka tega člena, je treba ocenjevati tudi razpršene in ubežne emisije iz naprave.
(4) Če je za obratovanje naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določen drugačen način izvajanja obratovalnega monitoringa, kakor je določen v prvem, drugem ali tretjem odstavku tega člena, mora zavezanec zagotoviti izvajanje meritev obratovalnega monitoringa na način iz okoljevarstvenega dovoljenja.
(izvajanje občasnih meritev emisije snovi)
(1) Vzorčenje pri občasnih meritvah emisije snovi se izvaja na način, določen za prve meritve v 10. členu tega pravilnika.
(2) Občasne meritve emisije snovi se za posamezno snov izvajajo z razmiki, ki ne smejo biti krajši od:
– petih mesecev, če se občasne meritve izvajajo dvakrat na leto,
– šestih mesecev, če se občasne meritve izvajajo vsako leto,
– osemnajstih mesecev, če se občasne meritve izvajajo vsaka tri leta,
– tridesetih mesecev, če se občasne meritve izvajajo vsakih pet let.
(3) Če so izpolnjeni pogoji za opustitev meritev iz 7. člena tega pravilnika, pri občasnih meritvah emisije snovi ni treba izvajati meritev vsebnosti kisika v odpadnih plinih ali meritev parametrov stanja odpadnih plinov.
(izvajanje trajnih meritev emisije snovi)
(1) Trajne meritve emisije snovi morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo podatke o koncentraciji in masnem pretoku snovi v odpadnih plinih, za katero so predpisane trajne meritve.
(2) Zavezanec mora zagotoviti namestitev ustrezne merilne opreme za izvedbo trajnih meritev, ki poleg podatkov iz prejšnjega odstavka zagotavljajo tudi stalno beleženje podatkov, iz katerih je razvidno obratovanje naprave, kot so:
– temperatura odpadnih plinov,
– vsebnost kisika v odpadnih plinih,
– vsebnost vlage v odpadnih plinih,
– prostorninski pretok odpadnih plinov in
– drugi procesni podatki, iz katerih je razvidno obratovanje naprave.
(3) Razpoložljivost merilne opreme mora biti najmanj 80 %, razen če ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju določi večjo razpoložljivost merilne opreme.
(4) Zavezanec mora zagotoviti namestitev ustrezne opreme za zajem in vrednotenje avtomatsko izmerjenih trenutnih vrednosti, izračunavanje povprečnih vrednosti iz rezultatov AMS, shranjevanje in izpis povprečnih vrednosti. Razpoložljivost DAHS mora v koledarskem letu doseči najmanj 99 %.
(5) Pri vgradnji in obratovanju merilne opreme za trajne meritve ter opreme za zapisovanje in vrednotenje podatkov je treba upoštevati, da:
1. sta vgradnja in delovanje merilne opreme v skladu s standardom SIST EN 14181;
2. izvajalec obratovalnega monitoringa izvaja QAL2 in AST;
3. se o izvedbi QAL2 izdela poročilo, iz katerega so razvidni vsaj:
a) opis naprave, merilnih mest in mest vzorčenja;
b) opis obratovalnega stanja naprave, goriva, surovine in proizvodov, ki so bili uporabljeni ali so v napravi nastajali med preskusi;
c) izvajalec obratovalnega monitoringa in osebje, ki je izvajalo preskuse;
č) podatki o akreditaciji izvajalca obratovalnega monitoringa po standardu SIST EN ISO/IEC 17025;
d) opis uporabljenega AMS – vključno z merjenimi snovmi, ki so predmet trajnih meritev, merilno metodo, merilnim principom, vrsto merilne opreme, merilnim območjem, stopnjo zaupanja in njegovo lokacijo;
e) opis uporabljene SRM: merilne metode, vrsta, merilno območje, ponovljivost oziroma stopnja zaupanja ter referenčna številka standardov EN ali ISO, kadar je to primerno;
f) datum in čas vzporednih meritev;
g) podrobni podatki o vseh izmerjenih vrednostih, pridobljenih z AMS in SRM, s povprečenimi vrednostmi v ustreznih časovnih intervalih;
h) metoda, uporabljena za določitev ubežnikov, in razlogi za njihovo izključitev;
i) kalibracijska funkcija in veljavno kalibracijsko območje, vključno s postopkom za določitev kalibracijske funkcije in vseh podatkov, uporabljenih za izračun kalibracijske funkcije in izvedbo preskusa spremenljivosti (variabilnosti);
j) razsevni x-y diagram vzporednih meritev, vključno z veljavnim kalibracijskim območjem;
k) vsa odstopanja od postopkov, opisanih v standardu SIST ISO 14181, in njihov morebitni vpliv na predstavljene rezultate;
l) rezultati zadnjega funkcionalnega preskusa delovanja AMS;
4. se o AST izdela poročilo, iz katerega je razviden opis AMS, veljavnost kalibracijske funkcije in izpolnjevanje zahtev glede predpisane natančnosti izmerjenih vrednosti;
5. se za vzdrževanje AMS sklene pogodba z osebo, usposobljeno za vzdrževanje AMS, razen če zavezanec sam zaposluje takšno usposobljeno osebje;
6. se za izvajanje QAL3 AMS sklene pogodba z osebo, usposobljeno za ta postopek, razen če zavezanec sam zaposluje takšno usposobljeno osebje;
7. je treba pri izvajanju QAL3 zagotavljati preverjanje in zapisovanje ničelne in referenčne točke v skladu s standardom SIST EN 14181;
8. se pri izvajanju QAL3 izvajajo ukrepi zagotavljanja kakovosti te opreme med obratovanjem v skladu s standardom SIST EN 14181;
9. se pri izvajanju QAL3 vodi dnevnik in se dokumentacija o sprotnem zagotavljanju kakovosti AMS vodi v pisni obliki ali z uporabo računalnika v skladu s standardom SIST EN 14181;
10. se o izpadu AMS ali DAHS nemudoma obvesti pristojnega inšpektorja;
11. da sta vgradnja in delovanje DAHS v skladu s standardi SIST EN 17255-1 in SIST EN 17255-2;
12. da je DAHS zaščiten pred nepooblaščenim poseganjem vanj in spreminjanjem, o vsakem posegu in spremembi mora biti na voljo sledljiv zapis o času in vrsti posega, vsebini sprememb ter osebi, ki je izvedla poseg,
13. redno letno kontrolo delovanja DAHS izvede izvajalec obratovalnega monitoringa v skladu s standardom SIST EN 17255-4,
14. se o redni letni kontroli delovanja DAHS izdela poročilo, iz katerega so razvidni opis, delovanje in lastnosti opreme ter postopki preverjanja, v skladu s standardom SIST EN 17255-4.
(6) Zavezanec mora najpozneje štiri tedne pred prvim zagonom ali spremembo AMS in DAHS predložiti ministrstvu podrobni predlog o vrsti ter načinu elektronskega zapisovanja in vrednotenja izmerjenih vrednosti, ki ga izdela izvajalec obratovalnega monitoringa. V predlogu elektronskega zapisovanja in vrednotenja izmerjenih vrednosti je treba podrobneje opisati tudi način zapisa obratovalnih parametrov naprave, za katere se elektronsko zapisujejo izmerjene vrednosti. Navedene morajo biti tudi vsebina, oblika in časovna dostopnost podatkov za njihovo telemetrično sporočanje v skladu z navodili, ki jih ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Ob morebitni okvari ali nujnem vzdrževanju AMS ali DAHS mora zavezanec ministrstvu predložiti opis spremembe s podatki iz prejšnjega stavka najpozneje v naslednjih petih delovnih dneh od izvedene spremembe.
(7) Zavezanec mora zagotoviti, da se vsako leto izvedeta AST v skladu s standardom SIST EN 14181 in redno letno kontrolo delovanja DAHS v skladu s standardom SIST EN 17255-4. O rezultatih AST in kontrole delovanja DAHS je treba izdelati poročilo. To poročilo mora zavezanec poslati ministrstvu v elektronski obliki, in sicer v dvanajstih tednih po opravljenem AST in kontroli delovanja DAHS.
(8) Zavezanec mora zagotoviti, da se v skladu s standardom SIST EN 14181 med poskusnim obratovanjem naprave ali najpozneje tri mesece po začetku uporabe ali po večji spremembi AMS in nato najmanj enkrat na vsaka tri leta izvede QAL2, pri čemer za večjo spremembo AMS štejejo vsak namerni poseg, okvara ter večja servisna in vzdrževalna dela, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na kalibracijsko krivuljo ali interval zaupanja AMS. O rezultatih QAL2 je treba izdelati poročilo. To poročilo mora zavezanec poslati ministrstvu v elektronski obliki v dvanajstih tednih po opravljeni QAL2.
(9) AMS se šteje za ustrezen, če se s QAL2 in AST dokaže, da vrednost 95-odstotne stopnje zaupanja kratkotrajnih povprečnih vrednosti ne presega naslednjih deležev mejne vrednosti emisije:
– ogljikov monoksid 10 %,
– žveplovi oksidi 20 %,
– dušikovi oksidi 20 %,
– celotni prah 30 %,
– celotni organski ogljik 30 %,
– plinaste anorganske spojine klora, plinaste anorganske spojine fluora, amonijaka, živega srebra in druge snovi, ki se trajno merijo, 40 %.
(10) Na podlagi trenutnih vrednosti se izračunajo kratkotrajne povprečne vrednosti za čas obratovanja naprave v obdobju tekočega dneva. Čas povprečenja za izračun kratkotrajne povprečne vrednosti je lahko predpisan z mejno vrednostjo emisije snovi v odpadnih plinih. Za snovi, za katere čas povprečenja ni predpisan drugače, ta obsega pol ure. Parametri stanja in prostorninskega pretoka odpadnih plinov ter parametri obratovanja naprave se preračunajo na kratkotrajne povprečne vrednosti v istem intervalu, kakor je predpisan za snovi, ki so predmet trajnih meritev. Kratkotrajne povprečne vrednosti emisijskih koncentracij snovi in prostorninskega pretoka odpadnih plinov se preračunajo na prostorninsko enoto suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih in na predpisano računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih.
(11) Kratkotrajna povprečna vrednost iz prejšnjega odstavka je veljavna, če je za njen izračun pravilno izmerjenih najmanj dve tretjini vseh izmerjenih trenutnih vrednosti v okviru časovnega intervala povprečenja v času obratovanja naprave. Veljavne kratkotrajne povprečne vrednosti vseh parametrov, ki so predmet trajnih meritev, skupaj s podatki o obratovanju naprave, upravljavec v dejanskem času v elektronsko berljivi obliki pošlje na ministrstvo, v skladu z navodili, ki so objavljena na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(12) Validirane kratkotrajne povprečne vrednosti se za vrednotenje emisije snovi v zrak izračunajo iz veljavnih kratkotrajnih povprečnih vrednosti tako, da se od njih odšteje stopnja zaupanja iz devetega odstavka tega člena.
(13) Iz validiranih kratkotrajnih povprečnih vrednosti iz prejšnjega odstavka se za vsak dan izračuna povprečna dnevna vrednost. Dnevna povprečna vrednost je veljavna, če je za njen izračun na voljo za vsaj šest ur veljavnih kratkotrajnih povprečnih vrednosti.
(14) Za vrednotenje se uporabijo vse veljavne validirane kratkotrajne ali dnevne povprečne vrednosti.
(15) Zavezanec mora nadomestiti merilno opremo za izvedbo trajnih meritev z ustreznejšo, če je iz poročila o obratovalnem monitoringu razvidno, da:
– so meritve dnevnih povprečnih vrednosti zaradi nezanesljivosti sistema za izvajanje emisijskega monitoringa iz razlogov iz prejšnjega odstavka neveljavne več kot desetkrat v letu, ali
– razpoložljivost merilne opreme ne dosega vrednosti, predpisane v tretjem odstavku tega člena, ali
– razpoložljivost opreme za zapisovanje in vrednotenje podatkov ne dosega vrednosti, predpisane v četrtem odstavku tega člena, ali
– merilna oprema ne dosega zahtevane stopnje zaupanja meritev.
(ocenjevanje obremenitve zunanjega zraka)
(1) Če gre za emisijo snovi iz naprave, za katero je v okoljevarstvenem dovoljenju določeno, da je treba dokazovati izpolnjevanje pogojev v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, obratovalni monitoring obsega tudi ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja v obsegu iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika.
(2) Če je v okoljevarstvenem dovoljenju iz prejšnjega odstavka določeno tudi ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega zraka, obratovalni monitoring obsega tudi ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja.
V. METODOLOGIJA VZORČENJA, POVPREČENJA IN MERJENJA EMISIJE SNOVI
(1) Zavezanec mora pri vsakem izpustu odpadnih plinov iz naprave urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko, dostopno ter opremljeno, tako da je meritve mogoče izvajati merilno neoporečno, tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca obratovalnega monitoringa.
(2) Merilno mesto mora omogočati namestitev dodatnih merilnih naprav za nadzor nad potekom meritev.
(3) Merilno mesto mora ustrezati zahtevam iz standarda SIST EN 15259.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko za posamezno napravo, ki je obstoječa naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, uporablja nestandardna ureditev merilnega mesta, če drugačna ureditev merilnega mesta tehnično ni izvedljiva in je mogoče z meritvami zagotoviti, da rezultati meritev nimajo večjih merilnih negotovosti kakor meritve, izvedene na merilnem mestu, ki ustreza zahtevam standarda SIST EN 15259.
(5) Za napravo, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, se nestandardna ureditev merilnega mesta lahko uporablja samo, kadar jo ministrstvo odobri v okoljevarstvenem dovoljenju.
(6) Občasne ali trajne meritve emisije se opravljajo praviloma vedno na istih merilnih mestih.
(1) Merilno mesto iz prejšnjega člena mora biti na odvodniku odpadnih plinov iz naprave pred njihovim mešanjem z odpadnimi plini iz drugih naprav.
(2) Če merilnega mesta ni mogoče urediti na način iz prejšnjega odstavka in so na merilnem mestu zmesi odpadnih plinov iz več naprav, od katerih vsaj eno merilno mesto ureja predpis, ki ureja emisijo snovi v zrak iz posamezne vrste naprav, se za ugotavljanje čezmerne obremenitve uporabljajo mejne vrednosti koncentracije snovi, mejni masni pretoki in računska vsebnost kisika za zmes odpadnih plinov v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(izračun povprečne vrednosti)
(1) Povprečne vrednosti emisijskih veličin se izračunavajo po metodologiji, določeni s standardi EN in ISO za merilne metode za merjenje stanja odpadnih plinov in koncentracije posameznih snovi v odpadnih plinih.
(2) Če se kratkotrajna povprečna vrednost izračuna iz izmerjenih vrednosti pri neprekinjenem vzorčenju odpadnih plinov, je lahko čas med odčitavanjem dveh zaporednih trenutnih izmerjenih vrednosti največ deset sekund ali najkrajši čas meritve, ki ga zagotavlja AMS, če je ta čas daljši od deset sekund, vendar ni daljši od šestdesetih sekund.
(3) Če se kratkotrajna povprečna vrednost izračuna iz izmerjenih vrednosti pri sekvenčnem ponavljajočem se vzorčenju odpadnih plinov, je kratkotrajna povprečna vrednost enaka povprečni vrednosti vseh izmerjenih vrednosti posameznih vzorcev, katerih skupni čas vzorčenja je enak času povprečenja.
(4) Če se kratkotrajna povprečna vrednost izračuna iz izmerjene vrednosti pri enkratnem odvzemu vzorca, je lahko čas vzorčenja daljši od časa povprečenja, izmerjena vrednost pa se preračuna na vrednost, ki ustreza času povprečenja.
Za meritve parametrov stanja odpadnih plinov in koncentracije snovi v odpadnih plinih se uporabljajo v naslednjem vrstnem redu metode, ki so določene:
– za posamezno vrsto naprav s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz posameznih vrst naprav,
– s sprejetimi standardi EN ali predlogi standardov EN,
– s sprejetimi standardi ISO ali predlogi standardov ISO,
– z nacionalnimi standardi držav članic Evropske unije in
– druge preskusne metode, če jih za merjenje emisije snovi v zrak iz posamezne naprave odobri ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju.
(1) Za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa se uporablja oprema, ki ustreza stanju tehnike.
(2) Meja zaznavnosti merilne metode (LOD) mora biti manjša od desetine mejne vrednosti emisije in jo je potrebno navesti v poročilu o meritvah.
(3) AMS za izvajanje trajnih meritev morajo imeti merilno območje ustrezno standardu SIST EN 14181.
VI. EVIDENTIRANJE IN SPOROČANJE PODATKOV MERITEV EMISIJE SNOVI
(poročilo o prvih meritvah)
(1) O opravljenih prvih meritvah mora izvajalec obratovalnega monitoringa izdelati poročilo o prvih meritvah v obliki, določeni s standardom SIST EN 15259, vključno z načrtom meritev emisije snovi v zrak, katerega vsebina je opredeljena v tem standardu.
(2) Po izteku koledarskega leta, v katerem so bile opravljene prve meritve, mora izvajalec obratovalnega monitoringa izdelati oceno o letnih emisijah snovi v zrak na podlagi rezultatov prvih meritev in času obratovanja naprave v prejšnjem letu. Ocena mora poleg povzetka podatkov iz poročila o prvih meritvah vsebovati tudi oceno letnih količin odpadnih plinov in masnih pretokov snovi ter tudi oceno razpršenih in ubežnih emisij, če je to glede na vrsto naprave primerno. Če je za napravo predpisana mejna vrednost emisije za skupino snovi ali za vsoto snovi, v katero so vključene snovi, za katere mora zavezanec sporočati masni pretok ali letno količino po zahtevah okoljevarstvenega dovoljenja ali drugih predpisov, mora ocena o letnih emisijah zajemati podatke o emisijah vseh teh posameznih snovi, ki sestavljajo skupino ali vsoto.
(3) Če se v napravi uporabljajo hlapna organska topila ali halogenirana hlapna organska topila, ocena o letnih emisijah snovi v zrak na podlagi prvih meritev obsega tudi oceno letne količine:
1. nezajetih in celotnih emisij hlapnih organskih spojin ali halogeniranih hlapnih organskih spojin,
2. nevarnih hlapnih organskih snovi v odpadnih plinih na podlagi ocenjene letne količine nezajete in celotne emisije nevarnih hlapnih organskih spojin ali halogeniranih hlapnih organskih spojin.
(4) Poročilo o prvih meritvah mora izvajalec obratovalnega monitoringa predložiti zavezancu v elektronski obliki najpozneje v dvajsetih dneh po opravljenih meritvah. Zavezanec mora ministrstvu in občini, na območju katere obratuje, predložiti poročilo o prvih meritvah v elektronski obliki najpozneje v desetih dneh po prejemu poročila. Šteje se, da so meritve opravljene, ko sta izvedena vzorčenje in laboratorijska analiza odvzetih vzorcev.
(5) Oceno o letnih emisijah snovi v zrak na podlagi prvih meritev mora izvajalec obratovalnega monitoringa predložiti zavezancu najpozneje do 10. marca po letu, v katerem so bile opravljene prve meritve, pisno in v elektronski obliki. Primer obrazca je objavljen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(6) Zavezanec mora predložiti oceno o letnih emisijah snovi v zrak na podlagi prvih meritev ministrstvu v elektronski obliki najpozneje do 31. marca tekočega leta za prejšnje leto.
(poročilo o obratovalnem monitoringu)
(1) Poročilo o obratovalnem monitoringu sestavljajo:
– poročilo o trajnih meritvah emisije snovi,
– poročilo o občasnih meritvah emisije snovi v skladu s standardom SIST EN 15259,
– ocena o letnih emisijah snovi v zrak,
– poročilo o ocenjevanju celotne obremenitve zunanjega zraka, če gre za emisijo snovi iz naprave, za katero je treba dokazovati izpolnjevanje pogojev v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, in
– poročilo o ocenjevanju dodatne obremenitve zunanjega zraka, če je za napravo iz prejšnje alineje v okoljevarstvenem dovoljenju posebej določeno ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega zraka v okviru obratovalnega monitoringa.
(2) Dnevno poročilo o trajnih meritvah emisije snovi v zrak izdela ministrstvo na podlagi telemetrično in v dejanskem času sporočenih podatkov po izteku vsakega dneva. Letno poročilo o trajnih meritvah emisije snovi v zrak izdela ministrstvo na podlagi telemetrično in v dejanskem času sporočenih podatkov ter na podlagi dnevnih poročil po izteku vsakega koledarskega leta.
(3) Poročilo o občasnih meritvah mora izvajalec obratovalnega monitoringa predložiti zavezancu v elektronski obliki najpozneje v dvajsetih dneh po opravljenih meritvah. Zavezanec mora poročilo o občasnih meritvah v elektronski obliki predložiti ministrstvu in občini, na območju katere obratuje, najpozneje deset dni po prejemu poročila. Šteje se, da so meritve opravljene, ko sta izvedena vzorčenje in laboratorijska analiza odvzetih vzorcev.
(4) Oceno o letnih emisijah snovi v zrak mora za vsako leto izdelati izvajalec obratovalnega monitoringa, ki je izvedel obratovalni monitoring na napravi. Primer obrazca je objavljen na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Oceno o letnih emisijah snovi v zrak mora izvajalec obratovalnega monitoringa predložiti zavezancu najpozneje do 10. marca tekočega leta za prejšnje leto pisno in v elektronski obliki, zavezanec pa jo mora poslati ministrstvu v elektronski obliki najpozneje do 31. marca tekočega leta za prejšnje koledarsko leto.
(5) Ocena o letnih emisijah snovi v zrak vsebuje enake vrste podatkov kot ocena o letnih emisijah snovi v zrak na podlagi prvih meritev, s tem da oceno letnih količin emisije snovi za prvo leto obratovanja nadomesti ocena o povprečni letni količini emisij snovi v letu, za katero velja poročilo.
(6) Poročilo o ocenjevanju celotne obremenitve zunanjega zraka mora izdelati na obrazcu, ki ga ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh, izvajalec obratovalnega monitoringa za poljubno leto v več letnem obdobju, določenem za izvajanje obratovalnega monitoringa, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ali za vsako leto, če je tako določeno v okoljevarstvenem dovoljenju. Poročilo o ocenjevanju celotne obremenitve zunanjega zraka mora izvajalec obratovalnega monitoringa predložiti zavezancu pisno in v elektronski obliki najpozneje do 10. marca po letu, za katero je bilo izdelano, zavezanec pa ga mora poslati ministrstvu v elektronski obliki najpozneje do 31. marca istega leta, ko ga prejme od izvajalca obratovalnega monitoringa.
(7) Če je v okoljevarstvenem dovoljenju iz prejšnjega odstavka določeno tudi ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega zraka, se mora poročilo o ocenjevanju dodatne obremenitve zunanjega zraka priložiti k poročilu o ocenjevanju celotne obremenitve zunanjega zraka.
(sporočanje podatkov trajnih meritev)
(1) Zavezanec mora zagotoviti telemetrično sporočanje izmerjenih vrednosti, uporabljenih za izračun kratkotrajnih povprečnih vrednosti, ministrstvu, in sicer najpozneje v eni minuti po nastanku.
(2) Kratkotrajne povprečne vrednosti se sporočijo ministrstvu v intervalu povprečenja, ki sledi intervalu povprečenja, na katerega se nanašajo. Sporočajo se naslednji podatki:
1. čas in način obratovanja vira onesnaževanja;
2. parametri obratovalnega stanja naprave, ki so predpisani s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak ali so določeni z okoljevarstvenim dovoljenjem ali so pomembni za razumevanje in vrednotenje rezultatov meritev;
3. kratkotrajne povprečne vrednosti in njihov status za vse parametre stanja odpadnih plinov, na podlagi katerih se izračunajo normirane povprečne vrednosti;
4. kratkotrajne povprečne vrednosti in njihov status za vse posebne parametre obratovalnega stanja naprave, za katere so s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak, predpisane mejne vrednosti ali so meritve teh parametrov predpisane z okoljevarstvenim dovoljenjem;
5. normirane kratkotrajne povprečne vrednosti in njihov status za prostorninski pretok odpadnih plinov;
6. validirane normirane kratkotrajne povprečne vrednosti emisijskih koncentracij in njihov status za vse snovi, za katere se izvajajo trajne meritve;
7. podatki o vseh posegih ali spremembah v merilno opremo ali opremo za zajem in vrednotenje podatkov o trajnih meritvah.
(3) Zavezanec mora izmerjene vrednosti iz prvega odstavka in podatke iz drugega odstavka tega člena hraniti nespremenjene in v popolni elektronsko berljivi obliki najmanj pet let ter jih na zahtevo ministrstva ali občine predložiti ali omogočiti vpogled vanje.
Poročila iz 20. in 21. člena tega pravilnika morata izvajalec obratovalnega monitoringa in zavezanec hraniti najmanj pet let.
VII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI IZVAJALEC OBRATOVALNEGA MONITORINGA
(pooblastilo ministrstva za izvajanje obratovalnega monitoringa)
(1) Izvajalec obratovalnega monitoringa mora pridobiti pooblastilo ministrstva za izvajanje obratovalnega monitoringa za vsako od naslednjih vrst obratovalnega monitoringa:
– izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi v zrak in izdelava ocene o letnih emisijah snovi v zrak,
– kalibracija in redno letno testiranje delovanja merilne opreme za trajne meritve,
– redno letno kontrolo delovanja DAHS,
– ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja.
(2) Za pridobitev pooblastila iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec obratovalnega monitoringa na ministrstvo vložiti vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 25. člena tega pravilnika za vsako vrsto obratovalnega monitoringa iz prejšnjega odstavka posebej.
(3) Ministrstvo izda pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, za tisto vrsto obratovalnega monitoringa iz prvega odstavka tega člena, za katero izvajalec obratovalnega monitoringa zaprosi glede na področje izvajanja dejavnosti in glede na seznam snovi, za katere izvaja posamezno dejavnost iz prvega odstavka tega člena, če izpolnjuje pogoje iz 25. člena tega pravilnika.
(1) Za pridobitev pooblastila za izvajanje prvih in občasnih meritev ter izdelavo ocene o letnih emisijah snovi v zrak je treba imeti naslednjo opremo in akreditacije oziroma izpolnjevati naslednje pogoje:
1. akreditacijo po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za izvajanje preskušanja po metodah, določenih za merjenje emisije snovi v 18. členu tega pravilnika v celotnem obsegu, za katerega prosi za pooblastilo,
2. akreditacijo po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za izvajanje preskušanja po metodah iz prejšnje točke za del obsega, za katerega prosi za pooblastilo, in pogodbo o sodelovanju z osebami, ki imajo takšno akreditacijo za preostali del obsega.
(2) Za pridobitev pooblastila za ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja je treba imeti opremo za merjenje koncentracije snovi v zunanjem zraku in zadostno število oseb, ki so usposobljene za izvajanje meritev onesnaževal v zunanjem zraku in so pri izvajalcu zaposlene ali imajo z njim pogodbo o sodelovanju.
(3) Za pridobitev pooblastila za izvajanje QAL2 in AST je treba imeti naslednje akreditacije oziroma izpolnjevati naslednje pogoje:
– akreditacijo po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za izvajanje preskušanja po metodah, določenih za merjenje emisije snovi v 18. členu tega pravilnika, ki se uporabljajo kot standardne referenčne metode v skladu s standardom SIST EN 14181, ter
– akreditacijo po standardu SIST EN ISO/IEC 17020 za izvajanje QAL2 in AST.
(4) Za pridobitev pooblastila za izvajanje redne letne kontrole delovanja DAHS je treba imeti akreditacijo po standardu SIST EN ISO/IEC 17020 za izvajanje redne letne kontrole delovanja DAHS.
Ne glede na obveznost pridobitve pooblastila iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika, lahko izvaja prve ali občasne meritve emisije snovi v zrak v okviru obratovalnega monitoringa za posamezno snov tudi oseba, ki nima pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa za to snov, ima pa pooblastilo za druge snovi, ki se uvrščajo v isto nevarnostno skupino v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
VIII. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
(obstoječa pooblastila in izvajanje meritev)
(1) Osebe, ki so pridobile pooblastila na podlagi določb Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08 in 44/22 – ZVO-2), lahko opravljajo naloge iz obsega pooblastila do izteka njegove veljavnosti ali največ tri leta od začetka veljavnosti tega pravilnika.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 25. člena tega pravilnika, lahko pooblaščeni izvajalec ob razveljavitvi standarda za merilno metodo, s katero izvaja obratovalni monitoring in je določena v veljavnem pooblastilu, opravlja meritve po tej metodi še dve leti po njeni razveljavitvi.
(zahteve v zvezi z izvajanjem kontrole delovanja DAHS in izvajanje QAL2 in AST)
(1) Tretja alineje prvega odstavka 24. člena tega pravilnika se začne uporabljati v treh letih od začetka veljavnosti tega pravilnika. Do tega roka lahko kontrolo delovanja DAHS izvajajo osebe s pooblastilom za kalibracijo in redno letno testiranje delovanja merilne opreme za trajne meritve.
(2) Druga alineja tretjega odstavka 25. člena tega pravilnika se začne uporabljati v treh letih od začetka veljavnosti tega pravilnika.
(3) Četrti odstavek 25. člena tega pravilnika se začne uporabljati v treh letih od začetka veljavnosti tega pravilnika.
(4) Osebe iz prvega odstavka 27. člena tega pravilnika morajo v treh letih od začetka veljavnosti tega pravilnika pridobiti akreditacijo po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 in pridobiti s tem pravilnikom usklajena pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa.
(izvajanje trajnih meritev in poročanje podatkov)
(1) 13. člen tega pravilnika se začne uporabljati po treh letih od začetka veljavnosti tega pravilnika, in sicer:
– četrtega odstavka v zvezi z razpoložljivostjo DAHS v koledarskem letu;
– 11. do 14. točke petega odstavka v zvezi z vgradnjo, delovanjem, zaščito in redne letne kontrole delovanja DAHS;
– sedmega odstavka v zvezi z redno letno kontrolo delovanja DAHS in poročanjem o tem preverjanju ter
– dvanajstega odstavka v zvezi s pogojem za veljavnost kratkotrajne povprečne vrednosti.
(2) Zavezanec do roka iz prejšnjega odstavka:
– lahko uporablja obstoječi DAHS;
– o vsakem posegu v sistem in spremembi DAHS poroča v okviru letnega poročila o trajnih meritvah v skladu z navodili ministrstva, ki so objavljena na osrednjem spletnem mestu državne uprave;
– veljavne kratkotrajne povprečne vrednosti izračuna na podlagi vsaj 50 % vseh izmerjenih trenutnih vrednosti v okviru časovnega intervala povprečenja v času obratovanja naprave.
(3) Za obstoječe AMS in DAHS upravljavec pošlje opis vsebine, oblike ter časovne dostopnosti izmerjenih vrednosti iz prvega odstavka 22. člena in podatkov iz drugega odstavka 22. člena tega pravilnika za telemetrično sporočanje, v skladu z navodili, ki jih ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave, najpozneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega pravilnika.
(4) Zahteva iz prvega odstavka 22. člena tega pravilnika v zvezi s sporočanjem izmerjenih vrednosti se začne uporabljati v osemnajstih mesecih od začetka veljavnosti tega pravilnika.
(5) Zahteva iz enajstega odstavka 13. člena, drugega in tretjega odstavka 22. člena tega pravilnika v zvezi s sporočanjem in hranjenjem podatkov o trajnih meritvah se začne uporabljati v devetih mesecih od začetka veljavnosti tega pravilnika.
(6) Dnevno poročilo o trajnih meritvah ministrstvo v skladu z drugim odstavkom 21. člena tega pravilnika prvič pripravi po prejemu podatkov, ki jih zavezanec sporoči v skladu z navodili iz enajstega odstavka 13. člena tega pravilnika za prvi koledarski dan v roku iz prejšnjega odstavka tega člena. Do tega roka dnevna poročila pripravlja zavezanec v svojem sistemu in poročila pošilja enkrat na mesec na elektronski naslov ministrstva in občine, na območju katere naprava obratuje.
(7) Letno poročilo o trajnih meritvah ministrstvo v skladu z drugim odstavkom 21. člena tega pravilnika prvič pripravi po prejemu podatkov, ki jih zavezanec pošlje v skladu z navodili iz enajstega odstavka 13. člena tega pravilnika za celotno koledarsko leto. Do tega roka letna poročila pripravlja zavezanec v svojem sistemu in poročilo za posamezno koledarsko leto pošlje do 31. marca v naslednjem letu na elektronski naslov ministrstva in občine, na območju katere naprava obratuje.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08 in 44/22 – ZVO-2).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-155/2024
Ljubljana, dne 19. junija 2025
EVA 2024-2570-0066
za okolje, podnebje in energijo
