Na podlagi drugega in tretjega odstavka 18. člena, tretjega odstavka 21. člena, šestega odstavka 24. člena in za izvajanje enajstega odstavka 116. člena ter v zvezi s prvim odstavkom 264. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 23/24 in 21/25 – ZOPVOOV) Vlada Republike Slovenije izdaja
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov
V Uredbi o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov (Uradni list RS, št. 8/16, 116/21 in 44/22 – ZVO-2) se v 1. členu v petem odstavku besedilo »predpis, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega« nadomesti z besedilom »predpis, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije«.
V 3. členu se 4. točka prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»4. mejna vrednost skupnih emisij C je mejna vrednost emisij, nastalih med procesi v napravi skupaj z zgorevanjem dovoljenih goriv, razen odpadkov, in emisij, nastalih zaradi sežiga odpadkov, v napravi za sosežig;«.
V 4. členu se četrti in peti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(4) Če se sežigalnica ali naprava za sosežig uvršča med naprave iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, se okoljevarstveno dovoljenje za njeno obratovanje izda v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, če so izpolnjene tudi zahteve iz te uredbe.
(5) Če sprememba v obratovanju sežigalnice ali naprave za sosežig, ki je naprava v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, in ki obdeluje samo nenevarne odpadke, vključuje sežiganje ali sosežiganje nevarnih odpadkov, se taka sprememba šteje za večjo spremembo naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije.«.
V 9. členu se v tretji alineji petega odstavka besedilo »v skladu s sedmo alinejo« nadomesti z besedilom »v skladu s šesto alinejo«.
V 10. členu se tretji do peti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(3) Sežigalnica ali naprava za sosežig odpadkov ali posamezna peč, ki je del sežigalnice ali naprave za sosežig odpadkov, v nobenih okoliščinah ne sme nadaljevati sežiganja odpadkov neprekinjeno več kot štiri ure, kadar so mejne vrednosti emisij iz tabele 1.2 iz 1. dela priloge 1 te uredbe oziroma iz tabel 1.2, 2.2 ali 3.2 iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, presežene.
(4) Skupni čas obratovanja pod pogoji iz prejšnjega odstavka za vse peči, ki so povezane s posamezno napravo za čiščenje odpadnih plinov, ne sme presegati 60 ur v enem letu.
(5) V primeru okvare sežigalnice, naprave za sosežig ali posamezne linije za sežig ali sosežig ali tehnično neizogibnih ustavitev ali motenj v delovanju čistilnih ali merilnih naprav, mora upravljavec takoj, ko je to mogoče, zmanjšati obseg sežiga odpadkov ali popolnoma ustaviti sežig odpadkov do takrat, ko se znova lahko začne normalno obratovanje, pri čemer se upoštevajo določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena.«.
Za petim odstavkom se dodata nova, šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) V primeru obratovanja sežigalnice pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena velja, da:
– koncentracija celotnega prahu, izražena kot polurno povprečje, ne sme v nobenih okoliščinah preseči 150 mg/m3;
– koncentracija TOC, izražena kot polurno povprečje, ne sme preseči 20 mg/m3;
– koncentracija CO, izražena kot polurno povprečje, ne sme preseči 100 mg/m3.
(7) Upravljavec mora o okvari, ki ima za posledico preseganje mejnih vrednosti iz te uredbe, takoj obvestiti pristojnega inšpektorja.«.
Za 10. členom se dodata nova, 10.a in 10.b člen, ki se glasita:
(naprave za sosežig odpadkov, ki so naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije)
(1) Ne glede na določbe petega odstavka 1. člena, drugega odstavka 7. člena, tretjega odstavka 8. člena in prvega odstavka 9. člena te uredbe se za naprave za sosežig odpadkov, ki so naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, v okoljevarstvenem dovoljenju določijo mejne vrednosti emisij in obratovalni monitoring vsaj tako strogo, kot je določeno v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2019/2010 z dne 12. novembra 2019 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za sežiganje odpadkov na podlagi Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (UL L št. 312 z dne 3. 12. 2019, str. 55) tako, da se uporabijo mejne vrednosti za vse parametre, ki jih je treba določiti in so vključeni v ta zaključek o BAT, ter druge mejne vrednosti v skladu s prilogo 4 te uredbe, razen če so za napravo določene strožje mejne vrednosti v skladu s predpisi na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, ali strožje ravni emisij v skladu z veljavnimi zaključki o BAT.
(2) Ne glede na določbe petega odstavka 7. člena te uredbe so zahteve glede mejnih vrednosti emisij v zrak za naprave za sosežig odpadkov, ki so naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, izpolnjene, če:
1. nobena od dnevnih povprečnih vrednosti emisij ne preseže nobene dnevne mejne vrednosti emisij, ki je za napravo določena v okoljevarstvenem dovoljenju;
2. nobena od povprečnih vrednosti emisij v vzorčevalnem obdobju, določenem za težke kovine ter dioksine in furane, ne preseže nobene mejne vrednosti emisij, ki je za napravo določena v okoljevarstvenem dovoljenju;
3. nobena od polurnih povprečnih vrednosti emisij ne preseže nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca A tabele 1.2 iz priloge 4 te uredbe in 97 % polurnih povprečnih vrednosti emisij v letu ne preseže nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca B tabele 1.2 iz priloge 4 te uredbe;
4. ne glede na prejšnjo točko v cementarnah nobena od polurnih povprečnih vrednosti emisij ne preseže nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca A tabele 2.2 iz priloge 4 te uredbe in 97 % polurnih povprečnih vrednosti emisij v letu ne preseže nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca B tabele 2.2 iz priloge 4 te uredbe;
5. v cementarnah letne povprečne vrednosti emisij ne presežejo nobene mejne vrednosti emisij iz tabele 2.4 iz priloge 4 te uredbe;
6. ne glede na 3. in 4. točko tega odstavka v napravah za sosežig odpadkov, ki so kurilne naprave, nobena od polurnih povprečnih vrednosti emisij ne preseže nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca A tabele 2.2 iz priloge 4 te uredbe in 97 % polurnih povprečnih vrednosti emisij v letu ne preseže nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca B tabele 3.2 iz priloge 4 te uredbe.
(3) Ne glede na določbe petega odstavka 9. člena te uredbe so zahteve glede mejnih vrednosti emisij v odpadni vodi za naprave za sosežig odpadkov, ki so naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, izpolnjene, če:
1. nobena od izmerjenih vrednosti emisij neraztopljenih snovi ne preseže nobene mejne vrednosti emisij iz tabele 4 iz priloge 4 te uredbe;
2. nobena izračunana vrednost emisij dioksinov in furanov ne preseže mejne vrednosti emisij iz tabele 4 in 5 iz priloge 4 te uredbe;
3. nobena izmerjena vrednost emisij kovin in polkovin na leto ne preseže nobene mejne vrednosti emisij iz tabele 4 in 5 iz priloge 4 te uredbe ali največ 5 % vzorcev presega mejne vrednosti emisij za kovine in polkovine iz tabel 4 in 5 iz priloge 4 te uredbe, pod pogojem, da je pogostost meritev več kot 20 vzorcev na leto, kar se določi v okoljevarstvenem dovoljenju v skladu s šesto alinejo prvega odstavka 6. člena te uredbe.
(določanje manj strogih mejnih vrednosti)
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena lahko upravljavec v vsakokratnem postopku pridobitve ali spremembe okoljevarstvenega dovoljenja za določen čas največ desetih let zaprosi za določitev manj strogih mejnih vrednosti, kot so določene v tabelah 1.1., 1.3., 2.1, 2.3, 3.1, 3.3, 4 in 5 priloge 4 te uredbe.
(2) Ministrstvo v skladu s prejšnjim odstavkom v okoljevarstvenem dovoljenju določi manj stroge mejne vrednosti emisij, če ugotovi, da:
1. je posamezne zahteve te uredbe mogoče izpolniti le z nesorazmerno visokimi stroški v primerjavi s koristmi za okolje, zaradi tehničnih značilnosti naprave, kar vključuje možnost, da ustrezna tehnologija ni dostopna na trgu, ali geografskega položaja ali lokalnih okoljskih razmer območja, na katerem je naprava, pri čemer pri oceni sorazmernosti upošteva tudi celokupni prispevek zmanjšanja emisij zaradi določitve strožjih mejnih vrednosti za naprave za sosežig na podlagi priloge 4 te uredbe;
2. se v napravi uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike, kot so opisane v veljavnih zaključkih o BAT;
3. določitev manj strogih mejnih vrednosti emisij ne povzroči znatnega onesnaženja in ohranja visoko raven varstva okolja kot celote, tako da predlagana manj stroga mejna vrednost emisij zagotavlja, da spoštovanje standardov kakovosti okolja iz zakona, ki ureja varstvo okolja, ni ogroženo;
4. naprava ni na območju, kjer so že preseženi standardi kakovosti okolja glede na zakon, ki ureja varstvo okolja;
5. naprava ni na zavarovanem območju narave v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave;
6. so izpolnjene zahteve iz predpisov, ki urejajo odpadke, in iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije.
(3) Upravljavec izpolnjevanje zahtev iz 1. točke prejšnjega odstavka izkaže z oceno nesorazmerno visokih stroškov v primerjavi s koristmi za okolje v skladu z metodologijo iz priloge 5, ki je kot priloga sestavni del te uredbe, iz katere je razvidno, da so stroški vsaj 1,5-krat višji od koristi.
(4) Upravljavec izpolnjevanje zahtev iz 2. do 6. točke drugega odstavka tega člena dokaže z dokazili k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.«.
26. člen se črta.
V prilogi 1 te uredbe se v 1. delu črta 2. točka.
V prilogi 2 te uredbe se pri parametru »dioksini in furani (ng/l)« doda opomba »(c)«, ki se glasi: »(c) Za določitev skupne koncentracije dioksinov in furanov v odpadni vodi se masne koncentracije dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov, preden se seštejejo, pomnožijo s faktorji toksične ekvivalence iz točke 1.4 iz 1. dela priloge 1 te uredbe.«.
V prilogi 3 uredbe se v točki 1.4. na koncu tabele doda vrstica:
Za prilogo 3 se dodata novi prilogi 4 in 5, ki sta kot priloga 1 in priloga 2 sestavni del te uredbe.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-164/2025
Ljubljana, dne 19. junija 2025
EVA 2024-2570-0067
Vlada Republike Slovenije
