Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja

(1) Ta uredba ureja izvajanje intervencije naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo (v nadaljnjem besedilu: intervencija naložbe v predelavo in trženje), ter intervencije kolektivne naložbe v kmetijstvu za skupno pripravo kmetijskih proizvodov za trg in razvoj močnih in odpornih verig vrednosti preskrbe s hrano (v nadaljnjem besedilu: intervencija kolektivne naložbe za skupno pripravo kmetijskih proizvodov za trg), iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: SN SKP). SN SKP je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skupne kmetijske politike (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027).

(2) S to uredbo se za podintervencije v okviru intervencije naložbe v predelavo in trženje ter za intervencijo kolektivne naložbe za skupno pripravo kmetijskih proizvodov za trg podrobneje določajo namen in cilji podintervencij oziroma intervencije, vlagatelj in upravičenec, upravičeni in neupravičeni stroški, pogoji za dodelitev podpore, merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, obveznosti, finančne določbe in upravne sankcije, za izvajanje Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1. ena polna delovna moč (v nadaljnjem besedilu: PDM) je obseg dela 1.800 ur v enem koledarskem letu;

2. za eno PDM pri pravni osebi in samostojnem podjetniku posamezniku se upošteva:

a) ena oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas za obdobje enega koledarskega leta ali

b) oseba, ki je nosilec dejavnosti in je zavarovana iz naslova samostojnega opravljanja gospodarske dejavnosti za polni delovni čas za obdobje enega koledarskega leta;

3. FADN je metodologija Farm Accountancy Data Network – mreža računovodskih podatkov v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN;

4. skupna načrtovana vrednost naložbe je celotna vrednost naložbe brez davka na dodano vrednost, ki jo vlagatelj navede v vlogi na javni razpis;

5. enostavna naložba je naložba do vključno 100.000 eurov skupne načrtovane vrednosti;

6. zahtevna naložba je naložba nad 100.000 eurov skupne načrtovane vrednosti;

7. ureditev objekta je gradnja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in obsega novogradnjo in rekonstrukcijo objekta;

8. mladi kmet je vlagatelj, ki ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjuje pogoje za vlagatelja iz uredbe, ki ureja izvajanje intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027;

9. mikro, malo in srednje podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP) je podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU);

10. veliko podjetje je podjetje, ki ne izpolnjuje meril iz Priloge I Uredbe 651/2014/EU;

11. energija iz obnovljivih virov pomeni energijo iz zakona, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije;

12. stranski proizvod je proizvod, ki je določen v uredbi, ki ureja odpadke;

13. kmetijski proizvod je proizvod iz 11. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU;

14. nekmetijski proizvod je proizvod, ki ni kmetijski proizvod iz prejšnje točke;

15. predelava kmetijskih proizvodov je predelava iz 10. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU;

16. trženje kmetijskih proizvodov je trženje iz 8. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU in degustacija kmetijskih proizvodov. Trženje kmetijskih proizvodov iz te točke se podrobneje opredeli z javnim razpisom;

17. primarna pridelava kmetijskih proizvodov je primarna kmetijska proizvodnja iz 9. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU. Primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz te točke se podrobneje opredeli z javnim razpisom;

18. prva prodaja kmetijskih proizvodov je prodaja, ki se ne šteje za trženje iz 16. točke tega člena;

19. končni potrošnik je končni potrošnik iz 18. točke 3. člena Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 031 z dne 1. 2. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/908 z dne 17. januarja 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede števila in poimenovanja stalnih znanstvenih svetov Evropske agencije za varnost hrane (UL L št. 2024/908 z dne 20. 3. 2024);

20. mobilni predelovalni obrat je zaokrožena tehnološka celota za predelavo kmetijskih proizvodov, ki se ne izvaja v objektu, namenjenem predelavi;

21. zbirni center je zbirni center v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zbirališča, prevozniki in trgovci z živalmi.

S to uredbo se:

1. v okviru intervencije naložbe v predelavo in trženje iz 73. člena Uredbe 2021/2115/EU izvajajo podintervencije:

– naložbe majhnih kmetij,

– naložbe kmetij,

– naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov;

2. izvaja intervencija kolektivne naložbe za skupno pripravo kmetijskih proizvodov za trg iz 73. člena Uredbe 2021/2115/EU.

(1) Podpora iz podintervencij je namenjena naložbam v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov.

(2) Podpora iz prejšnjega odstavka je namenjena naložbam v:

1. predelavo kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode;

2. predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode;

3. trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave.

(3) Cilji podintervencij so:

1. povečanje produktivnosti in dodane vrednosti pri predelavi oziroma trženju;

2. povečanje stroškovne učinkovitosti;

3. večja digitaliziranost proizvodnje in

4. prilagoditev proizvodnje podnebnim spremembam ter zmanjšanje vplivov na okolje.

(1) Naložbe, namenjene predelavi iz 1. in 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena, so:

1. ureditev objekta oziroma nakup opreme za objekt;

2. nakup mobilnega predelovalnega obrata;

3. nakup opreme za:

– učinkovito rabo energije oziroma pridobivanje energije iz obnovljivih virov,

– ponovno uporabo stranskih proizvodov,

– zmanjšanje rabe vode, ponovno rabo odpadne vode, rabo meteorne vode, zbiranje odpadne vode,

– preprečevanje in zmanjšanje nastajanja odpadkov;

4. nakup čistilne naprave oziroma lovilca maščob;

5. nakup strojev za prekladanje materialov, ki se določijo z javnim razpisom.

(2) Naložbe, namenjene trženju iz 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena, so:

1. ureditev objekta oziroma nakup opreme za objekt;

2. nakup opreme za učinkovito rabo energije oziroma pridobivanje energije iz obnovljivih virov;

3. nakup namenskega aparata za prodajo;

4. nakup opreme za nadgradnjo lastne, mobilne prodajalne.

(3) Podpora za naložbo iz 3., 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz 1. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko stroški naložbe iz 3., 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena znašajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe.

(4) Podpora za naložbo iz 2. točke drugega odstavka tega člena se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz 1. točke drugega odstavka tega člena, pri čemer lahko stroški naložbe iz 2. točke drugega odstavka tega člena znašajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe.

(1) Vlagatelj iz podintervencije naložbe majhnih kmetij je nosilec kmetije ali nosilec dopolnilne dejavnosti predelava primarnih kmetijskih pridelkov iz uredbe, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: dopolnilna dejavnost), ki ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa najmanj 4.000 in manj kot 12.000 eurov standardnega prihodka iz kmetijske dejavnosti, kar je razvidno iz registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG).

(2) Vlagatelj iz podintervencije naložbe kmetij je nosilec kmetije ali nosilec dopolnilne dejavnosti, ki ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa najmanj 12.000 eurov standardnega prihodka iz kmetijske dejavnosti, kar je razvidno iz RKG.

(3) Vlagatelj iz podintervencije naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

– ima v Republiki Sloveniji registrirano dejavnost proizvodnja živil oziroma proizvodnja pijač iz uredbe, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, če uveljavlja podporo za naložbo iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe, ali

– je nosilec kmetijskega gospodarstva, če uveljavlja podporo za naložbo iz 3. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe.

(4) Upravičenec je vlagatelj iz tega člena, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore iz 7., 19., 20. in 21. člena te uredbe, ter doseže zadostno število točk pri merilih za izbor vlog v skladu z 8. členom te uredbe.

(5) Podpora za naložbo iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki se izvaja za namen predelave iz 2. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe, se dodeli kot:

– regionalna pomoč za naložbe v skladu z Uredbo 651/2014/EU (v nadaljnjem besedilu: regionalna pomoč) ali

– pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU).

(6) Ne glede na prejšnji odstavek se podpora dodeli kot pomoči de minimis v skladu z drugo alinejo prejšnjega odstavka, če gre za naložbo iz prve alineje 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki se dodeli za namen iz 2. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe.

(7) Vrsto državne pomoči iz petega odstavka tega člena vlagatelj uveljavlja z vlogo na javni razpis, razen v primeru naložbe iz prejšnjega odstavka.

(1) Poleg pogojev iz 19. člena te uredbe mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. podporo za naložbo, namenjeno opravljanju dopolnilne dejavnosti, lahko uveljavlja vlagatelj, ki ima dovoljenje za opravljanje te dopolnilne dejavnosti v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti;

2. za kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je vlagatelj, mora biti vložena zbirna vloga v letu, ki se določi z javnim razpisom. Če je vlagatelj nosilec dopolnilne dejavnosti, ki ni nosilec kmetije, zbirno vlogo iz te točke vloži nosilec kmetije;

3. če se uveljavlja podpora za naložbo iz prvega odstavka 5. člena te uredbe, ki se uporablja hkrati za namen iz 1. in 2. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe, se v vlogi na javni razpis opredeli vrednost naložbe, ki se uporablja za namen iz 1. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe in vrednost naložbe, ki se uporablja za namen iz 2. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe. Kriteriji za ugotavljanje vrednosti naložbe, ki se uporablja za posamezni namen iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe, se določijo v javnem razpisu;

4. do podpore niso upravičene naložbe, ki so upravičene do sofinanciranja v skladu z uredbo, ki ureja izvajanje intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.

(2) Če se podpora dodeli kot regionalna pomoč, mora vlagatelj poleg pogojev iz prejšnjega odstavka ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. vlagatelj, ki izvaja naložbo na območju »a« iz uredbe, ki ureja karto regionalne pomoči in vlagatelj, ki je MSP in izvaja naložbo na območju »c« iz uredbe o karti regionalne pomoči, mora z naložbo, za katero uveljavlja podporo, izpolniti najmanj eno od zahtev iz pod a) 49. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU;

2. pomoč za naložbo, ki je predmet podpore, mora imeti spodbujevalni učinek v skladu s drugim odstavkom 6. člena Uredbe 651/2014/EU. Vlagatelj v vlogi na javni razpis navede podatke, s katerimi izkazuje izpolnjevanje pogoja iz te točke;

3. naložba v neopredmetena sredstva mora izpolnjevati zahteve iz osmega odstavka 14. člena Uredbe 651/2014/EU;

4. zagotoviti mora lastna sredstva v skladu s štirinajstim odstavkom 14. člena Uredbe 651/2014/EU;

5. vlagatelj ni izvedel premestitve v skladu s šestnajstim odstavkom 14. člena v povezavi z 61a. točko 2. člena Uredbe 651/2014/EU;

6. če je vlagatelj veliko podjetje, ki izvaja naložbo na območju »c« iz uredbe o karti regionalne pomoči, mora z naložbo ustvariti novo gospodarsko dejavnost iz pod a) 51. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU;

7. vlagatelj, ki je veliko podjetje, ni upravičen do podpore za rekonstrukcijo objekta v skladu s šestim odstavkom 14. člena Uredbe 651/2014/EU;

8. če je vlagatelj (na ravni skupine) začel z novo naložbo v zvezi z enako ali podobno dejavnostjo iz 50. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU v obdobju treh let od datuma začetka del v okviru druge naložbe, za katero prejema pomoč, v isti regiji na ravni 3 standardne klasifikacije statističnih teritorialnih enot, se naložba šteje za del enotnega naložbenega projekta;

9. pred vložitvijo vloge na javni razpis ne sme začeti z deli v skladu s 23. točko 2. člena Uredbe 651/2014/EU.

(3) Vlagatelj v vlogi na javni razpis navede vrsto naložbe in zahtevo, ki jo bo v skladu s 1. in 6. točko prejšnjega odstavka izpolnil s to naložbo, pri čemer se izpolnjevanje zahteve glede bistvene spremembe v proizvodnem procesu oziroma diverzifikacije obstoječe poslovne enote izkazuje v skladu s 7. točko 14. člena Uredbe 651/2014/EU.

(1) Vloge, vložene na javni razpis za podintervencijo naložbe majhnih kmetij, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. gospodarski razvoj kmetije:

a) načrtovani prihodek glede na višino bruto minimalne plače v Sloveniji v letu pred vložitvijo vloge na javni razpis, in sicer:

– prihodek iz dopolnilne dejavnosti, če gre za naložbo, namenjeno opravljanju dopolnilne dejavnosti,

– prihodek iz trženja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave, če gre za naložbo, ki se izvaja za namen iz 3. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe, oziroma prihodek iz predelave grozdja oziroma oljk iz lastne primarne pridelave, če gre za naložbo, ki se izvaja za namen iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe,

b) kmetija, katere nosilec ali član je vlagatelj, je vključena v intervencijo dobrobit živali iz uredbe, ki ureja intervencijo dobrobit živali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: intervencija dobrobit živali), če se z vlogo na javni razpis uveljavlja naložba v predelavo oziroma trženje mleka oziroma mesa, pri čemer stroški te naložbe znašajo najmanj 10 % upravičenih stroškov celotne naložbe. Vključenost kmetije, katere nosilec ali član je vlagatelj, v intervencijo dobrobit živali se ugotavlja na podlagi zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi z javnim razpisom,

c) vključenost vlagatelja ali člana kmetije v shemo kakovosti,

č) članstvo vlagatelja ali člana kmetije v organizaciji proizvajalcev, skupini proizvajalcev ali zadrugi,

d) vzpostavitev vodenja knjigovodstva,

e) kmetiji, katere nosilec ali član je vlagatelj, so odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov v okviru programa, ki ureja razvoj podeželja za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: podukrep podpora za naložbe v predelavo), oziroma na podlagi intervencije naložbe v predelavo in trženje,

f) trženje oziroma predelava ekoloških proizvodov;

2. zeleni prehod:

a) naložba prispeva k ohranjanju objekta kulturne dediščine,

b) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za zmanjšano rabo vode, ponovno rabo odpadne vode oziroma rabo meteorne vode,

c) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov,

č) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za učinkovito rabo energije,

d) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za ponovno rabo stranskih proizvodov;

3. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetija je na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz pravilnika, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD),

b) izobrazba vlagatelja,

c) zaposlena oseba na kmetiji oziroma vlagatelj ali član kmetije je vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

č) vlogo na javni razpis vloži nosilka kmetije oziroma nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilka kmetije, in je bila nosilka te kmetije oziroma nosilka dopolnilne dejavnosti že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

d) vlagatelj je mladi kmet,

e) lokacija kmetije je v občini v obmejnem problemskem območju v skladu z uredbo, ki ureja določitev obmejnih problemskih območij (v nadaljnjem besedilu: obmejno problemsko območje).

(2) Vloge, vložene na javni razpis za podintervencijo naložbe kmetij, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) interna stopnja donosnosti,

b) razmerje med letnim prihodkom kmetije in skupno načrtovano vrednostjo naložbe,

c) kmetiji, katere nosilec ali član je vlagatelj, so odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo oziroma na podlagi intervencije naložbe v predelavo in trženje,

č) kmetija, katere nosilec ali član je vlagatelj, je vključena v intervencijo dobrobit živali, če se z vlogo na javni razpis uveljavlja podpora za naložbo v predelavo oziroma trženje mleka oziroma mesa, pri čemer stroški te naložbe znašajo najmanj 10 % upravičenih stroškov celotne naložbe. Vključenost kmetije, katere nosilec ali član je vlagatelj, v intervencijo dobrobit živali se ugotavlja na podlagi zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi z javnim razpisom,

d) vključenost vlagatelja ali člana kmetije v shemo kakovosti,

e) trženje oziroma predelava ekoloških proizvodov;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetija je na OMD,

b) izobrazba vlagatelja,

c) zaposlena oseba na kmetiji oziroma vlagatelj ali član kmetije je vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

č) vlogo na javni razpis vloži nosilka kmetije oziroma nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilka kmetije, in je bila nosilka te kmetije oziroma nosilka dopolnilne dejavnosti že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

d) vlagatelj je mladi kmet,

e) lokacija kmetije je v obmejnem problemskem območju;

3. povezovanje:

a) vrednost prodanih kmetijskih oziroma nekmetijskih proizvodov glede na standardni prihodek kmetije v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis, pri čemer se upošteva:

– vrednost prodanih kmetijskih oziroma nekmetijskih proizvodov iz dopolnilne dejavnosti, če gre za naložbo, namenjeno opravljanju dopolnilne dejavnosti,

– vrednost prodanih kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave, če gre za naložbo, ki se izvaja za namen iz 3. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe, oziroma vrednost prodanih kmetijskih proizvodov iz predelave grozdja oziroma oljk iz lastne primarne pridelave, če gre za naložbo, ki se izvaja za namen iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe,

b) članstvo vlagatelja ali člana kmetije v organizaciji proizvajalcev, skupini proizvajalcev ali zadrugi;

4. zeleni prehod:

a) naložba prispeva k ohranjanju objekta kulturne dediščine,

b) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za zmanjšano rabo vode, ponovno rabo odpadne vode oziroma rabo meteorne vode,

c) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov,

č) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za učinkovito rabo energije,

d) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za ponovno rabo stranskih proizvodov,

e) darovanje presežka kmetijskih oziroma nekmetijskih proizvodov posredniku v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: darovanje presežka proizvodov),

f) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v digitalizacijo procesov.

(3) Vloge, vložene na javni razpis za podintervencijo naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) interna stopnja donosnosti,

b) razmerje med letnim prihodkom vlagatelja in skupno načrtovano vrednostjo naložbe,

c) načrtovano povečanje dodane vrednosti na zaposlenega glede na višino dodane vrednosti na zaposlenega v letu, ki se določi z javnim razpisom,

č) vlagatelju so odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo oziroma na podlagi intervencije naložbe v predelavo in trženje,

d) vključenost vlagatelja v shemo kakovosti,

e) trženje oziroma predelava ekoloških proizvodov;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) vlagatelj je socialno oziroma invalidsko podjetje ali zadruga,

b) vlogo na javni razpis vloži vlagateljica, ki je odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica, in je bila odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

c) vlagatelj je mladi kmet,

č) sedež vlagatelja je v občini v obmejnem problemskem območju;

3. povezovanje: načrtovani delež pogodbene prodaje kmetijskih oziroma nekmetijskih proizvodov glede na prihodek vlagatelja;

4. zeleni prehod:

a) naložba prispeva k ohranjanju objekta kulturne dediščine,

b) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za zmanjšano rabo vode, ponovno rabo odpadne vode oziroma rabo meteorne vode,

c) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov,

č) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za učinkovito rabo energije,

d) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za ponovno rabo stranskih proizvodov,

e) darovanje presežka proizvodov,

f) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v digitalizacijo procesov.

(4) Med vlogami na javni razpis za podintervencijo naložbe majhnih kmetij, ki dosežejo vstopni prag 25 % možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.

(5) Med vlogami na javni razpis za podintervencijo naložbe kmetij ter podintervencijo naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov, ki dosežejo vstopni prag 30 % možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.

(1) Stopnja javne podpore je 30 % upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

a) 20 %, če je vlagatelj mladi kmet;

b) 10 %, če je:

– kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec ali član je vlagatelj, razvrščeno v gorsko območje v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ali

– lokacija naložbe vlagatelja, ki ni kmetijsko gospodarstvo, v občini, ki je razvrščena v gorsko območje. Seznam občin, razvrščenih v gorsko območje, je določen v prilogi uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Če vlagatelj uveljavlja podporo za dve ali več vrst naložb, mora biti na gorskem območju naložba z največjo vrednostjo upravičenih stroškov.

(2) Stopnje javne podpore iz prejšnjega odstavka se seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 % upravičenih stroškov naložbe.

(3) Pri določitvi višine podpore kot regionalne pomoči:

1. se upoštevajo stopnje javne podpore v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, pri čemer stopnja javne podpore ne sme preseči stopnje javne podpore, določene v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči (v nadaljnjem besedilu: uredba o karti regionalne pomoči);

2. najvišji dovoljeni znesek pomoči ne sme presegati najvišjega zneska pomoči, izračunanega na podlagi dovoljenih intenzivnosti pomoč kot so določene v uredbi o karti regionalne pomoči;

3. v primeru velikega naložbenega projekta iz 52. točke 2. člena ali 13. točke 14. člena Uredbe 651/2014/EU najvišja dovoljena pomoč ne sme presegati prilagojenega zneska pomoči, izračunanega na podlagi enačbe iz 20. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU.

(4) Če se podpora dodeli kot pomoč de minimis:

1. je skupni znesek pomoči določen v 2. točki 3. člena Uredbe 2023/2831/EU;

2. je dodelitev pomoči v primeru združitve ali pripojitve podjetij določena v 8. točki 3. člena Uredbe 2023/2831/EU;

3. je dodelitev pomoči v primeru, če se podjetje razdeli na dve ali več ločenih podjetij, določena v 9. točki 3. člena Uredbe 2023/2831/EU.

(5) Najnižji znesek javne podpore je 5.000 eurov na vlogo.

(1) Podpora iz intervencije je namenjena naložbam v prvo prodajo kmetijskih proizvodov prodajnemu posredniku ali predelovalcu oziroma naložbam v trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave.

(2) Cilji intervencije so:

1. povečanje produktivnosti in dodane vrednosti pri pridelavi oziroma trženju kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave;

2. povečanje stroškovne učinkovitosti;

3. večja digitaliziranost proizvodnje in

4. prilagoditev proizvodnje podnebnim spremembam ter zmanjšanje vplivov na okolje.

(1) Naložbe, namenjene prvi prodaji kmetijskih proizvodov prodajnemu posredniku ali predelovalcu, so:

1. ureditev naslednjih objektov oziroma nakup opreme za ta objekt:

– skladišče,

– hladilnica,

– zbirni center;

2. nakup opreme za:

– učinkovito rabo energije oziroma pridobivanje energije iz obnovljivih virov,

– ponovno uporabo stranskih proizvodov,

– zmanjšanje rabe vode, ponovno rabo odpadne vode, rabo meteorne vode, zbiranje odpadne vode,

– preprečevanje in zmanjšanje nastajanja odpadkov;

3. nakup čistilne naprave;

4. nakup tovornega vozila z opremo za namen dostave in ohranjanja kakovosti kmetijskih proizvodov;

5. nakup strojev za prekladanje materialov, ki se določijo z javnim razpisom.

(2) Naložbe, namenjene trženju kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave, so naložbe v ureditev objekta oziroma nakup opreme za objekt za neposredno prodajo končnemu potrošniku.

(3) Podpora za naložbo iz 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz 1. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko stroški naložbe iz 2., 3. 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena znašajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe, ki jih vlagatelj uveljavlja v vlogi na javni razpis.

(4) Podpora za naložbo iz drugega odstavka tega člena se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz 1. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko stroški naložbe iz drugega odstavka tega člena znašajo največ 20 % upravičenih stroškov celotne naložbe, ki jih vlagatelj uveljavlja v vlogi na javni razpis.

(1) Vlagatelj je:

1. skupina proizvajalcev za skupno trženje, priznana v skladu s pravilnikom, ki ureja priznanje skupine proizvajalcev za skupno trženje (v nadaljnjem besedilu: skupina proizvajalcev);

2. organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu s:

– pravilnikom, ki ureja priznanje organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev v sektorjih sadje in zelenjava, oljčno olje in namizne oljke ter hmelj,

– pravilnikom, ki ureja priznanje organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov,

– pravilnikom, ki ureja organizacije proizvajalcev v sektorju prašičjega mesa,

– pravilnikom, ki ureja organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v sektorjih žita, sladkor, lan in konoplja, goveje in telečje meso, ovčje in kozje meso, jajca, perutninsko meso, čebelarski proizvodi, vino, živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje ter drugi proizvodi;

3. zadruga, ki ima ob vložitvi vloge na javni razpis najmanj 80 % članov vpisanih v RKG.

(2) Upravičenec je vlagatelj iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore iz 13., 19., 20. in 21. člena te uredbe ter doseže zadostno število točk pri merilih za izbor vlog v skladu s 14. členom te uredbe.

Poleg pogojev iz 19. člena te uredbe mora vlagatelj izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. če je vlagatelj skupina proizvajalcev ali organizacija proizvajalcev, morajo njeni člani vložiti zbirno vlogo v letu, ki se določi z javnim razpisom;

2. če je vlagatelj zadruga:

– se vlogi na javni razpis priloži seznam vseh njenih članov in seznam članov, ki bodo uporabljali naložbo,

– lahko naložbo uporablja tudi zadruga, ki ima lastno primarno kmetijsko pridelavo, če to navede na seznamu iz prejšnje alineje,

– mora biti iz poslovnega načrta iz 21. člena te uredbe razvidno, da naložba izhaja iz potreb članov, ki bodo uporabljali to naložbo, oziroma iz potreb zadruge iz prejšnje alineje,

– mora biti za kmetijsko gospodarstvo člana zadruge, ki bo uporabljal naložbo, vložena zbirna vloga v letu, ki se določi z javnim razpisom;

3. z vlogo na javni razpis lahko uveljavlja podporo za največ tri tovorna vozila iz 4. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe;

4. naložba v ureditev objekta se lahko uporablja hkrati za namen iz 1. točke prvega odstavka in drugega odstavka 11. člena te uredbe, pri čemer:

– lahko stroški naložbe za namen iz drugega odstavka 11. člena te uredbe znašajo največ 20 % upravičenih stroškov celotne naložbe, ki se uveljavljajo z vlogo na javni razpis,

– se v vlogi na javni razpis opredeli vrednost naložbe, ki se uporablja za namen iz 1. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe in vrednost naložbe, ki se uporablja za namen iz drugega odstavka 11. člena te uredbe. Kriteriji za ugotavljanje vrednosti naložbe, ki se uporablja za namen iz 1. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe in vrednost naložbe, ki se uporablja za namen iz drugega odstavka 11. člena te uredbe, se določijo v javnem razpisu.

(1) Vloge, vložene na javni razpis, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) interna stopnja donosnosti,

b) razmerje med letnim prihodkom vlagatelja in skupno načrtovano vrednostjo naložbe,

c) odkup ekoloških proizvodov,

č) vlagatelju so odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, oziroma na podlagi intervencije kolektivne naložbe za skupno pripravo kmetijskih proizvodov za trg,

d) vključenost članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali članov zadruge v shemo kakovosti,

e) načrtovani prihodek od prodaje kmetijskih proizvodov glede na prihodek vlagatelja;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) vlogo na javni razpis vloži vlagateljica, ki je odgovorna oseba pravne osebe, in je bila odgovorna oseba pravne osebe že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

b) sedež vlagatelja je v občini v obmejnem problemskem območju;

3. zeleni prehod:

a) naložba prispeva k ohranjanju objekta kulturne dediščine,

b) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za zmanjšano rabo vode, ponovno rabo odpadne vode oziroma rabo meteorne vode,

c) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov,

č) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za učinkovito rabo energije,

d) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za ponovno rabo stranskih proizvodov,

e) darovanje presežka proizvodov,

f) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v digitalizacijo procesov.

(2) Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 % možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.

(1) Stopnja javne podpore je 50 % upravičenih stroškov naložbe.

(2) Najnižji znesek javne podpore je 10.000 eurov na vlogo.

(3) V programskem obdobju 2023–2027 se upravičencu v okviru intervencije kolektivne naložbe za skupno pripravo kmetijskih proizvodov za trg lahko odobri skupno največ 1.500.000 eurov.

(1) Sredstva se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(2) Vlaganje vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku 21 dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Če dve ali več vlog na javni razpis prejmejo enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se vloge izberejo na podlagi ponderiranja meril za ocenjevanje vlog, ki se določijo v javnem razpisu.

(4) V skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, se prva vloga na javni razpis po vrstnem redu točkovanja, ki izpolnjuje predpisane pogoje in dosega zadostno število točk, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, odobri do višine razpoložljivih sredstev:

1. če se vlagatelj s tem strinja, kar izkaže z izjavo, ki jo mora poslati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v 15 dneh od vročitve obvestila o tem, da razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, in

2. če vlagatelj v roku iz prejšnje točke agenciji predloži nov izkaz o zaprtosti finančne konstrukcije iz uredbe, ki ureja skupne določbe za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za izvajanje intervencij).

(5) Javni razpis je lahko strukturiran po posameznih sklopih glede na vrsto naložbe. Vloge se obravnavajo po posameznih sklopih, za katere so razpisana sredstva. Če je v posameznem sklopu višina razpisanih sredstev višja od zneska odobrenih sredstev, se preostanek sredstev proporcionalno prerazporedi v druge sklope.

(6) V javnem razpisu se podrobneje določijo vrste naložb, višina razpisanih sredstev, upravičeni in neupravičeni stroški, pogoji za dodelitev podpore, merila in točkovnik za ocenjevanje vlog, pogoji in dokazila za izplačilo sredstev in obveznosti upravičenca.

(1) Upravičeni stroški so:

1. stroški ureditve objekta oziroma stroški nakupa in namestitve opreme za objekt, vključno s stroški inštalacijskih del, povezanih z namestitvijo opreme za objekt. Kot stroški ureditve zahtevnega ali manj zahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, se priznajo tudi stroški ureditve dvorišča;

2. stroški nakupa mobilnega predelovalnega obrata, če gre za naložbo iz 2. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe;

3. stroški nakupa in namestitve namenskega aparata za prodajo, če gre za naložbo iz 3. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe;

4. stroški nakupa opreme za nadgradnjo lastne mobilne prodajalne, če gre za naložbo iz 4. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe;

5. stroški nakupa stroja za prekladanje materialov;

6. stroški nakupa tovornega vozila z opremo za namen dostave in ohranjanja kakovosti kmetijskih proizvodov, če gre za naložbo iz 4. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe;

7. stroški nakupa in namestitve opreme za učinkovito rabo energije oziroma pridobivanje energije iz obnovljivih virov;

8. stroški nakupa in namestitve čistilne naprave, stroški lovilca maščobe oziroma stroški opreme v zmanjšano rabo vode, stroški opreme za ponovno rabo odpadne vode oziroma rabo meteorne vode, stroški opreme za zbiranje odpadne vode, stroški opreme za preprečevanje in zmanjšanje nastajanja odpadkov;

9. splošni stroški iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij do vključno 10 % upravičenih stroškov naložbe iz 1. do 8. točke tega odstavka.

(2) Neupravičeni stroški so:

1. stroški nakupa rabljene opreme, rabljenega mobilnega predelovalnega obrata, rabljenega namenskega aparata za prodajo, rabljenega stroja za prekladanje materialov in rabljenega tovornega vozila;

2. stroški obratnih sredstev;

3. stroški lizinga, razen če je lizing odplačan do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, pri čemer stroški odobritve, zavarovanja in drugi stroški tega lizinga niso upravičeni;

4. stroški zakupa objekta, naprave in opreme;

5. stroški postavitve začasnega objekta v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;

6. stroški priprave zahtevka za izplačilo sredstev;

7. stroški podelitve patenta, pridobitve licence, plačilne pravice, avtorske in sorodne pravice ter registracije znamke;

8. davek na dodano vrednost;

9. carine in dajatve pri uvozu;

10. obresti na dolgove, bančni stroški, stroški garancij in

11. upravna taksa.

(3) Podpora za upravičene stroške iz prvega odstavka tega člena se dodeli v obliki povračila dejansko nastalih stroškov v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(1) V skladu s četrtim odstavkom 86. člena Uredbe 2021/2115/EU so stroški iz prejšnjega člena upravičeni, če so nastali po vložitvi vloge na javni razpis.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v skladu s četrtim odstavkom 86. člena Uredbe 2021/2115/EU datum začetka upravičenosti splošnih stroškov iz 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena, razen za splošne stroške, ki se dodelijo kot regionalna pomoč, 1. januar 2023.

Vlagatelj mora poleg splošnih pogojev za dodelitev podpore iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij ob vložitvi vloge na javni razpis izpolniti tudi naslednje splošne pogoje:

1. vlogi na javni razpis mora priložiti:

– poslovni načrt v skladu z 21. členom te uredbe,

– dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

2. izpolniti mora pogoj ekonomske upravičenosti naložbe, kar se izkazuje:

– s pozitivno interno stopnjo donosnosti, ki je razvidna iz poslovnega načrta iz 21. člena te uredbe, če gre za podintervencijo iz druge alineje 1. točke 3. člena te uredbe ali intervencijo iz 2. točke 3. člena te uredbe,

– z najmanj 2 % interno stopnjo donosnosti, ki se določi v poslovnem načrtu iz 21. člena te uredbe, če gre za podintervencijo iz tretje alineje 1. točke 3. člena te uredbe;

3. če gre za podintervencijo iz tretje alineje 1. točke 3. člena te uredbe ali intervencijo iz 2. točke 3. člena te uredbe, mora izpolniti naslednje zahteve:

– v letu, ki se določi z javnim razpisom, mora imeti prihodek v višini najmanj 1,5 letne minimalne plače v Republiki Sloveniji na PDM, pri čemer se višina prihodka ugotavlja v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe,

– v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora imeti zaposleno najmanj eno osebo za najmanj polovični delovni čas;

4. z vlogo na javni razpis lahko uveljavlja podporo za največ tri stroje za prekladanje materialov iz 5. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe ali 5. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe;

5. na posamezni javni razpis oziroma posamezni sklop javnega razpisa lahko vloži največ eno vlogo.

Če gre za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov oziroma opreme za učinkovito rabo energije, mora vlagatelj poleg pogojev iz prejšnjega člena izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. če gre za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov:

a) skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov ne sme presegati načrtovane porabe energije na kmetijskem gospodarstvu oziroma v živilsko predelovalnem obratu v koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, kar je razvidno iz dokazila iz 2. točke tega člena,

b) se vlogi na javni razpis priloži soglasje za priključitev v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, če gre za naložbo v proizvodnjo električne energije,

c) naložbe v bioplinske naprave so upravičene do podpore, če imajo do 50 kW nazivne moči;

2. naložba v nakup opreme za učinkovito rabo energije mora zagotavljati zmanjšanje porabe energije na ravni objekta za najmanj 20 % za objekte za katere velja obveznost v skladu s pravilnikom o učinkoviti rabi energije, kar je razvidno iz:

a) dokazila glede doseganja minimalnih zahtev energetske učinkovitosti stavbe skladno z zahtevami pravilnika, ki ureja učinkovito rabo energije na stavbi, če gre za ukrep v ureditev zahtevnega in manj zahtevnega objekta, ali

b) energetskega pregleda v skladu s pravilnikom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda, če gre za naložbo v nakup opreme za objekt ali rekonstrukcijo nezahtevnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov.

(1) Poslovni načrt se izdela za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj do datuma, določenega z javnim razpisom.

(2) Poslovni načrt za podintervenciji iz druge in tretje alineje 1. točke 3. člena te uredbe in za intervencijo iz 2. točke 3. člena te uredbe mora temeljiti:

1. za zahtevne naložbe na:

a) dejanskih prihodkih in dejanskih ali normiranih odhodkih iz obračuna davka od dohodka pravnih oseb oziroma iz obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: knjigovodstvo),

b) rezultatih FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, ki so standardno obdelani in poslani do 15. oktobra ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);

2. za enostavne naložbe na:

a) podatkih iz prejšnje točke,

b) pokritju, ki se določi v skladu s Prilogo 2 Uredbe o izvajanju intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, ter intervencije naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 14/25). Poslovni načrt ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če se za kmetijo, katere član ali nosilec je vlagatelj, vodi knjigovodstvo v skladu s prejšnjo točko.

(3) Z javnim razpisom se opredeli leto, za katero se upoštevajo podatki iz knjigovodstva ali standardni rezultati FADN.

(4) Poslovni načrt vsebuje sestavine iz Priloge 1 te uredbe.

(1) Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij, mora upravičenec izpolniti tudi naslednje pogoje:

1. če gre za intervencijo iz 1. točke 3. člena te uredbe, mora biti vložena zbirna vloga v skladu z uredbo o izvedbi intervencij kmetijske politike za posamezno leto, če je upravičenec nosilec kmetijskega gospodarstva ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji;

2. če gre za intervencijo iz 2. točke 3. člena te uredbe, mora biti za člane zadruge, ki bodo uporabljali naložbo, ali člane skupine ali organizacije proizvajalcev vložena zbirna vloga v skladu z uredbo o izvedbi intervencij kmetijske politike za posamezno leto;

3. zahtevku za izplačilo sredstev se priloži:

a) izjava o vključitvi naložbe v uporabo in račun s specifikacijo, iz katerega so razvidni najmanj serijska številka, tip stroja ali opreme in nazivna moč, ter dobavnica, transportni list ali drugo dokazilo, ki izkazuje prevzem opreme, stroja, aparata za prodajo oziroma mobilnega predelovalnega obrata, če gre za naložbo v nakup stroja ali opreme,

b) pogodba o uporabi sistema z elektrooperaterjem v skladu z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo, če gre za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov iz prve alineje 3. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov iz 2. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe ali naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov iz prve alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, pri čemer se mora pogodba glasiti na upravičenca,

c) potrdilo o skladnosti vozila z vpisom ustreznosti predelanega vozila v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila, če gre za naložbo iz 4. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe ali naložbo iz 4. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe,

č) datumsko in lokacijsko označene fotografije opreme oziroma stroja, če gre naložbo v nakup mobilnega predelovalnega obrata, nakup namenskega aparata za prodajo, nakup opreme za nadgradnjo lastne mobilne prodajalne ali nakup stroja za prekladanje materialov;

4. če so bile upravičencu pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru merila iz pod f) 1. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod e) 1. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe ali merila iz pod e) 1. točke tretjega odstavka 8. člena te uredbe, in:

a) je predmet podpore naložba, ki se izvaja za namen iz 3. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe, ali je predmet podpore naložba v predelavo grozdja oziroma oljk iz lastne primarne pridelave, ki se izvaja za namen iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe, mora imeti ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev v ekološko pridelavo vključene vse površine kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma mora imeti v ekološko rejo vključene vse živali, pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 1. točke tega odstavka,

b) je predmet podpore naložba iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe, mora imeti ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev status »ekološki«, kar je razvidno iz evidence pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov ali živil v skladu s pravilnikom, ki ureja evidence s področja ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil.

(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora upravičenec ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izpolniti tudi naslednje pogoje:

1. če gre za naložbo iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe, mora imeti živilski obrat vpisan v register obratov v skladu s pravilnikom, ki ureja registracijo in odobritev obratov na področju živil;

2. če gre za naložbo iz tretje alineje 1. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, mora biti zbirni center vpisan v register zbirališč v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zbirališča, prevozniki in trgovci z živalmi;

3. če so mu bile pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru:

a) merila iz pod c) 3. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe ali merila iz pod c) 2. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, mora biti vlagatelj ali član kmetije, katere nosilec je upravičenec, vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma mora imeti na kmetiji zavarovano najmanj eno osebo iz delovnega razmerja kot kmetijskega delavca za polni delovni čas,

b) merila iz pod č) 3. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod č) 2. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod b) 2. točke tretjega odstavka 8. člena te uredbe ali merila iz pod a) 2. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe, mora biti nosilka kmetije, odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica,

c) merila iz pod d) 3. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod d) 2. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe ali merila iz pod c) 2. točke tretjega odstavka 8. člena te uredbe oziroma mu je bila dodeljena višja stopnja javne podpore v skladu s pod a) prvega odstavka 9. člena te uredbe, mora biti vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik posameznik,

č) merila iz pod e) 4. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod e) 4. točke tretjega odstavka 8. člena te uredbe ali merila iz pod e) 3. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe, mora zadnjemu zahtevku za izplačilo sredstev priložiti pogodbo o darovanju presežka kmetijskih oziroma nekmetijskih proizvodov.

(3) Za zaključek naložbe se šteje:

1. vključitev naložbe v uporabo, kar upravičenec izkaže z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo v zahtevku za izplačilo sredstev;

2. pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbo v ureditev manj zahtevnega ali zahtevnega objekta.

(4) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži:

1. en zahtevek za izplačilo sredstev, če gre za enostavno naložbo;

2. največ tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevno naložbo, pri čemer se lahko posamezni zahtevek nanaša na eno vrsto naložbe iz prvega oziroma drugega odstavka 5. člena te uredbe ali na eno vrsto naložbe iz prvega oziroma drugega odstavka 11. člena te uredbe, razen za naložbo v ureditev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, za katero se lahko vložijo največ trije zahtevki za izplačilo sredstev.

Poleg splošnih obveznosti iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij, mora upravičenec izpolniti tudi naslednje obveznosti:

1. najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora doseči:

a) načrtovani prihodek iz dopolnilne dejavnosti, če so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz prve alineje pod a) 1. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe,

b) načrtovani prihodek iz trženja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma načrtovani prihodek iz predelave grozdja oziroma oljk iz lastne primarne pridelave, če so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz druge alineje pod a) 1. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe,

c) načrtovani delež prodaje, za katerega so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz pod a) 3. točke drugega odstavka uredbe 8. člena te uredbe ali merila iz pod e) 1. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe,

č) načrtovano povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, če so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz pod c) 1. točke tretjega odstavka 8. člena te uredbe, kar je razvidno iz evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,

d) načrtovani odkup ekoloških proizvodov, če so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz pod c) 1. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe. Obveznost iz te podtočke se ugotavlja na podlagi ločenih knjigovodskih evidenc, ki se priložijo poročilu o izpolnjevanju obveznosti iz 24. člena te uredbe;

2. izpolnjevanje obveznosti iz pod a) in pod b) prejšnje točke se ugotavlja na podlagi ločenih knjigovodskih evidenc za prihodek iz dopolnilne dejavnosti, prihodek iz trženja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma prihodek iz predelave grozdja oziroma oljk iz lastne primarne pridelave, ki se priložijo poročilu o izpolnjevanju obveznosti iz 24. člena te uredbe;

3. tri koledarska leta po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora izpolnjevati naslednje obveznosti:

a) doseči načrtovani delež prodaje, za katerega so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz 3. točke tretjega odstavka 8. člena te uredbe,

b) predložiti mora poročilo o izpolnjevanju obveznosti iz 24. člena te uredbe;

4. načrtovani delež prodaje iz pod c) 1. točke tega člena ali načrtovani delež prodaje iz pod a) prejšnje točke se izkazuje z eno pogodbo ali več pogodbami, ki se priložijo poročilu o izpolnjevanju obveznosti iz 24. člena te uredbe, pri čemer:

– mora biti posamezna pogodba veljavna še najmanj tri leta po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev,

– se ne upošteva pogodba, ki je sklenjena s pravno ali fizično osebo, ki je 25 % ali več lastniško povezana z upravičencem, kar se izkazuje z izjavo v zahtevku za izplačilo sredstev,

– mora upravičenec račune, ki so vezani na pogodbe, hraniti na kraju samem v elektronski ali papirnati obliki;

5. neprekinjeno tri leta od vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora izpolnjevati obveznosti iz pod a) in pod b) 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena in obveznosti iz pod a) in pod b) 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

6. najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev:

a) mora izpolnjevati obveznosti iz 1. ali 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, obveznosti iz 1. in 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena in obveznosti iz pod c) 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena,

b) mora vsako leto do 15. oktobra poslati:

– agenciji knjigovodske podatke, če vodi knjigovodstvo po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih oziroma dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih,

– ministrstvu standardno obdelane podatke FADN,

c) mora naložbo, ki je predmet podpore, v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij uporabljati za namen dejavnosti iz drugega odstavka 4. člena te uredbe ali za namen dejavnosti iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, za katero je bila dodeljena podpora,

č) mora biti surovina za pridobivanje energije lesna biomasa oziroma kmetijski proizvod, če gre za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, pri čemer uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni dovoljena,

d) mora voditi seznam članov, ki uporabljajo naložbo, če je upravičenec zadruga. Seznam članov iz te podtočke se priloži poročilu o izpolnjevanju obveznosti iz 24. člena te uredbe.

(1) Poročilo o izpolnjevanju obveznosti vsebuje obvezne sestavine iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Upravičenec ali njegov pooblaščenec predloži poročilo iz prejšnjega odstavka skupaj z dokazili o izpolnjevanju obveznosti v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom, do 15. oktobra tekočega leta za obveznosti iz prejšnjega koledarskega leta, in sicer v aplikacijo, ki je za ta namen vzpostavljena na osrednjem spletnem mestu državne uprave, in na način, kot je določen za vložitev vloge na javni razpis v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(3) Podrobnejše zahteve glede poročila o izpolnjevanju obveznosti iz prvega odstavka tega člena se lahko določijo v javnem razpisu.

Upravičenec lahko uveljavlja predplačilo do vključno 50 % odobrenih sredstev v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

Če se upravičenec odreče pravici do sredstev iz odločbe o pravici do sredstev, o tem v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, pisno obvesti agencijo najpozneje v 90 dneh od dneva vročitve odločbe o pravici do sredstev.

(1) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 1. točke 23. člena te uredbe ali obveznosti iz pod a) 3 točke 23. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– 20 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 70 % in manj kot 80 % zahtevanega prihodka, deleža prodaje, povečanja dodane vrednosti na zaposlenega oziroma odkupa ekoloških proizvodov;

– 50 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 60 % in manj kot 70 % zahtevanega prihodka, deleža prodaje, povečanja dodane vrednosti na zaposlenega oziroma odkupa ekoloških proizvodov;

– vsa izplačana sredstva, če izpolni manj kot 60 % zahtevanega prihodka, deleža prodaje, povečanja dodane vrednosti na zaposlenega oziroma odkupa ekoloških proizvodov.

(2) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 5. točke 23. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– po prvi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 20 % izplačanih sredstev;

– po drugi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 50 % izplačanih sredstev;

– po tretji ugotovljeni kršitvi mora vrniti razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(3) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz pod a) 6. točke 23. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– po prvi ugotovljeni kršitvi 50 % izplačanih sredstev;

– po drugi ugotovljeni kršitvi razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(4) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz pod b) 6. točke 23. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– po prvi ugotovljeni kršitvi 10 % izplačanih sredstva;

– po drugi ugotovljeni kršitvi 50 % izplačanih sredstev;

– po tretji ugotovljeni kršitvi razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(5) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz pod č) 6. točke 23. člena te uredbe, po prvi ugotovljeni kršitvi dobi opozorilo, po drugi in vsaki nadaljnji kršitvi pa mora v proračun Republike Slovenije vrniti 10 % izplačanih sredstev.

(6) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz pod d) 6. točke 23. člena te uredbe ali ne predloži poročila in dokazil o izpolnjevanju obveznosti iz 24. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– po prvi ugotovljeni kršitvi dobi opozorilo;

– po drugi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 50 % izplačanih sredstev;

– po tretji ugotovljeni kršitvi mora vrniti razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(1) Za majhno naložbo iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij se šteje ena naložba ali več naložb, ki se uveljavlja oziroma se uveljavljajo z vlogo na posamezni javni razpis in za katere je skupno odobrenih do vključno 15.000 eurov sredstev.

(2) Kot naložba z majhnim tveganjem, da pogoji za izplačilo sredstev ne bi bili izpolnjeni ali da naložba ne bi bila izvedena, iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij, se štejeta naložba iz 2. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe ter naložba iz 4. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe.

(3) Če je z odločbo o pravici do sredstev poleg naložbe iz prejšnjega odstavka odobrena tudi druga vrsta naložb, se taka naložba ne šteje za naložbo z majhnim tveganjem.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 45/2025 z dne 20. 6. 2025