Na podlagi 5. točke prvega odstavka 82. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 95/15 in 139/20) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US, 111/21, 58/23 in 35/24) je Državni zbor na seji 12. junija 2025 sprejel
o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 (ReDPROSV40-1)
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 (v nadaljnjem besedilu: resolucija) je najvišji razvojno-usmerjevalni in hkrati dolgoročni planski dokument, s katerim se načrtujeta dolgoročni razvoj in opremljanje Slovenske vojske, da bo sposobna opravljati zakonske naloge ter zagotavljati sile in zmogljivosti ter bo pripravljena za uresničevanje nacionalnih interesov in ciljev na obrambnem področju.
Resolucija temelji na Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 59/19), Obrambni strategiji Republike Slovenije, Vojaški strategiji Republike Slovenije, Strategiji civilne obrambne Republike Slovenije, na strateških usmerjevalnih in načrtovalnih dokumentih Nata in Evropske unije, ugotovitvah letnih ocen pripravljenosti Slovenske vojske in zavezniških pregledov stanja pripravljenosti vojaških zmogljivosti Republike Slovenije ter na nacionalnih ocenah varnostnega okolja.
Vojna v Ukrajini je kot ena najresnejših varnostnih kriz po drugi svetovni vojni odločilno vplivala na spremenjeno razumevanje varnostnega strateškega okolja in okrepila zavedanje o pomenu Nata za zagotavljanje kolektivne obrambe v Evropi ter potrebe po krepitvi skupnih evropskih obrambnih prizadevanj. Zaradi globalnih implikacij vojne v Ukrajini, ki imajo vojaško in nevojaško razsežnost s poudarjenim hibridnim delovanjem, je prisotna nevarnost širitve konflikta prek njenih meja na druga območja. Poleg tega tudi ni mogoče izključiti možnosti napada na ozemeljsko celovitost in suverenost držav evro-atlantskega območja.
Uspešno in učinkovito spoprijemanje z vse bolj kompleksnimi varnostnimi izzivi in tveganji zahteva ustrezno raven vlaganj v lastno obrambo, varnost in odpornost ter usklajena prizadevanja obrambnega sistema, sistema notranje varnosti ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot medsebojno neločljivo povezanih podsistemov nacionalne varnosti Republike Slovenije.
Za uresničitev povečanih ambicij in potreb, ki izhajajo iz spremenjenega varnostnega okolja, za izpolnitev zakonskih nalog Slovenske vojske, razvoj potrebnih zmogljivosti ter pospešeno zapolnitev večletne razvojne vrzeli Slovenske vojske je na nacionalni ravni treba prilagoditi obrambno politiko, posodobiti nacionalne planske podlage ter zagotoviti verodostojno uresničevanje zavez za dvig nacionalnih obrambnih izdatkov. To je treba storiti na podlagi ambicioznejše, hitrejše in realno dosegljive projekcije doseganja obrambnih izdatkov na ravni dveh odstotkov BDP-ja leta 2025 ter jih do leta 2030 postopno povečati na tri odstotke BDP-ja. Na tej ravni jih je treba za zagotovitev vseh ciljev razvoja in opremljanja Slovenske vojske ohranjati do konca dolgoročnega obdobja leta 2040, v skladu z nacionalnimi potrebami ter sprejetimi mednarodnimi zavezami Republike Slovenije, tako na ravni zavezništva kot tudi v Evropski uniji.
2. SPREMEMBE V MEDNARODNEM VARNOSTNEM OKOLJU REPUBLIKE SLOVENIJE
Sodobno mednarodno varnostno okolje bosta tudi v prihodnje zaznamovali intenzivna spremenljivost in izrazita nepredvidljivost. Po obdobju popuščanja se napetosti znova povečujejo in svet se vse bolj odmika od ideala absolutnega miru, varnosti in stabilnosti. Multipolarizacija globalne varnostne ureditve vse bolj vpliva na preurejanje uveljavljenih pravil mednarodnega reda, mednarodnih povezav in odnosov ter na spreminjanje dinamike organizacij in mehanizmov mednarodne skupnosti. Spoprijemamo se z izzivi transatlantskemu zavezništvu, evropski varnostni arhitekturi, mednarodnemu pravu, konceptu multilateralizma in sistemu demokratičnih vrednot.
Varnostna dinamika in tveganja v mednarodnem okolju se vse pogosteje kažejo v obliki strateških presenečenj in šokov. Velik vpliv na pojav novih ali spreminjanje sedanjih varnostnih groženj imata tehnološki napredek in dostopnost znanja, produktov in tehnologij državnim in nedržavnim akterjem, kar lahko vpliva na nastajanje novih varnostnih izzivov v vseh domenah delovanja. Navedeno prinaša nove izzive in zahteve za ohranjanje učinkovitosti obrambnega sistema.
Zaradi vse večje nestabilnosti mednarodnega varnostnega okolja ter različnih, kompleksnih in večdimenzionalnih groženj, ki izvirajo predvsem iz strateških smeri vzhoda in juga, vse bolj izstopata ranljivost evropskih držav in civilne družbe na hibridne oblike sovražnega delovanja ter povečevanje varnostnih tveganj zaradi delovanja državnih in nedržavnih akterjev, katerih učinki imajo poudarjeno nadnacionalno razsežnost. Vse bolj nevarno postaja tudi delovanje držav na območju sivih con, s katerim poskušajo čim bolj prikriti in zanikati svojo vpletenost.
Prevladujoči dolgoročni trendi v mednarodnem okolju kažejo na preoblikovanje vsestranskega ravnotežja moči v svetu, zaradi česar med drugim prihaja do naraščanja napetosti med najvplivnejšimi državami in do spreminjanja razmerij med njimi, do spodkopavanja uveljavljenih vrednot in norm v mednarodnih odnosih ter do pogostejše bojne in nebojne uporabe vojaških zmogljivosti. V neposredni soseščini Evropske unije je prišlo do dolgotrajnejše vsestranske zaostritve odnosov med Zahodom in Rusijo ter posledično do povečanega tveganja izbruha oboroženega konflikta velikih razsežnosti. Vse bolj bo v ospredje prihajala tudi oboroževalna tekma, zlasti prizadevanja nekaterih držav za (ponovno) jedrsko proliferacijo kot dejavnik odvračanja.
Na kriznih območjih Zahodnega Balkana, Severne Afrike, Podsaharske Afrike, Bližnjega vzhoda in Južne Azije še naprej prevladujejo asimetrične grožnje, ki ohranjajo večinoma lokalni oziroma regionalni značaj. Kljub temu se varnostne grožnje in tveganja tudi v omenjenih kriznih regijah sveta vse pogosteje prepletajo ali povezujejo z dejavnostmi državnih akterjev. To povzroča nove (ne)oborožene konflikte, pogoste spremembe in prepletanje njihovih pojavnih oblik ter nenadna nihanja njihove intenzivnosti, kar otežuje njihovo reševanje in posledično tudi dolgoročno stabilizacijo kriznih območij.
Spremenjeno mednarodno varnostno okolje se kaže tudi v krepitvi odvračalne drže Nata in Evropske unije, višji ravni pripravljenosti obrambnih in varnostnih sil, okrepljeni obrambni drži in okrepljenih prizadevanjih za spoprijemanje z novimi varnostnimi izzivi, kar od držav članic med drugim zahteva pospešeno in povečano vlaganje virov v obrambni sistem, zagotavljanje obrambnih zmogljivosti ter krepitev vsestranske odpornosti države in družbe. Spremenjene geopolitične razmere in očitno nespoštovanje varnostnih mehanizmov ter sporazumov zahtevajo povečanje pripravljenosti in odpornosti tako na nacionalni ravni kot v Natu in Evropski uniji. Posledično bodo zahtevani tudi dodatna vlaganja ter prilagoditve dolgoročnih obrambnih načrtov držav in evroatlantskih integracij.
Varnostna tveganja in grožnje se bodo tudi v prihodnje pojavljali v različnih hibridnih oblikah, v obliki prepleta informacijsko-kibernetskih groženj, obveščevalne dejavnosti, posrednih in neposrednih vojaških groženj, paravojaških in nevojaških delovanj, terorizma in nasilnega ekstremizma, dezinformacij, propagande in vzbujanja negotovosti zaradi povzročanja nestabilnosti, nedovoljenih dejavnosti na področju orožij za množično uničevanje in raketnih tehnologij, napadov na kritično infrastrukturo, organiziranih oblik kriminala, nezakonitih oziroma neregularnih migracij, gospodarskih, tehnoloških in socialnih tveganj, naravnih in drugih nesreč, omejenosti naravnih virov in degradacije življenjskega okolja, zdravstveno-epidemioloških groženj ter ciljno usmerjenih gospodarskih, socialnih, medijskih, psiholoških in političnih pritiskov. Vojskovališča brez jasnih meja med odkritim in prikritim konfliktom, ki se lahko dogajajo pod pragom vojne, obsegajo kopno, morje, zrak, kibernetski prostor ter vesolje.
Republika Slovenija prepoznava in se spoprijema s posledicami spremenjenega varnostnega okolja ter s tveganji in morebitnimi grožnjami z obrobja Severnoatlantskega zavezništva in Evropske unije, s poudarkom na loku nestabilnosti na jugu in vzhodu, kamor spadata tudi črnomorska in sredozemska regija. V primerjavi z 90. leti prejšnjega stoletja, ko so se oboroženi spopadi postopno oddaljevali od Republike Slovenije, je v zadnjih letih opazen nasproten trend približevanja vojaških groženj nacionalnemu ozemlju.
Republika Slovenija leži na stičišču geostrateških interesov in presečišču strateških smeri, ki so hkrati pomembne oskrbovalne poti, ki povezujejo pristanišča v severnem Jadranu s celinskimi območji Srednje Evrope. Zaradi umeščenosti med Alpe na severu in Jadransko morje na jugu pomeni prostor Republike Slovenije pomembno povezavo in prehod med zahodom ter vzhodom oziroma je pomemben za zagotavljanje vojaške mobilnosti zavezniških sil po morju in kopnem. Za vojaško mobilnost sta pomembna tudi prostorsko zavarovanje ključnih komunikacijskih poti in vstopnih točk v Republiko Slovenijo ter zagotovitev ustreznih zmogljivosti za podporo države gostiteljice ob omenjenih komunikacijskih poteh v Republiki Sloveniji.
Velik poudarek bo moral biti na ekonomski varnosti in ustreznih političnih odzivih na nacionalni ravni, na prepoznavanju sistemske globalne konkurence ter prilagajanju globalnemu tekmovanju za moč.
Zaradi geostrateškega in geopolitičnega položaja Republike Slovenije je mogoče pričakovati, da bi lahko bila ob poslabševanju mednarodnih ali regionalnih politično-varnostnih razmer postopoma izpostavljena okrepljenim obveščevalnim dejavnostim, gospodarskim, psihološkim in političnim pritiskom, množičnejšim usmerjenim migracijskim tokovom, kibernetskim napadom na delovanje kritične infrastrukture, izzivom zagotavljanja neodvisnih in stabilnih dobavnih verig, terorizmu, širjenju orožij in tehnologij za množično uničevanje ter ob bistvenem poslabšanju varnostnih razmer v mednarodnem okolju tudi neposrednim vojaškim grožnjam, v prvi fazi predvsem delovanjem z razdalje po kritični infrastrukturi, ki omogoča strateško mobilnost vojaških sil, v poznejših fazah pa tudi ogrožanju ozemeljske celovitosti države.
Subjekti nacionalnovarnostnega sistema se bodo morali v zapletenih in stalno spreminjajočih se okoliščinah učinkovito odzivati, da bi zaščitili varnost, blaginjo in vrednote Republike Slovenije. To zahteva dobro odziven, prilagodljiv in delujoč obrambni sistem ter izboljšanje obrambne sposobnosti Republike Slovenije s pospešeno krepitvijo sil in zmogljivosti Slovenske vojske, zato je treba izvesti več ukrepov za doktrinarno, organizacijsko, kadrovsko, materialno in tehnološko prenovo Slovenske vojske.
3. VIZIJA RAZVOJA SLOVENSKE VOJSKE DO LETA 2040
Dinamično, zelo kompleksno, nestabilno in nepredvidljivo varnostno okolje zahteva, da Slovenska vojska povečuje sposobnosti delovanja v različnih varnostnih in vojaških situacijah v celotnem spektru delovanj, tudi tistih z visoko intenzivnostjo, višjo ravnjo pripravljenosti, boljšo odzivnostjo, večjo odpornostjo, kot tudi vzdržljivost in povezljivost vseh vojaških sil in zmogljivosti.
Slovenska vojska bo prilagodljiva in učinkovita vojaška organizacija, ki bo imela razvite vojaške sile in zmogljivosti ter ustrezno visoko raven pripravljenosti, odzivnosti in vzdržljivosti, njen razvoj pa bo temeljil tudi na tehnoloških inovacijah.
Z nadaljevanjem razvoja ter pravočasno vzpostavitvijo sil in zmogljivosti bo Slovenska vojska postopno izboljševala svojo sposobnost za obrambo države samostojno ali v okviru kolektivne obrambe oziroma medsebojne pomoči, pri zagotavljanju celovite varnosti države in državljanov, izpolnjevanju zavez v okviru zavezništva in Evropske unije ter pri širšem ohranjanju miru, varnosti in stabilnosti v svetu.
Sposobnost in pripravljenost Slovenske vojske bosta temeljili na usposobljenih, izurjenih in motiviranih pripadnikih, kompetentnem poveljniškem kadru, kakovostni sodobni oborožitvi in opremi, visoko usposobljenih poveljstvih in enotah ter veščini prilagajanja kompleksnemu varnostnemu okolju.
Slovenska vojska mora kot nosilka izvajanja vojaške obrambe Republike Slovenije glede na trenutne varnostne izzive in morebitne vojaške grožnje zagotoviti zadostne in ustrezno pripravljene sile s preudarnim in pospešenim razvojem prilagodljivih, kadrovsko popolnjenih, opremljenih, usposobljenih ter vzdržljivih vojaških sil in zmogljivosti. Te bodo organizirane v strukturo, ki bo pripravljena in hitro odzivna za delovanje v morebitnih novih kriznih okoljih različnih razsežnosti in intenzivnosti, hkrati pa mora biti sposobna učinkovito delovati tudi v okoliščinah dolgotrajnejših visokointenzivnih vojaških spopadov.
Če bo treba, bo Slovenska vojska s takimi silami lahko podpirala in sodelovala tudi z drugimi podsistemi nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije ter oblikovala pogoje za naraščanje svojega obsega in strukture ob povečani verjetnosti izrednega poslabšanja varnostnega okolja oziroma neposredni vojaški ogroženosti države. Spremenjene varnostne razmere zato zahtevajo tudi krepitev drugih podsistemov nacionalnovarnostnega sistema, da bodo sposobni podpreti Slovensko vojsko in zaveznike ob vojaški ogroženosti države.
Z digitalno transformacijo bo Slovenska vojska postala prilagodljiva organizacija, ki bo temeljila na znanju in bo lahko delovala v majhnih ter specializiranih sestavah, pa tudi v večjih strukturah. Postala bo hitro odzivna organizacija, ki bo sposobna dolgotrajnega in postopno tudi večdomenskega delovanja.
Slovenska vojska bo z integracijo umetne inteligence v svoje procese, sisteme in zmogljivosti dosegla tehnološko naprednost, okrepila situacijsko zavedanje ter podporo pri odločanju, okrepila operativno sposobnost in zagotovila sposobnost hitre prilagoditve delovanja Slovenske vojske spremembam v operativnem okolju.
Prva izbira Republike Slovenije bodo vedno preprečevanje konflikta, odvračanje agresorja in ohranjanje miru, vendar bo ob zagotavljanju varnosti in obrambe države ter državljanov, pa tudi ob ohranjanju miru in varnosti v svetu sposobna odločnega odzivanja z vsemi razpoložljivimi instrumenti in sredstvi.
Slovenska vojska bo zanesljiv in verodostojen partner tako v nacionalnem kot tudi v mednarodnem smislu.
4. DOLGOROČNI CILJI IN PRIORITETE RAZVOJA SLOVENSKE VOJSKE
Zagotavljanje in izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije bosta temeljili na ustrezni stopnji lastne obrambne sposobnosti in pripravljenosti, ob naslonitvi ter vključenosti v sistem kolektivne obrambe in medsebojne pomoči Evropske unije.
Republika Slovenija bo zagotovila doseganje taktičnih, operativnih in strateških ciljev v okviru odvračanja in kolektivne obrambe zavezništva ter skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije prek povezljivosti in učinkovitega delovanja sil Slovenske vojske v zavezniških formacijah, ki ju bo dosegla z razvojem zmogljivosti Slovenske vojske v skladu z zavezniškimi standardi.
Razvoj Slovenske vojske bo do leta 2040 potekal v dveh razvojnih obdobjih, kar bo omogočalo harmonizacijo nacionalnega obrambnega planiranja z zavezniškimi cikli. Prvo razvojno obdobje obsega leta od 2025 do 2031, drugo razvojno obdobje pa leta od 2032 do 2040.
Dolgoročni cilji in prioritete razvoja Slovenske vojske izhajajo iz nacionalnih prioritet ter upoštevajo tudi prioritete v okviru zavezništva ter prioritete skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije, pri čemer bo izboljšanje ravni pripravljenosti in vzdržljivosti za vojaško obrambo glavno vodilo razvoja.
Dolgoročni cilji razvoja Slovenske vojske izhajajo iz ciljev razvoja obrambnega sistema in obrambne sposobnosti Republike Slovenije ter so usmerjeni v:
– zagotovitev potrebnih obrambnih zmogljivosti države,
– zagotavljanje zahtevane ravni pripravljenosti in vzdržljivosti Slovenske vojske,
– uresničevanje skupnih ciljev in izpolnjevanje zavez v okviru Nata, Evropske unije ter drugih mednarodnih organizacij,
– sodelovanje Slovenske vojske pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter zagotavljanje podpore drugim državnim organom,
– večjo odpornost države in družbe pred varnostnimi grožnjami,
– krepitev nacionalne obrambne industrijske in tehnološke baze.
Opazno se bodo povečala sredstva za modernizacijo Slovenske vojske, pri čemer bodo glavno vodilo nacionalne prioritete, podpora domači obrambni industriji in raziskovalnim ustanovam, digitalna transformacija Slovenske vojske ter prioritete v okviru Nata in Evropske unije.
Pogoj za razvoj vseh zmogljivosti v obeh obdobjih so ustrezna raven obrambnih izdatkov ter zagotavljanje in popolnjevanje z ustreznim kadrom, v nasprotnem primeru bodo tveganja razvoja in nedoseganja zmogljivosti prevelika.
4.1 Prvo razvojno obdobje od leta 2025 do 2031
Smer prvemu razvojnemu obdobju bodo dajali nova obrambna strategija Republike Slovenije in iz nje izhajajoča vojaška strategija Republike Slovenije, Strateški koncept Nata, Strateški kompas za varnost in obrambo Evropske unije, Bela knjiga o evropski obrambni pripravljenosti 2030, obrambni načrti zavezništva ter predvsem načrt uporabe Slovenske vojske, kot del obrambnega načrta države. Vodilo razvoja bo pospešen in vzporedni razvoj ključnih zmogljivosti Slovenske vojske za nacionalno in kolektivno obrambo.
Razvoj zmogljivosti Slovenske vojske bo upošteval tudi Natov model sil, za katerega zaveznice prispevajo sile in zmogljivosti ter koncept odzivnih sil Evropske unije. Slovenska vojska bo zato prenovila koncept pripravljenosti in zagotavljanja sil ter operativne cikle in ambicije sodelovanja v mednarodnih operacijah in na misijah. Cilj je zagotoviti potreben obseg sil v visoki stopnji pripravljenosti, usposobljenosti in vzdržljivosti. Pri tem bo opravljala naloge, ki izhajajo iz obrambnega načrta države, pri čemer bosta zagotovljena redno pregledovanje in dopolnjevanje načrta uporabe Slovenske vojske.
Cilji in prioritete v prvem razvojnem obdobju so:
– preoblikovanje in razvoj strukture Slovenske vojske, ki bo omogočila vzporedni razvoj in vzpostavitev ključnih zmogljivosti, in sicer srednjo bataljonsko bojno skupino in srednji bojni izvidniški bataljon, kar bo med drugim vplivalo na razvoj strukture, sil in zmogljivosti Slovenske vojske tudi v drugem razvojnem obdobju;
– vzpostavitev drugih prednostnih vojaških zmogljivosti, ki izhajajo iz mednarodno sprejetih zmogljivostnih zavez, in sicer zmogljivosti zračne obrambe, strateške zmogljivosti za zagotovitev delovanja v podporo lastnih sil ter zavezniških sil ob prehodu ali namestitvi na ozemlju Republike Slovenije, srednje helikopterske zmogljivosti ter zmogljivost bojnih brezpilotnih zrakoplovov;
– razvoj in vzpostavitev zmogljivosti Slovenske vojske, ki niso del sprejetih zavez do zavezništva, so pa pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije ter bodo nekatere lahko namenjene tudi dvojni rabi;
– krepitev sposobnosti in pripravljenosti za nacionalno obrambo ter razvoj dopolnilnih sil;
– sprejem učinkovitih ukrepov in dejavnosti, ki bodo zagotovili pospešeno pridobivanje ter zadrževanje kadrov za uspešen razvoj prednostnih zmogljivosti Slovenske vojske;
– pospešitev izvajanja ključnih vojaških investicijskih projektov v podporo vzpostavitvi prednostnih zmogljivosti, vključno z nacionalnimi prioritetami;
– zagotovitev ustreznih zalog in rezerv oborožitve, opreme, streliva ter minskoeksplozivnih sredstev in raket za zagotavljanje dolgotrajne vzdržljivosti delovanja Slovenske vojske;
– posodabljanje sedanje in gradnja nove vojaške infrastrukture (npr. za urjenje in usposabljanje, bivalni in namestitveni objekti, strelišča, energetska sanacija infrastrukture Slovenske vojske, logistične zmogljivosti, ki vključujejo skladiščne in medicinske zmogljivosti idr.) predvsem za navedene ključne zmogljivosti Slovenske vojske, ob upoštevanju morebitnega povečevanja vojne sestave Slovenske vojske, ter tudi v podporo zavezniškim silam, ki bi lahko prehajale čez naše ozemlje;
– v okviru razvoja zmogljivosti za nekinetično delovanje se bodo razvijale zmogljivosti za informacijsko in psihološko delovanje, strateško komuniciranje ter civilno-vojaško sodelovanje;
– nadaljnja krepitev nacionalne obrambne industrije v podporo vzpostavitvi zmogljivosti in zagotavljanju vzdržljivosti Slovenske vojske;
– krepitev razvojnoraziskovalne dejavnosti in inovativnosti na podlagi priložnosti, ki izhajajo iz naprednih tehnologij.
4.2 Drugo razvojno obdobje od leta 2032 do 2040
V drugem razvojnem obdobju bo Slovenska vojska okrepila sposobnost in pripravljenost za nacionalno obrambo pred napadom na kopno ter zračni, pomorski in kibernetski prostor države. Povečala bo sposobnosti za sprejem, podporo in delovanje sil skupaj z zavezniškimi silami ob morebitnih prihodnjih krizah. Zagotovila bo zmogljivosti za odvračanje, omejitev ali onemogočanje nasprotnikovega tempa delovanja in prevzem pobude s sredstvi ter metodami za doseganje strateških in odvračalnih učinkov na večjih oziroma velikih razdaljah. Vključevala se bo v dograjevanje in prilagajanje koncepta obrambe glede na nove trende, tehnologije in grožnje. Prepoznala in izkoriščala bo priložnosti v okviru zavezništva in Evropske unije ter strateških in drugih partnerstev ter tako prispevala k maksimiziranju nacionalnih interesov in kolektivne varnosti ter obrambe.
V okviru razvoja zmogljivosti za večdomensko delovanje bo Slovenska vojska v smotrnem obsegu vzpostavila, zagotovila in integrirala vesoljske zmogljivosti, kot so opazovanje Zemlje, situacijsko zavedanje v vesolju, določanje položaja, navigacijo in čas ter satelitske komunikacije. Te zmogljivosti bodo prispevale k izboljšanju obveščevalne podpore, natančnosti delovanja in odpornosti komunikacijskih sistemov.
Slovenska vojska bo skladno z nacionalnimi prioritetami sodelovala v razvojnih projektih, ki bodo prispevali k njenemu razvoju do leta 2040.
Cilji in prioritete v drugem razvojnem obdobju so:
– nadaljevanje razvoja strukture in vzpostavljanja sil ter zmogljivosti Slovenske vojske, kar bo omogočalo izvedljivost nacionalnih in sodelovanje pri izvajanju obrambnih načrtov zavezništva s poudarkom na postopnem prehodu v digitalno transformacijo in sposobnosti večdomenskega delovanja;
– nadaljevanje razvoja zmogljivosti Slovenske vojske, ki niso del sprejetih zavez do zavezništva, so pa pomembne za uresničevanje obrambnih ciljev Republike Slovenije in bodo nekatere lahko namenjene tudi dvojni rabi;
– z nadgradnjo strateške logistike zagotoviti učinkovitejši sistem upravljanja celotnega življenjskega cikla opreme in oborožitve, logistične infrastrukture za potrebe vojaške mobilnosti, podpore države gostiteljice in ustrezno stopnjo vzdrževanja vojaške opreme, zalog goriv in energentov ter oborožitve;
– dopolnjevanje in vzdrževanje ustreznih zalog ter rezerv oborožitve, opreme in streliva, minskoeksplozivnih sredstev ter raket za zagotavljanje dolgotrajne vzdržljivosti delovanja Slovenske vojske;
– posodabljanje sedanje in gradnja nove infrastrukture Slovenske vojske (npr. za urjenje in usposabljanje, bivalni in namestitveni objekti, strelišča, energetska sanacija infrastrukture Slovenske vojske, logistične zmogljivosti, ki vključujejo skladiščne in medicinske zmogljivosti idr.), ob upoštevanju pogojev morebitnega naraščanja obsega in strukture Slovenske vojske.
5. RAVEN AMBICIJ ZA DELOVANJE SLOVENSKE VOJSKE
Vojaška obramba Republike Slovenije bo prednostno zagotovljena z ustrezno in zahtevano stopnjo sposobnosti in pripravljenosti lastnih obrambnih zmogljivosti, na čemer bo temeljilo tudi učinkovito vključevanje države v sistem kolektivne obrambe zavezništva ter skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije. Republika Slovenija s članstvom v Severnoatlantskem zavezništvu in Evropski uniji prejema varnostna zagotovila in hkrati sprejema zaveze. Vojna v Ukrajini in zaostrene spremembe mednarodnega varnostnega okolja zahtevajo dodatna in okrepljena prizadevanja, ki se kažejo v pospešenem razvoju zahtevnejših zmogljivosti, dodatnih prispevkih v zavezniške in povezane strukture, večjem obsegu vaj ter višji ravni pripravljenosti in odzivnosti sil ter njihove vzdržljivosti.
Sile in zmogljivosti Slovenske vojske bodo na ozemlju Republike Slovenije sposobne delovati samostojno in skupaj z zavezniškimi silami, del sil in zmogljivosti pa tudi v večnacionalnem vojaškem okviru zunaj ozemlja Republike Slovenije.
Stanje pripravljenosti določenih sil bo skladno z načrtom uporabe Slovenske vojske omogočalo skupno delovanje z zavezniškimi silami. Slovenska vojska bo s premestljivimi silami, integriranimi v mednarodne sestave, lahko sodelovala pri odvračanju, kolektivni obrambi in skupni varnostni in obrambni politiki Evropske unije tudi zunaj ozemlja Republike Slovenije. Pri izvajanju obrambe nacionalnega ozemlja skupaj z zavezniki bodo deklarirane nacionalne sile in zmogljivosti integrirane v sestavo združenih sil zavezništva. Na nacionalnem ozemlju bo Slovenska vojska ob zagotovitvi pogojev za naraščanje sil s preostalimi silami zagotavljala zmogljivosti za obrambo ozemlja, varovanje objektov posebnega pomena za obrambo ter sprejem, namestitev in podporo delovanja zavezniških sil skupaj s civilnimi zmogljivostmi iz načrta podpore države gostiteljice ter drugimi zmogljivostmi civilne obrambe.
Slovenska vojska bo postopoma vzpostavila ustrezno strukturo, ki bo omogočala hitro naraščanje obsega in strukture Slovenske vojske ter njeno zahtevano pripravljenost in sodobno opremljenost.
Mirnodobna sestava Slovenske vojske bo s pospešenim izboljševanjem sposobnosti in pripravljenosti učinkovitejša pri opravljanju poslanstva in nalog v različnih varnostnih in obrambno-vojaških scenarijih. To bo doseženo z načrtovanjem in oblikovanjem ustreznih rezerv in zalog ter nadgradnjo načrta uporabe Slovenske vojske ob vzpostavitvi ustreznih pogojev za naraščanje sil. Organizacijsko-mobilizacijski razvoj Slovenske vojske bo ustrezneje podprt s prostorsko organiziranostjo in povečevanjem rezervne sestave Slovenske vojske.
Glavne sile Slovenske vojske bodo namenjene nacionalni obrambi in z delom sil sodelovanju v okviru mednarodnih vojaških sestav ter izpolnjevanju mednarodnih zavez. Mirnodobno jedro bo večinsko popolnjeno s stalno sestavo in deloma pogodbeno rezervno sestavo, njihov polni obseg se bo po potrebi dosegel postopno, prek naraščanja rezervne sestave.
Vzpostavljeni bodo pogoji, ki bodo preprečili strateška presenečenja in omogočili ustrezno naraščanje sil, opremljenost ter usposobljenost povečanega obsega sil Slovenske vojske, vključno z rezervno sestavo. Tako bo omogočeno, da bi ob izrednem poslabšanju varnostnega okolja Republike Slovenije Slovenska vojska že bila ustrezno pripravljena na pospešen prehod iz mirnodobne v vojno sestavo. Posodobljeni bodo kadrovske, materialne, infrastrukturne, doktrinarne, organizacijske in druge zahteve ter načrti za morebitno postopno naraščanje obsega in strukture Slovenske vojske.
Dopolnilne sile Slovenske vojske bodo namenjene nacionalni obrambi. Mirnodobno jedro bo popolnjeno s stalno sestavo in pogodbeno rezervno sestavo, njihov polni obseg se bo po potrebi dosegel postopno, prek naraščanja rezervne sestave.
Sile za posredovanje Slovenske vojske bodo pretežno iz sestave glavnih sil namensko oblikovane zmogljivosti, namenjene posredovanju na ozemlju Republike Slovenije ter izpolnjevanju obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami.
Slovenska vojska bo razvijala predvsem taktične zmogljivosti in delovala večinoma v kopenski domeni, podprta z lastnimi elementi iz kibernetske, zračne, pomorske in vesoljske domene, tudi v sodelovanju z zavezniki.
Zmogljivosti Slovenske vojske se bodo razvijale skladno z zavezniškimi standardi, s čimer bodo zagotovljeni povezljivost in skupno delovanje sil Slovenske vojske v zavezniških formacijah ter izvajanje obrambe Republike Slovenije v okviru kolektivne obrambe.
Z okrepljenimi vajami na ozemlju Republike Slovenije in v tujini bo zagotavljala in redno preverjala zahtevano raven pripravljenosti sil in zmogljivosti, tudi tistih v večnacionalnih odzivnih formacijah.
Slovenska vojska nekaterih zahtevnejših zmogljivosti, ki so sicer pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije, niso pa del sprejetih zavez do zavezništva in presegajo razpoložljivost nacionalnih virov, predvidoma ne bo razvijala samostojno, temveč jih bo zagotavljala v okviru zavezništva ali Evropske unije oziroma skupno na podlagi ustreznih sporazumov s posameznimi državami.
Slovenska vojska bo organizirana tako, da bosta omogočena razvoj rodov in služb ter izvajanje njihovega združenega in večdomenskega bojevanja. V nacionalnem okviru bo Slovenska vojska sposobna oblikovati namenske taktične enote do vključno brigadne ravni.
Izkušnje s trenutnih konfliktnih območij so pokazale, da je treba razvijati nekatere zahtevnejše zmogljivosti, pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije, na primer sistem zračne obrambe Republike Slovenije.
Slovenska vojska bo v začetku dolgoročnega obdobja prednostno vzporedno oblikovala srednjo bataljonsko bojno skupino in srednji bojni izvidniški bataljon ter druge premestljive zmogljivosti, namenjene delovanju v okviru zavezništva in Evropske unije ter na nacionalnem ozemlju.
Premestljive sile Slovenske vojske bodo sposobne opravljati naloge v celotnem spektru, tudi naloge delovanja v operacijah visoke intenzivnosti v zahtevnejših geografskih in klimatskih razmerah.
Slovenska vojska bo v zavezniški nabor sil prispevala sorazmeren delež zmogljivosti. Del premestljivih sil bo integriran v vojaško strukturo zavezništva, pri čemer bo upoštevana zahtevana kategorija premestljivosti. Za potreben obseg sil in zmogljivosti Slovenske vojske bo zagotovljena zahtevana raven pripravljenosti za delovanje na nacionalnem ozemlju ali v mednarodnih odzivnih silah, dejavnostih skupne odvračalne in obrambne drže oziroma v mednarodnih operacijah in na misijah.
Obseg in vrsta sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah bosta opredeljena na podlagi realnih kadrovskih, finančnih in materialnih zmožnosti ter ob upoštevanju potreb po zagotavljanju ustrezne ravni pripravljenosti sil na nacionalnem ozemlju. Sodelovanje v mednarodnih operacijah in na misijah ter pri drugih dejavnostih bo sledilo strateškim prioritetam Republike Slovenije.
Izvajanje vojaške obrambe mora biti podprto in dopolnjeno z delovanjem civilne obrambe, ki skupaj z drugimi subjekti nacionalne varnosti zagotavljata odpornost celotne države in družbe.
6. DOLGOROČNI OKVIR OBRAMBNIH VIROV
6.1 Kadrovski viri
Obseg kadrovskih virov Slovenske vojske bo temeljil na poslanstvu in nalogah, potrebnih zmogljivostih za uresničevanje nalog v nacionalnem in mednarodnem okviru, na nacionalni ravni ambicij ter razpoložljivih virih. Skupni mirnodobni obseg Slovenske vojske bo do 10.000 pripadnikov z možnostjo naraščanja sil v okviru vojne sestave Slovenske vojske.
V okviru priprav za ponovno uvedbo posameznih sestavin vojaške dolžnosti bo načrtovana tudi možnost naraščanja obsega in strukture Slovenske vojske prek mirnodobne sestave za dodatnih do 30.000 pripadnikov rezervne sestave.
V okviru neprekinjenega spremljanja varnostnih razmer se bo analiziralo različne oblike in možnosti popolnjevanja in naraščanja Slovenske vojske.
Pridobivanje kadra bo podprto z ukrepi, ki bodo omogočali doseganje zahtevanega kadrovskega obsega in strukture ter pomlajevanje stalne sestave Slovenske vojske.
Z ustreznim pristopom in komuniciranjem z državljani se bo povečalo zanimanje za zaposlitev in sodelovanje s Slovensko vojsko. Vzdrževal se bo stik z državljani pri njihovem vključevanju v različne oblike sodelovanja s Slovensko vojsko in Ministrstvom za obrambo zaradi obveščanja, motiviranja in nadaljnjega sodelovanja ter usposabljanja. Med glavnimi orodji pridobivanja kadra bodo štipendiranje, izvajanje delovnih praks in tabori za mlade ter ponujanje vsebin, ki so zanimive za mlade in hkrati krepijo vojaške kompetence.
Pri pridobivanju in zagotavljanju kadra za opravljanje vojaške službe bo treba neprekinjeno analizirati stanje, prepoznati težave, se odločno odzivati na zaznano problematiko ter izvajati sistemske ukrepe za dvig notranje kohezivnosti in zadrževanje kadra ter vzpostavljanje konkurenčnosti in prilagodljivosti poklica, da bi zagotovili dolgoročno vzdržnost vojaškega kadra in ohranili vzdržljivost obrambnih sil.
Nadaljevanje profesionalizacije in upravljanja kadrov bo podpiralo razvoj Slovenske vojske in zagotavljalo ustrezen karierni razvoj pripadnikov Slovenske vojske. Karierni razvoj bo podpiral uresničevanje nalog in ciljev Slovenske vojske ter ambicije pripadnikov po doseganju njihovih poklicnih ciljev. Vojaški poklic bo umeščen v sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Vzpostavljen bo ustrezen socialno-ekonomski in delovnopravni status vojaških oseb, ki bo vseboval posebne zahteve dela, obremenitve in omejitve vojaškega poklica ter bo tako konkurenčen na trgu dela.
Državljanom bo na podlagi prostovoljnosti omogočeno vključevanje v različne oblike sodelovanja s Slovensko vojsko ter pridobivanje in vzdrževanje vojaškega znanja in veščin. Okrepila se bodo prizadevanja za vključevanje državljanov v prostovoljno služenje vojaškega roka, ki je ena najpomembnejših vstopnih točk v Slovensko vojsko. Obrambno usposabljanje državljanov za povečevanje interesa in števila morebitnih interesentov za opravljanje različnih oblik vojaške službe bo potekalo predvsem v obliki nadgrajevanja in vzdrževanja vsakoletne izvedbe mladinskih in študentskih vojaških taborov ter strelskih in drugih tekmovanj. Vzdrževali se bodo stiki z državljani, ki so uspešno opravili prostovoljno služenje vojaškega roka in končali obveznosti v pogodbeni rezervni sestavi ter stalni sestavi Slovenske vojske.
Vzpostavljen bo vzdržljiv sistem usposabljanja rezervne sestave, ki bo ključni pogoj za pravočasno vzpostavitev usposobljenih sil pred izrednim poslabšanjem varnostnih razmer.
S podporo pristojnih ustanov bo okrepljeno izvajanje sistema celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske in njihove svojce.
V okviru širše državne stanovanjske politike bodo nadgrajene sistemske rešitve glede možnosti dodatnega zagotavljanja najema ali nakupa stanovanj za pripadnike in pripadnice Slovenske vojske.
Izjemoma se bodo pri vključevanju deficitarnih in visokokvalificiranih kadrov v strukturo Slovenske vojske, pri katerih so za učinkovito izpolnjevanje nalog bolj kot vojaško znanje in veščine pomembni njihovo civilno ekspertno znanje in veščine, nujno potrebna vojaška znanja in veščine lahko pridobivali tudi naknadno.
Pripravljen bo predlog spodbud vojaško usposobljenim državljanom, ki bi bili vključeni v rezervno sestavo Slovenske vojske.
Za izboljšanje stanja na kadrovskem področju in za polno učinkovitost Slovenske vojske so nujni organizacijski in statusni ukrepi, povezani s posebnostmi vojaškega poklica. Za njihovo uveljavljanje je nujen celovit pristop, kar bo zahtevalo politični in širši družbeni konsenz za nujne prilagoditve ter spremembe zakonskih in podzakonskih aktov.
6.2 Finančni viri
Zagotavljanje zadostnega obsega finančnih virov je nujno za doseganje višjih ambicij na področju krepitve lastne obrambe, varnosti in odpornosti, obrambnih razvojnih ciljev za bistveno izboljšanje sposobnosti, pripravljenosti, odzivnosti, vzdržljivosti, odpornosti, povezljivosti in razvojne naravnanosti Slovenske vojske za opravljanje njenega poslanstva in nalog skladno z ravnjo ambicij.
Pogoj za doseganje obrambnih ciljev je zadostno, predvidljivo in stabilno zagotavljanje finančnih virov.
Za izpolnitev zakonskih nalog, razvoj potrebnih zmogljivosti Slovenske vojske in spoštovanje sprejetih mednarodnih zavez je treba zagotoviti še hitrejše in realno dosegljivo vsakoletno povečevanje obrambnih izdatkov.
Obseg obrambnih izdatkov, ki bo lahko učinkovito podpiral postavljene cilje, se mora povečevati s pospešeno dinamiko. Leta 2025 mora doseči dva odstotka BDP-ja, se do leta 2030 postopno povečevati na tri odstotke BDP-ja in se za zagotovitev vseh ciljev razvoja in opremljanja Slovenske vojske ohranjati na tej ravni do konca dolgoročnega obdobja leta 2040. Za investicije v glavno opremo bo vsako leto namenjenih najmanj 20 odstotkov obrambnih izdatkov, ta mejnik pa bo lahko tudi precej presežen, saj je treba zapolniti pretekle razvojne vrzeli, pravočasno vzpostaviti zmogljivosti in zagotoviti delovanje Slovenske vojske. Za raziskave, razvoj in inovacije bosta namenjena najmanj dva odstotka skupnih obrambnih izdatkov, cilji pa so lasten razvoj v podporo dolgoročnim zmogljivostim Slovenske vojske, podpiranje domačih podjetij in raziskovalnih ustanov, krepitev vključevanja v mednarodne pobude in sodelovanja s strateškimi partnerji ter tako krepitev nacionalne obrambne tehnološko-industrijske baze.
Podrobnejša letna rast obrambnih izdatkov kot deleža BDP-ja je prikazana v spodnji tabeli.
Leto | 2025 | 2026 | 2027 | 2028 | 2029 | 2030–2040 |
Obrambni izdatki kot % BDP | 2,00 | 2,20 | 2,40 | 2,60 | 2,80 | 3,00 |
7. STRUKTURA IN ORGANIZIRANOST SLOVENSKE VOJSKE
Obseg, struktura in organiziranost Slovenske vojske morajo omogočati opravljanje njenega poslanstva in nalog, skladno z Zakonom o obrambi in opredeljeno ravnjo ambicij. Omogočili bodo tudi učinkovito delovanje in uresničevanje lastnih ter zavezniških načrtov, večdomensko delovanje, izvajanje združenega bojevanja rodov, oblikovanje namenskih enot na nacionalni in tudi mednarodni ravni, vzpostavitev ciljnih zmogljivosti, zagotavljanje pripravljenosti in odzivnosti enot za delovanje ter naraščanje sil do načrtovanega obsega. Prihodnji tehnološki razvoj se bo odražal v spremembah in razvoju vojskovanja, kar bo vplivalo tudi na obseg in strukturo.
Slovenska vojska bo organizirana na strateški, operativni in taktični ravni.
Generalštab Slovenske vojske kot najvišji vojaškostrokovni organ, odgovoren za poveljevanje Slovenski vojski na strateški ravni, bo na tej ravni opravljal tudi vse naloge razvoja in načrtovanja delovanja Slovenske vojske.
Poveljevanje in kontrolo nad delovanjem enot na operativni ravni bo izvajalo Poveljstvo sil, ki bo odgovorno za pripravljenost in vodenje podrejenih poveljstev in enot Slovenske vojske doma in v tujini. Zmožno bo poveljevati rodovskim taktičnim in združenim taktičnim enotam.
Na operativni ravni bo Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje izvajalo ter razvijalo vojaško izobraževanje in usposabljanje. Odgovorno bo za raziskave in razvoj vojaških ved ter bo razvijalo vojaške doktrine delovanja.
Najvišja oblika organiziranja na taktični ravni bodo pehotne brigade. Na taktični ravni bodo prav tako organizirani logistična brigada, brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe, mornariški divizion, polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo, poveljstvo specialnih sil in poveljstvo prostorskih sil.
Osnovna taktična enota bo pehotni bataljon, v dopolnilnih silah pa teritorialni polk. V enotah drugih rodov bo osnovna taktična enota bataljon ali samostojna četa oziroma enakovredne rodovske enote.
Najvišja enota za izvajanje združenega bojevanja rodov na ozemlju Republike Slovenije bo pehotna brigada, za delovanje zunaj ozemlja Republike Slovenije pa bataljonska bojna skupina. Enote Slovenske vojske se bodo za delovanje in opravljanje nekaterih nalog lahko namensko oblikovale po načelu modularnosti.
Organizacijsko-formacijska struktura Slovenske vojske na taktični ravni bo omogočala izpolnjevanje cilja zahtevanega deleža premestljivih sil Slovenske vojske.
Sile za bojevanje bodo sestavljali srednji, lahki in gorski pehotni bataljoni, teritorialni polki, bojni izvidniški bataljon in enota za specialno delovanje. V prvem razvojnem obdobju bodo v strukturi Slovenske vojske ohranjene tudi oklepne zmogljivosti.
Sile za bojno podporo bodo sestavljali bataljona za ognjeno podporo, bataljon jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe (JRKBO), letalska eskadrilja, mornariški divizion, bataljon zračne obrambe, obveščevalno-izvidniška enota, enota za elektronsko bojevanje, enota za kibernetsko obrambo, enota za nekinetično delovanje, inženirska bataljona, protioklepna četa, bataljon vojaške policije in enota bojnih brezpilotnih zrakoplovov.
Sile za poveljevanje, nadzor in informacijsko delovanje bodo sestavljali center za nadzor in kontrolo zračnega prostora, bataljon zvez ter čete C4I (poveljevanje, kontrola, komunikacije, računalniški sistemi in informacije).
Sile za zagotavljanje delovanja bodo sestavljali logistični bataljoni, helikopterska eskadrilja, letalska eskadrilja, letalsko-tehnična eskadrilja, splošna inženirska četa in vojaške zdravstvene enote.
Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, enote vojašnic, letalska baza, vojaški zdravstveni centri, center za združeno usposabljanje, letalska šola, gorska šola, šola kontrolorjev združenih ognjev, enota za protokol in športna enota bodo sestavljali institucionalni del Slovenske vojske.
Spreminjanje strukture, obsega in organiziranosti Slovenske vojske bo potekalo postopno in bo usklajeno z razvojnima obdobjema Slovenske vojske. Sledilo bo varnostnim razmeram v mednarodnem okolju ter realnim demografskim, finančno-ekonomskim in materialnim zmožnostim države.
V prvem razvojnem obdobju bo vzpostavljena organizacijsko-formacijska struktura, ki bo omogočala popolnjenost najpomembnejših poveljstev in enot skladno z zahtevano stopnjo pripravljenosti, s prioriteto na srednjem pehotnem bataljonu, srednjem bojnem izvidniškem bataljonu, enotah za zagotavljanje modulov srednje bataljonske bojne skupine, na enotah zračne obrambe, logističnih enotah in enotah za zagotavljanje odzivnih sil doma ter v okviru zavezništva. To bo kot glavna dejavnost razvoja Slovenske vojske realizirano v prvem srednjeročnem obdobju. Vzdrževale se bodo enote za ohranjanje vzpostavljenih zmogljivosti, popolnjevale se bodo tudi rodovske enote ter službe zaradi ohranjanja znanja in kompetenc ter premestljivih in specifičnih logističnih zmogljivosti.
Ustrezna popolnjenost enot bo omogočala višjo pripravljenost, učinkovitejše opravljanje nalog, boljše pogoje razporejanja in popolnjevanja z materialnimi sredstvi ter načrtovanje, vzpostavitev in doseganje končnih zmogljivosti, načrtovanje delovanja v mednarodnih operacijah in na misijah ter oblikovanje hitro odzivnih sil. Tako bosta zagotovljena učinkovitejši razvoj vojaške stroke in boljša izraba sedanjih kadrovskih in materialnih virov. Izboljšali se bosta notranja kohezivnost enot in morala.
Manevrski del Slovenske vojske (sile za posredovanje in glavne sile) bo popolnjen pretežno s stalno sestavo in v ustreznem obsegu dopolnjen s pogodbeno rezervno sestavo, predvsem pri zagotavljanju kritičnih specialističnih dolžnosti. Manevrski del bo premestljiv in zmožen opravljanja najpomembnejših nalog Slovenske vojske (združeno bojevanje rodov) tako na nacionalnem ozemlju kot tudi zunaj Republike Slovenije, vključno s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in na misijah, pri dejavnostih mednarodnih hitro odzivnih sil ter nalogah odvračanja in kolektivne obrambe. Nepremestljivi del glavnih sil bo popolnjen tudi z rezervno sestavo.
Del sil in zmogljivosti Slovenske vojske bo skladno z mednarodnimi zmogljivostnimi zavezami afiliiran v zavezniški nabor sil. Tako bodo omogočeni skupna usposabljanja, dvig povezljivosti in prenos najboljših praks iz primerljivih zavezniških enot.
Prostorski del (dopolnilne sile, organizirane po teritorialnem načelu), ki bo večinsko popolnjen z rezervno sestavo, bo namenjen za delovanje izključno na nacionalnem ozemlju. Nadgrajen bo koncept prostorskih sil po vzoru Teritorialne obrambe. Prostorski del bo dopolnil manevrski del Slovenske vojske pri obrambi nacionalnega ozemlja in zagotavljal izhodišča za naraščanje Slovenske vojske prek mirnodobnega obsega. Na nacionalnem ozemlju bodo te sile organizirane v osmih teritorialnih enotah, ki bodo namenjene nalogam teritorialne obrambe, za bojni nadzor ozemlja, bojno zavarovanje objektov posebnega pomena za obrambo, oviranje, logistično oskrbo ter zagotavljanje sprejema, nastanitve in morebitne logistične podpore zavezniških sil. Vzpostavljanje dopolnilnih sil se bo začelo že v prvem razvojnem obdobju, dokončno pa bodo oblikovane v drugem razvojnem obdobju. Prostorski del bo pomembna vez, s katero se bo Slovenska vojska približala lokalnemu okolju.
8. ZMOGLJIVOSTI SLOVENSKE VOJSKE
Razvoj zmogljivosti bo skladno z ravnjo ambicij usmerjen v doseganje ustrezne ravni sposobnosti, pripravljenosti, odzivnosti in vzdržljivosti vojaških zmogljivosti. Slovenska vojska bo na podlagi Zakona o obrambi ter zastavljenih ciljev in ravni ambicij razvijala zmogljivosti za bojevanje, bojno podporo, zagotovitev delovanja, podporo poveljevanja ter sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja.
Zmogljivosti bodo omogočile izvajanje vseh doktrinarnih načinov delovanja Slovenske vojske, in sicer ofenzivno, defenzivno, specialno, stabilizacijsko, podporno ter informacijsko delovanje, skladno z razvojem vojaške doktrine tudi kibernetsko in druge sodobne načine delovanja. Postopno bo zagotovljen prehod v večdomensko delovanje.
Razvoj zmogljivosti bo prednostno usmerjen v povečanje bojne sposobnosti in pripravljenosti Slovenske vojske z dosledno prioritizacijo dejavnosti v vseh elementih vzpostavitve zmogljivosti, tako v doktrini, organiziranosti, usposabljanju, opremljanju, kadrih, voditeljstvu, infrastrukturi in interoperabilnosti, da bi se povečale zmožnosti združenega bojevanja rodov.
Razvoj zmogljivosti bo sledil sodobnim tehnološkim trendom in bo upošteval izkušnje z aktualnih konfliktnih območij ter iz sodobnih vojaških delovanj. V uporabo bodo uvedeni sodobni sistemi, vključno z (bojnimi) sistemi brez posadke, ki bodo ob povečanju bojne moči, dosega in učinkovitosti delovanja zagotavljali večjo zmožnost preživetja in višjo stopnjo logistične samozadostnosti sil.
Digitalizacija sistemov, uporaba umetne inteligence, skladno z ustrezno dopolnjeno nacionalno zakonodajo in temeljnimi pravicami, ter daljinsko vodeni avtomatizirani in avtonomni sistemi, ki bodo pod človeškim nadzorom, bodo omogočili multiplikacijo učinkov. Hkrati bodo tako sproščeni človeški viri, ki bodo lahko preusmerjeni na izvajanje zahtevnejših funkcij pri delovanju.
Pri razvoju zmogljivosti Slovenske vojske bo upoštevan tudi vidik varovanja okolja, kar se bo kazalo predvsem v prizadevanjih po večji energetski učinkovitosti in energetski samozadostnosti Slovenske vojske ter razvoju in uporabi nekaterih tehnoloških rešitev, s čimer se bo povečal prispevek Slovenske vojske k varovanju okolja in zmanjšanju ogljičnega odtisa.
V smotrnem obsegu se bodo načrtovali projekti in zmogljivosti, ki imajo primaren vojaški namen, ter bi lahko bili namenjeni tudi dvojni rabi, kot so na primer zmogljivosti za zagotovitev delovanja, zmogljivosti v domeni vesolja, kibernetske zmogljivosti, več projektov in zmogljivosti, ki podpirajo načrtovanje ter izvajanje podpore države gostiteljice in vojaško mobilnost, projekti s področja zoperstavljanja hibridnim grožnjam in dezinformacijam, ter različne druge zmogljivosti, ki bodo izhajale iz naprednih tehnologij in obrambnih potreb.
a) Prioritete razvoja zmogljivosti v prvem razvojnem obdobju (2025–2031)
Glavne prioritete so:
– vzporedni razvoj ključnih zmogljivosti srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona, ki bosta vzpostavljena na finančno racionalnejši način,
– razvoj helikopterskih zmogljivosti za podporo specialnih sil,
– dokončanje prenove letališča Cerklje ob Krki,
– vlaganja v infrastrukturo, ki bo podpirala tudi izvedbo obrambnih načrtov zavezništva in omogočala naraščanje sil,
– gradnja sistema zračne obrambe za zaščito nacionalnega zračnega prostora, kritične infrastrukture na ozemlju Republike Slovenije in za neposredno zračno obrambo elementov razporeditve sil Slovenske vojske,
– razvoj helikopterskih zmogljivosti s krepitvijo srednjih transportnih helikopterskih zmogljivosti ter postopno zamenjavo in dokupom lahkih vojaških helikopterjev,
– pospešitev razvoja domače obrambne industrije za razvoj obrambnih zmogljivosti, vključno z inovacijami v povezavi z naprednimi tehnologijami in prehodom v digitalno transformacijo ter večdomenske operacije,
– nadgradnja strateške logistike z uvajanjem naprednih tehnologij v logistične procese za zagotovitev dolgotrajnega zagotavljanja vzdržljivosti delovanja Slovenske vojske,
– nadgradnja in razvoj zmogljivosti kibernetske obrambe, digitalizacije in nekinetične zmogljivosti,
– razvoj zmogljivosti jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe (JRKBO),
– vzpostavitev zmogljivosti bojnih brezpilotnih zrakoplovov,
– krepitev nacionalne obrambe s postopnim razvojem dopolnilnih sil,
– nadgradnja logističnih zmogljivosti v podporo delovanja glavnih in dopolnilnih sil,
– vzpostavitev različnih zmogljivosti za zagotovitev delovanja, ki izhajajo iz mednarodnih zmogljivostnih zavez Republike Slovenije, še posebej logistične zmogljivosti, vojaške medicinske zmogljivosti ter zmogljivosti za oskrbo in podporo premikov.
b) Prioritete razvoja zmogljivosti v drugem razvojnem obdobju (2032–2040)
Razvoj ključnih zmogljivosti za izvajanje nacionalne obrambe in delovanje v zavezništvu ter skupni varnostni in obrambni politiki Evropske unije bo temeljil na nadgrajevanju vzpostavljenih zmogljivosti ter upoštevanju tudi prihodnjih ciljev zmogljivosti Nata za Republiko Slovenijo oziroma sprejetih zmogljivostnih zavez do Evropske unije. Pri tem bo poudarek na razvoju zmogljivosti, ki bodo usmerjene v zagotavljanje večplastne odpornosti, kognitivne superiornosti, integrirane večdomenske obrambe in meddomenskega poveljevanja ter v sposobnost za delovanje v celotnem spektru dejavnosti v vseh domenah.
V drugem razvojnem obdobju bodo prioritete razvoja zmogljivosti usmerjene v dodatno krepitev nacionalne obrambe. Med drugim bodo vključevale:
– zmogljivosti za povečanje bojne moči, ustrezno podprte z zmogljivostmi za bojno podporo in zagotovitev delovanja,
– dokončanje zagotovitve obsega dopolnilnih sil, vključno z infrastrukturo, kadrovskimi viri, pogoji za naraščanje sil ter potrebno oborožitvijo in opremo,
– dokončanje zagotovitve potrebnega obsega logistične zagotovitve za nacionalno obrambo,
– dokončanje vzpostavitve digitalne hrbtenice, ki bo omogočala postopno transformacijo glavnih sil,
– vzpostavitev nacionalnih zmogljivosti v domeni vesolja,
– nadaljevanje opremljanja z drugo ključno opremo, oborožitvijo in strelivom ter
– nadaljevanje razvoja domače obrambne industrije.
8.1 Zmogljivosti za bojevanje
Temelj Slovenske vojske bodo zmogljivosti za bojevanje v kopenski domeni, v okviru katerih se bodo razvijale zmogljivosti srednje in lahke pehote ter specialnih sil.
Zaradi razvojnih zaostankov in zamud pri izpolnjevanju mednarodnih zavez mora Slovenska vojska v prvem razvojnem obdobju vzporedno vzpostaviti srednji pehotni bataljon in srednji bojni izvidniški bataljon ter enote za bojno podporo, v katerih bodo vzpostavljeni moduli za srednjo bataljonsko bojno skupino.
Slovenska vojska bo vzdrževala visoko stopnjo razvoja enote za specialno delovanje in nenehno modernizirala njeno opremo, oborožitev in postopke, s poudarkom na zmogljivostih vertikalnega manevra.
Modernizirala in ohranjala bo oklepne (tankovske) zmogljivosti, v drugem razvojnem obdobju pa bo po izvedeni analizi sprejeta odločitev o smotrnosti oziroma najustreznejšem načinu zagotavljanja teh zmogljivosti do konca dolgoročnega obdobja.
Slovenska vojska bo ohranjala in v drugem razvojnem obdobju pospešeno razvijala tudi zmogljivosti gorske pehote, vključno s podporo Natovemu centru odličnosti za gorsko bojevanje.
8.2 Zmogljivosti za bojno podporo
Za povečanje zmogljivosti bojne podpore bo Slovenska vojska nadgradila zmogljivost ognjene podpore, ki bo temeljila na samovoznih artilerijskih in minometnih sistemih, vizualnih, avdio, radarskih in drugih senzorjih, digitaliziranem artilerijskem sistemu vodenja in poveljevanja, kar bo zagotavljalo hiter prenos podatkov na relaciji senzor–efektor, visoko natančnem pametnem strelivu dolgega dosega, sistemih brez posadke z izvidniško-opazovalnimi sistemi z zmožnostjo bojnega delovanja in na vzpostavitvi zmogljivosti za kontrabatiranje z želenim končnim stanjem učinkovite posredne ognjene podpore, ki je zmožna delovati po načelu deluj in se umakni.
Na področju bojne podpore bo Slovenska vojska uvajala dobre prakse in tehnologije, ki izhajajo iz naučenih lekcij sodobnih konfliktov. Prioritete bodo na različnih sistemih brez posadke, tudi bojnih, ter na sodobnem pametnem strelivu, ki bo omogočalo delovanje tudi na daljših razdaljah. Slovenska vojska bo vzpostavila zmogljivost bojnih brezpilotnih zrakoplovov.
Ohranjala, nadgradila in razvijala bo združeno zmogljivost JRKBO, namenjeno zagotavljanju bojne podpore Slovenski vojski na nacionalnem ozemlju ter pri delovanju zunaj države, ki bo v skladu z zahtevami in standardi sposobna opravljati namenske naloge JRKBO.
Razvite bodo zmogljivosti bojnega inženirstva, ki bodo zagotavljale podporo in povečanje premičnosti bojnih sil z izdelavo prehodov skozi minskoeksplozivne, terenske vodne in suhe ovire. Razvite bodo zmogljivosti oviranja in onemogočanja nasprotnikovega manevra z miniranjem območij s sistemi za daljinsko miniranje ter sodobnimi protioklepnimi minskoeksplozivnimi sredstvi in z rušenjem infrastrukturnih objektov. Prav tako bodo razvite zmogljivosti za povečanje stopnje preživetja sil z izdelavo utrjenih točkovnih in linijskih objektov.
Slovenska vojska bo ohranjala zmogljivosti splošnega inženirstva za zagotavljanje splošne inženirske podpore, kar bo vključevalo vzdrževanje in izdelavo vojaških poti ter tabornih prostorov. Zagotavljala bo zmogljivosti za podporo zaščite in reševanja. Za nacionalno obrambo in zavezništvo bo vzdrževala in modernizirala zmogljivosti za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev (EOD).
Razvoj mornariških zmogljivosti bo temeljil na nadgradnji večnamenske patruljne ladje Triglav. Pripravljen bo predlog najbolj gospodarnega načina vzpostavitve zmogljivosti priobalnega bojnega plovila, ki bo zagotovljena v drugem razvojnem obdobju. Če bodo na razpolago obrambni viri, se bo njena vzpostavitev lahko začela že v prvem razvojnem obdobju. V sistemu poveljevanja in kontrole bo zagotovljena zmogljivost za spremljanje pomorske razpoznavne slike. Razvijala oziroma ohranjala se bo zmogljivost protiminskih potapljačev za delovanje v zelo plitvih vodah.
Slovenska vojska bo posodobila zmogljivosti nadzora zračnega prostora z aktivnimi in pasivnimi sistemi ter zagotavljala elemente zračne obrambe in nadzora slovenskega zračnega prostora v zavezniškem integriranem sistemu zračne obrambe.
Oblikovana bo struktura in zastavljena smer razvoja v napredne sisteme kopenske zračne obrambe ter razvoj sodobnih zračnih zmogljivosti za nadzor in varovanje zračnega prostora Republike Slovenije.
Slovenska vojska bo zračno obrambo razvijala kot taktično zmogljivost z učinki na operativni in taktični ravni. Integrirana bo s centrom za nadzor in kontrolo zračnega prostora ter s sistemom kolektivne obrambe zavezništva. Zmogljivosti zračne obrambe bodo namenjene zaščiti nacionalnega zračnega prostora, kritične infrastrukture na ozemlju Republike Slovenije in neposredni zračni obrambi elementov razporeditve sil Slovenske vojske. Vzpostavitev zmogljivosti kopenske zračne obrambe se bo začela s sistemom vodenja in poveljevanja, senzorji ter raketnimi sistemi srednjega, kratkega in zelo kratkega dosega ter sistemi za delovanje proti sistemom brezpilotnih zrakoplovov (C-UAS).
V smotrnem obsegu bo Slovenska vojska razvijala tudi zmogljivosti za delovanje proti grožnjam iz zračnega prostora v obliki raket ter artilerijskih in minometnih izstrelkov (C-RAM), prednostno v drugem razvojnem obdobju.
Zmogljivost za nadzor in kontrolo zračnega prostora bo opremljena z novim sistemom poveljevanja in kontrole ter dodatnimi zaščitenimi komunikacijskimi in podatkovnimi sistemi.
Zaradi izvajanja celovite vojaške obveščevalno-izvidniške podpore na strateški, operativni in taktični ravni bo Slovenska vojska razvila obveščevalno-izvidniško zmogljivost, ki bo zagotavljala združeno vojaško obveščevalno analitiko in načrtovanje, vojaški obveščevalni sistem zgodnjega opozarjanja in obveščanja, preventivno vojaško protiobveščevalno podporo ter zmogljivost za izvajanje specialističnega usposabljanja.
Za krepitev zmogljivosti poveljevanja in kontrole bo Slovenska vojska v smotrnem obsegu razvijala in zagotavljala zmogljivosti v domeni vesolja, kot so satelitske komunikacije ter sistemi za določanje položaja, navigacijo in čas. Ti sistemi bodo omogočili zanesljive in varne komunikacijske povezave ter natančno navigacijo in sinhronizacijo, kar bo izboljšalo operativno učinkovitost enot Slovenske vojske.
Slovenska vojska bo vzpostavila zmogljivost za nekinetično delovanje.
V okviru kibernetske obrambe se bodo razvijale zmogljivosti za izvajanje kibernetskih operacij, ki bodo zagotavljale proaktivno in trajno odzivanje na kibernetske grožnje ter omogočale nemoteno in varno uporabo kibernetskega prostora ter zaščito lastnih sil.
8.3 Zmogljivosti za zagotovitev delovanja
Slovenska vojska bo razvila, posodobila in vzdrževala ustrezne zmogljivosti za zagotovitev delovanja vseh zmogljivosti Slovenske vojske v vseh načinih in vrstah delovanja.
Zmogljivosti za zagotovitev delovanja bodo omogočale delovanje in ohranjanje vzdržljivosti sil Slovenske vojske na nacionalnem ozemlju, del zmogljivosti pa bo sposoben podpreti delovanje Slovenske vojske zunaj države. Zmogljivosti za zagotovitev delovanja bodo omogočale tudi zagotavljanje vojaške mobilnosti in izvajanje podpore države gostiteljice zavezniškim silam na območju Republike Slovenije ali pri prehodu njenega ozemlja.
Zmogljivosti za zagotovitev delovanja bodo, če bo treba, podpirale tudi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Prva raven logistične zagotovitve bo v bataljonih in bo omogočala zahtevano samozadostnost njihovega delovanja.
Ključne logistične zmogljivosti bodo oblikovane skladno z vojaškimi doktrinami, kar bo omogočalo povezljivost delovanja, tudi v podporo zavezniških sil. Organizirane bodo v logističnih bataljonih, ki bodo oblikovani glede na namen delovanja in bodo predstavljali drugo raven zagotovitve. Pehotna brigada bo imela v polni sestavi vojne formacije svoj logistični bataljon. Logistična brigada bo predstavljala tretjo raven logistične zagotovitve.
Dopolnilne sile bodo imele svoj koncept logistične zagotovitve, ki bo podpiral razpršenost delovanja in usmerjenost v prostor. Temu bodo prilagojene tudi infrastrukturne zmogljivosti.
Prenovljen in vzpostavljen bo celovit sistem vojaške medicinske zagotovitve v Slovenski vojski, ki bo temeljil na povečanem obsegu vojaških medicinskih zmogljivosti, prednostno popolnjenih s stalno sestavo, dopolnjenih pa s pogodbeno rezervno sestavo. Zagotovljena in nadgrajena bosta sistem povezovanja z javnim zdravstvenim sistemom in ustrezna vojaška zdravstvena infrastruktura, prilagojen bo izobraževalni sistem.
Če bo treba, bodo zmogljivosti za zagotovitev delovanja na nacionalnem ozemlju lahko namenjene tudi dvojni rabi.
8.4 Zmogljivosti za poveljevanje in kontrolo
Zmogljivosti bodo namenjene poveljevanju in kontroli v nacionalnem okolju ter pri opravljanju drugih nalog v sistemu nacionalne varnosti, vključno z zaščito in reševanjem, pri poveljevanju in kontroli v okviru Nata in Evropski uniji ter pri poveljevanju in kontroli sil Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah. Sistem poveljevanja in kontrole bo omogočal večdomensko delovanje ter povezljivost med vojaškimi in obrambnovarnostnimi ter drugimi subjekti v nacionalnem in mednarodnem okolju.
Zmogljivosti za poveljevanje in kontrolo bodo zagotavljale delovanje sistema poveljevanja in kontrole ter načrtovanja delovanja in razvoja Slovenske vojske na strateški, operativni in taktični ravni. Podpirale bodo vodenje vojaških operacij in delovanja na kopnem ter v pomorskem, zračnem in kibernetskem prostoru.
Vzpostavljena bo varna in prilagodljiva komunikacijsko-informacijska infrastruktura (digitalna hrbtenica) z visoko razpoložljivostjo za izvajanje večdomenskega načrtovanja in delovanja. S stalnim nadgrajevanjem informacijsko-komunikacijske opreme in storitev ter infrastrukture komunikacijsko-informacijskega sistema bodo zagotovljene visoka razpoložljivost in zanesljivost delovanja komunikacijsko-informacijskega sistema ter kibernetska varnost.
Za izboljšanje zaščite zračnega prostora in zgodnjega opozarjanja ter zagotavljanje obveščevalno-izvidniške podpore bodo v smotrnem obsegu zagotovljene zmogljivosti za situacijsko zavedanje v vesolju.
8.5 Vojaško izobraževanje in usposabljanje
Zaradi krepitve profesionalnosti in strokovnosti častnikov, vzpostavitve organizacijske kulture, voditeljskih veščin, tehnične kulture, vojaške etike in krepitve bojnega značaja, pripadnosti in morale njenih pripadnikov bo Slovenska vojska prilagodila izvajanje izobraževalnega procesa, programov, modulov in predmetnikov spreminjajočim se zahtevam vojaških poklicev. Pomembno bo uveljavljanje preglednih standardov in meril za doseganje zahtevane ravni strokovnosti. Pri razvoju vojaškega izobraževanja bo v sodelovanju s slovenskimi izobraževalnimi ustanovami in sorodnimi tujimi izobraževalnimi ustanovami oblikovan sodobnejši izobraževalni sistem Slovenske vojske.
Verodostojnost izobraževalne dejavnosti bo vidna v posodobitvi vojaškega izobraževanja in integraciji javno veljavnih standardov pri izvajanju vojaškega izobraževanja ter v višanju zahtev rezultatov vojaškega izobraževanja. Zagotovljen bo kompetenten vojaški učiteljski kader, vzpostavljeno bo povezovanje prek znanstvenoraziskovalne dejavnosti in sodelovanje z nacionalnimi ter mednarodnimi izobraževalnimi ustanovami in izobraževalnimi ustanovami drugih držav.
Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje bo v okviru razvoja in strukturno-organizacijske umestitve vojaškega izobraževanja izvedlo posodobitev programa izobraževanja častniškega kadra Slovenske vojske. Nadaljevalo se bo višješolsko vojaško izobraževanje podčastnikov Slovenske vojske in vojsk drugih držav. V program šolanja kandidatov za častnike Slovenske vojske bo uveden vojaški modul visokošolskega izobraževalnega programa prve bolonjske stopnje, ki se bo izvajal na visokošolskih ustanovah in v sodelovanju s Šolo za častnike.
Vojaško izobraževanje častnikov se bo razvijalo z vključevanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti, s poudarkom na proučevanju operativnih izkušenj Slovenske vojske, izkušenj iz sodobnih oboroženih spopadov ter na podlagi vpliva novih tehnologij na razvoj Slovenske vojske. Tako bodo programi kariernega vojaškostrokovnega izobraževanja povezovali razvoj vojaškega znanja in oblikovali prakso razvojnoraziskovalne dejavnosti, ki bo temelj za posodobitev programov kariernega izobraževanja častniškega kadra Slovenske vojske.
V naslednjem obdobju bo ena izmed nalog sistematično uveljavljanje kompetenc, pridobljenih na kariernih izobraževanjih častnikov v javnem izobraževalnem sistemu, kot priznavanje mikrodokazil.
V prvem razvojnem obdobju bo Slovenska vojska v sodelovanju z javnim izobraževalnim sistemom Republike Slovenije in ob vsakoletni evalvaciji razvijala in izvajala modularno izobraževanje pripadnikov Slovenske vojske na prvi in drugi stopnji bolonjskega študija. Po preteku prvega razvojnega obdobja bo Ministrstvo za obrambo v sodelovanju s soizvajalci izvedlo evalvacijo in presodilo o morebitnih spremembah ureditve tega področja.
Zaradi izmenjave in pridobivanja izkušenj, znanja ter dobrih praks bodo pripadniki Slovenske vojske napoteni tudi na dodatna izobraževanja in usposabljanja v tujino, ki bodo del karierne poti posameznika.
Pri usposabljanju posameznikov, enot in poveljstev se bo povečevala usposobljenost za združeno bojevanje rodov, vključno z izboljševanjem specialističnih znanj ter veščin rodov in služb. Usposabljanje bo sledilo sodobnim tehnološkim trendom, upoštevalo bo izkušnje iz sodobnih vojaških operacij in bo zato kompleksnejše ter zahtevnejše, kar bo povečevalo zahteve po bolj usposobljenih pripadnikih.
Pri izobraževanju in usposabljanju bo treba zagotavljati povezanost izobraževalnih procesov z usklajevanjem programov izobraževanja in usposabljanja, znanstvenih dosežkov ter dognanj med vojaškimi in civilnimi raziskovalnimi ter izobraževalnimi organizacijami in ustanovami.
Zaradi zagotovitve naraščanja sil bodo pripravljeni programi izobraževanja in usposabljanja častnikov in podčastnikov rezervne sestave.
9. MODERNIZACIJA SLOVENSKE VOJSKE
Postopki vodenja projektov modernizacije bodo tesneje povezani z obrambnim planiranjem in bodo s pravočasno vključenostjo deležnikov že pri oblikovanju načrtov zagotavljali ustrezno raven usklajenosti z najpomembnejšimi razvojnimi cilji ter zahtevami pred obravnavo in potrjevanjem na strateški ravni.
Da bi dosegli optimizacijo stroškov in operativno učinkovitost ter pridobili dodatno znanje pri vzpostavitvi zmogljivosti, se bodo okrepile skupne nabave na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov in iskale nove rešitve projektnega sodelovanja ter skupnih nabav z drugimi državami članicami Nata in Evropske unije.
Pri vzpostavitvi prednostnih zmogljivosti bodo upoštevana merila zanesljivosti in preizkušenosti oborožitve in opreme, brez bistvenih prilagoditev in dodatnega razvoja za Slovensko vojsko.
Nekatere zmogljivosti Slovenske vojske bomo dosegali tudi na podlagi proizvodnje in razvoja v okviru slovenske obrambne industrije. Zagotovljena bo krepitev obrambne razvojnoraziskovalne, industrijske in tehnološke baze, da bi povečali obrambno tehnološko samooskrbnost ter omogočili okrepljeno vključenost slovenske obrambne industrije v modernizacijo, vzpostavitev zmogljivosti Slovenske vojske in njihovo vzdržljivost. V sodelovanju s slovensko obrambno industrijo bo zagotovljena ustrezna stopnja nacionalnih zmogljivosti proizvodnje in vzdrževanja vojaške opreme, oborožitve in streliva. Krepilo se bo sodelovanje s strateškimi partnerji in iskalo priložnosti za sodelovanje v različnih mednarodnih pobudah s področja obrambne industrije.
V smotrnem obsegu se bo nabavljala vojaška oprema, ki bi bila lahko namenjena tudi dvojni rabi.
Modernizacija vojaške oborožitve in opreme bo skupaj z nadaljevanjem procesa profesionalizacije podpirala preoblikovanje Slovenske vojske v visoko profesionalno in učinkovito vojaško organizacijo, ki se bo sposobna odzivati na vojaške in druge grožnje ter dolgotrajno delovati v kriznih razmerah in oboroženih spopadih.
Slovenska vojska se bo modernizirala tudi z uvajanjem umetne inteligence, različnih sodobnih senzorskih sistemov ter zračnih in kopenskih sistemov brez posadke tako za bojevanje kot za bojno in logistično podporo. Sledila bo smernicam razvoja in uvajala sodobna streliva, vključno s sistemi brez posadke, ki omogočajo delovanje na daljših razdaljah.
Slovenska vojska bo sledila načelu enotnosti platform, pri čemer se bodo zmanjšala finančna in logistična bremena (vzdrževanje) ter se bosta povečali učinkovitost in interoperabilnost njenih enot.
Nabava novih bojnih vozil in modernizacija oklepnih vozil bosta usmerjeni v povečanje ognjene moči ter aktivno in pasivno zaščito, predvsem pred sodobnimi protioklepnimi in drugimi sodobnimi sistemi.
Iz operativne uporabe bodo umaknjeni oborožitev, oprema in sredstva, ki niso del načrtovanih ciljnih zmogljivosti, ki ne podpirajo dolgoročnih načrtov delovanja ter razvoja Slovenske vojske oziroma ne prispevajo k uresničevanju zahtev naraščanja ter vzdržljivosti obrambnih sil. Umik oborožitve, opreme in sredstev iz operativne uporabe oziroma strateških rezerv bo izveden šele po nabavi sodobnejše opreme in oborožitve. Do nadomestitve s sodobnimi sistemi bo Slovenska vojska sedanje sisteme uporabljala zaradi ohranjanja posebnega rodovskega znanja in potrebne stopnje pripravljenosti sil.
9.1 Zmogljivosti za bojevanje
V prvem razvojnem obdobju 2025–2031 bo modernizacija oborožitve in opreme zmogljivosti za bojevanje prednostno usmerjena v:
– nabavo optimalnega števila bojnih kolesnih vozil za razvoj srednjih sil, torej srednjega pehotnega bataljona, modulov srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona, ki bodo imela ustrezno zaščito in ognjeno moč,
– nabavo sistemov za protioklepno bojevanje,
– nabavo lahkih oklepljenih kolesnih vozil 4 x 4 z visoko ravnjo zaščite in oborožitvenimi postajami za izvidniško-obveščevalno podporo, protioklepni boj, ognjeno podporo, zračno obrambo, specialne sile in druge podporne enote,
– nabavo opreme za specialne enote,
– posodobitev in prenovo opreme vojaka tudi s postopno zamenjavo lahkega pehotnega orožja s sodobnimi modularnimi sistemi, ki bodo večinoma opremljeni z optičnimi namerilnimi napravami za delovanje v razmerah zmanjšane vidljivosti,
– začetek opremljanja z nekaterimi sistemi brez posadke za bojevanje,
– začetek modernizacije oklepnih zmogljivosti,
– začetek nabave lahke oborožitve in opreme za prostorske sile.
V drugem razvojnem obdobju 2032–2040 bo modernizacija zmogljivosti za bojevanje usmerjena v nadaljnji razvoj in uvajanje umetne inteligence, različnih sodobnih senzorskih sistemov ter zračnih in kopenskih sistemov brez posadke za bojevanje. Na področju razvoja in nabave streliva bo Slovenska vojska sledila trendom razvoja in uvajala sodobna streliva. Modernizacija osebne opreme pripadnika Slovenske vojske bo usmerjena v izboljšanje materialov za večjo zaščito in zmanjševanje teže.
Prav tako bo modernizacija usmerjena v nadaljevanje vzpostavitve zmogljivosti nacionalne obrambe.
9.2 Zmogljivosti za bojno podporo
V prvem razvojnem obdobju 2025–2031 bo modernizacija oborožitve in opreme zmogljivosti za bojno podporo prednostno usmerjena v:
– nabavo sistemov posredne ognjene podpore z avtomatskim ali polavtomatskim delovanjem ter z naborom pametnega streliva dolgega dosega in sistemi vodenja ter odkrivanja ognja, tudi za vzpostavitev modula srednje bataljonske bojne skupine,
– nabavo premičnih sistemov zračne obrambe, namenjenih varovanju zračnega prostora Republike Slovenije, neposredni zračni obrambi elementov razporeditve sil Slovenske vojske in kritične infrastrukture Republike Slovenije ter delovanju proti sistemom brezpilotnih zrakoplovov,
– nabavo sistemov za posredno ognjeno podporo,
– nabavo senzorskih sistemov za bojno funkcijo obveščevalne podpore,
– nabavo opreme in sredstev za razvoj zmogljivosti kibernetske obrambe Slovenske vojske in izvajanje kibernetske obrambe,
– nabavo inženirskih bojnih sistemov za zagotavljanje ali omejevanje manevra, maskiranje in oviranje,
– nabavo ustrezno zaščitenih taktičnih tovornih vozil za podporne module srednje bataljonske bojne skupine,
– nabavo sistemov za odkrivanje in hitro odstranjevanje oziroma nevtralizacijo različnih vrst eksplozivnih sredstev,
– nabavo bojnih sistemov brezpilotnih zrakoplovov,
– nabavo sistemov za elektronsko bojevanje in zaščito,
– nabavo samovoznih oborožitvenih sistemov in hkratno uvedbo sodobnega sistema za poveljevanje in kontrolo,
– nabavo izvidniških sredstev in dodatnih senzorskih sistemov (artilerijski radarji in akustični senzorji), ki bodo povezljivi v sistem poveljevanja in kontrole,
– nabavo sistemov za taktično elektronsko bojevanje in sistemov za elektronsko izvidovanje,
– nabavo sistemov za pridobivanje podatkov in informacij iz različnih vojaških obveščevalnih disciplin, senzorjev na različnih platformah, nabavo sistemov za vojaško obveščevalno obveščanje in opozarjanje ter združeno vojaško obveščevalno analitiko.
Na področju mornariških zmogljivosti bo v prvem razvojnem obdobju končana modernizacija večnamenske ladje Triglav za podaljšanje življenjske dobe ter modernizacija hiperbarične komore, pripravljen predlog najbolj gospodarnega načina vzpostavitve zmogljivosti priobalnega bojnega plovila in morebiten začetek njene vzpostavitve ob razpoložljivosti obrambnih virov, končana modernizacija mornariškega sistema poveljevanja in kontrole z nadgradnjo zagotavljanja nadzora in varovanja akvatorija s stacionarnimi in premičnimi sredstvi ter izvedena modernizacija potapljaških sredstev s poudarkom na protiminskem delovanju in podvodnih avtonomnih sredstvih.
Zmogljivosti inženirske bojne podpore bodo v drugem razvojnem obdobju dodatno modernizirane z nabavo sodobnih sistemov bojnega inženirstva, kot so jurišni mostovi, avtomatski sistemi za izdelavo minskih ovir in sistemi za izdelavo prehodov skozi minske ovire. Z dokupom in nadgradnjo sistemov za izvajanje splošne inženirske podpore se bo ohranila zmogljivost dvojne rabe splošnega inženirstva za Slovensko vojsko in podporo zaščiti in reševanju.
Z nadaljevanjem nabave, vzdrževanjem in posodabljanjem sredstev kibernetske obrambe bodo zagotovljene zmogljivosti za izvajanje kibernetskih operacij, ki bodo v realnem času sposobne zaznavanja, preprečevanja in odzivanja na kibernetske varnostne grožnje. Z vzpostavitvijo kibernetske obrambe za zaščito lastnega komunikacijsko-informacijskega sistema in drugih elektronskih sistemov bo zagotovljen varen kibernetski prostor za delovanje Slovenske vojske in njeno sposobnost izkoriščanja kibernetskega prostora za pridobivanje prednosti pred nasprotnikom.
V drugem razvojnem obdobju bo modernizacija na področju vojaške obveščevalno-izvidniške dejavnosti prednostno usmerjena v obnavljanje in nabavo novih sodobnih sistemov za izvajanje vojaške obveščevalno-izvidniške dejavnosti, da bi dosegli višjo stopnjo avtomatizacije delovanja sistemov in integracijo v nacionalni obveščevalni sistem zgodnjega obveščanja in opozarjanja.
Nabavljen bo sistem zračne obrambe za zoperstavljanje grožnjam v obliki raket ter artilerijskih in minometnih izstrelkov.
Pred iztekom življenjske dobe sedanjih letalskih zmogljivosti ter na podlagi pridobljenih izkušenj in izvedene analize bo sprejeta odločitev o najustreznejšem načinu zagotavljanja sodobnih zračnih zmogljivosti.
V drugem razvojnem obdobju bodo po izteku življenjske dobe večnamenske ladje Triglav izvedeni postopki njene zamenjave s sodobnim večnamenskim plovilom enakega tipa.
Modernizacija nekinetičnih zmogljivosti v prvem razvojnem obdobju bo usmerjena v nabavo sodobne informacijske tehnologije, vzpostavitev produkcijske zmogljivosti in razvoja analitskega orodja za prepoznavanje ter bojevanje z dezinformacijami in zavajanjem. V drugem razvojnem obdobju bo poudarek na razvoju strateškega komuniciranja, kar bo omogočalo napovedovanje trendov in odzivanje nanje ter preigravanje in urjenje scenarijev večdomenskega bojevanja.
9.3 Zmogljivosti za zagotovitev delovanja
Za izboljšanje logistične podpore bo Slovenska vojska doma in v tujini vzpostavila ustrezno organizirano strukturo, ki bo zmožna načrtovanja, organiziranja in izvajanja logistične podpore v miru, krizi, izrednem stanju in vojni ter ob naraščanju sil.
Vzpostavila bo ustrezne zaloge sodobnih materialnih sredstev za izvajanje logistične podpore ter zadostne količine streliva in minskoeksplozivnih sredstev ter sodobnih, vodenih in na motenje odpornih raket za doseganje želenih učinkov z minimalno možnostjo povzročanja kolateralne škode.
Razvila bo sodoben in varen sistem skladiščenja materialnih sredstev, streliva in minskoeksplozivnih sredstev ter raket, ki bo skladen z vojaškimi standardi. Sodelovala bo v dvostranskih in večnacionalnih pobudah nabav, zagotavljanja in skladiščenja streliva in minskoeksplozivnih sredstev ter raket. Slovenska vojska bo vzpostavila zmogljivosti za skladiščenje in transport goriv, olj in maziv.
Vzpostavila bo učinkovit sistem vzdrževanja materialnih sredstev na prvi in drugi stopnji tehničnega vzdrževanja z lastnimi silami, ki se bo dopolnjeval s pogodbenimi izvajalci na drugi in tretji stopnji tehničnega vzdrževanja.
Slovenska vojska bo razvila zmogljivosti zračnega transporta s taktičnimi srednjimi transportnimi letali in helikopterji z ustreznimi sistemi za delovanje v operacijah visoke intenzivnosti, vključno s knjižnico groženj.
Zmogljivosti za strateški zračni in pomorski transport bodo zagotovljene v okviru pobud Nata in Evropske unije ter z nacionalnimi in drugimi pogodbenimi izvajalci.
Izvedena bo modernizacija vojaških helikopterjev, z nabavo novih pa bo zagotovljena sposobnost delovanja v operacijah visoke intenzivnosti.
Razvijale se bodo tudi zdravstvene zmogljivosti, ki bodo podpirale bojno delovanje enot Slovenske vojske doma in v tujini, zmogljivosti medicinske evakuacije, zmogljivosti za prevoz poškodovanih ter obolelih in zmogljivosti oskrbe ter namestitve poškodovanih in obolelih.
Vojaške zdravstvene zmogljivosti bodo v povezavi s sistemom javnega zdravstva dograjene, posodobljene in okrepljene za lastne in potrebe tujih oboroženih sil v okviru podpore države gostiteljice in skladno s potrebami ter zmožnostmi tudi za potrebe javnega zdravstva oziroma civilnega prebivalstva.
V prvem razvojnem obdobju 2025–2031 bo modernizacija zmogljivosti za zagotovitev delovanja prednostno usmerjena v:
– razvoj premestljivih logističnih zmogljivosti, ki bodo sposobne podpirati delovanje enot zunaj države do ravni bataljonske bojne skupine,
– nabavo večnamenskih srednjih helikopterjev za podporo delovanja specialnih sil v operacijah visoke intenzivnosti,
– nabavo lahkih ter nadgradnjo in nabavo srednjih helikopterjev za delovanje v operacijah visoke intenzivnosti,
– postopno povečevanje zalog z nabavo ustreznih količin streliva in minskoeksplozivnih sredstev ter raket, vključno z bojno odločilnim strelivom,
– nabavo sistemov za bojno izvleko in evakuacijo sredstev,
– zagotovitev opreme za delovanje, izboljšanje varnosti in doseganje zahtevane ravni operativnosti osrednjega letališča Cerklje ob Krki, ki bodo dodatno nadgrajene z zmogljivostmi za skladiščenje goriva,
– nabavo opreme za sedanje in nove zmogljivosti Role 1 in Role 2 ter druge vojaške medicinske zmogljivosti,
– nabavo terenskih nujnih reševalnih vozil,
– nabavo specializirane medicinske opreme za zračno medicinsko evakuacijo,
– nabavo ustrezno zaščitenih reševalnih in transportnih (logističnih) vozil,
– nabavo opreme za namestitev in oskrbo v terenskih razmerah,
– nabavo opreme za zmogljivost namestitve poškodovanih in obolelih,
– nabavo ustrezne opreme za vzpostavitev logističnega in medicinskega informacijskega sistema do taktične ravni,
– nabavo opreme za zmogljivosti skladiščenja in transporta goriv, olj in maziv,
– nabavo opreme za posodobitev in nadgradnjo sedanjih logističnih zmogljivosti skladno s sodobnimi trendi in tehnologijami,
– nabavo opreme za vzpostavitev logističnih zmogljivosti dopolnilnih sil,
– nabavo opreme za vzpostavitev logističnih območij v podporo vojaški mobilnosti, zagotavljanju podpore države gostiteljice in povečanju odpornosti države in družbe.
V drugem razvojnem obdobju 2032–2040 bo modernizacija zmogljivosti za zagotovitev delovanja prednostno usmerjena v nabavo opreme za dopolnilne sile, delovanje centrov za podporo konvojev, dodatne medicinske opreme in enote za namestitev poškodovanih in obolelih, dodatne opreme za delovanje letališča Cerklje ob Krki, nabavo dodatnih večnamenskih srednjih helikopterjev na enotni platformi za delovanje v operacijah visoke intenzivnosti, vzpostavitev zalog opreme za zagotovitev vzdržljivosti delovanja Slovenske vojske in posodabljanje logističnih zmogljivosti z nabavo sodobnih avtonomnih ali polavtonomnih sistemov oskrbovanja po kopnem in zraku. Na podlagi pridobljenih izkušenj in izvedeni analizi bo sprejeta odločitev o morebitnem povečanju skupnega števila taktičnih transportnih letal srednjega dosega enakega tipa.
9.4 Vojaška infrastruktura
Vojaška infrastruktura bo zagotavljala pogoje za delovanje, usposabljanje, urjenje in izobraževanje ter oskrbo Slovenske vojske. Infrastrukturne zmogljivosti bodo prilagojene potrebam in nalogam Slovenske vojske ter bodo podpirale povečevanje obsega, namestitev pripadnikov rezervne sestave, prostorsko organiziranost in izvajanje podpore države gostiteljice, vključno s podporo vojaške mobilnosti čez ozemlje Republike Slovenije in zagotavljanja razpršitve delovanja dopolnilnih sil.
Prizadevalo se bo za usklajenost vojaških in civilnih potreb ter zahtev na področju infrastrukture, ob upoštevanju smernic in načel Evropske unije, ki se nanašajo na povečanje odpornosti.
Število in obseg nepremičnin ter najpomembnejši infrastrukturni objekti, ki omogočajo naraščanje sil prek mirnodobnega obsega, bodo prilagojeni obsegu in strukturi Slovenske vojske. Vlaganja in nadgradnja pomembne infrastrukture bodo prednostno usmerjeni v podporo vzpostavitvi ključnih zmogljivosti ter krepitvi bojne sposobnosti in pripravljenosti sil Slovenske vojske.
Vzdrževanje vojaške infrastrukture bo prednostno usmerjeno v sistematično vzdrževanje in nadgradnjo infrastrukture, opreme, naprav in sistemov, v energetsko in okoljsko prilagoditev infrastrukture, posodobitev tehničnega varovanja vojaške infrastrukture ter zagotavljanje predpisanih pogojev za njeno uporabo. Prizadevanja bodo usmerjena v zagotavljanje energetske samozadostnosti vojašnic oziroma pomembnih vojaških objektov.
Iskale se bodo priložnosti za vojaške infrastrukturne projekte, ki bi prispevali k povečanju odpornosti in bi morebiti lahko bili namenjeni dvojni rabi.
Vadišča in strelišča bodo po številu, urejenosti in opremljenosti omogočala usposabljanje enot in naraščanje obsega Slovenske vojske. Enakomerno bodo razvrščena po Sloveniji in vključena v lokalno okolje s prednostno posodobitvijo ali gradnjo vadišč in strelišč v podporo usposabljanju ter vzpostavitvi najpomembnejših zmogljivosti in enot. Osrednje vadišče Slovenske vojske ostaja v Postojni in bo posodobljeno ter prilagojeno potrebam sodobne vojske in vidikom varovanja okolja. Zaradi racionalizacije in povečanja učinkovitosti usposabljanja bodo zgrajena ter posodobljena dodatna notranja strelišča in vadišča (simulatorji).
Razvoj letalske baze Cerklje ob Krki se bo intenzivno nadaljeval. V prvem razvojnem obdobju se bodo nadgradile zmogljivosti za zagotavljanje in prečrpavanje goriva. Zagotovljeni bodo zahtevani pogoji in pridobljena ustrezna dovoljenja za delovanje podnevi in ponoči ter v vseh vremenskih razmerah. Letališče bo lahko delovalo v skladu s sprejetimi zavezami in obrambnimi načrti.
Dodatne infrastrukturne zmogljivosti pomorstva bodo podpirale nacionalne obrambne potrebe in sprejete cilje zmogljivosti Nata za Republiko Slovenijo. Zagotovljene bodo v vojašnici v Ankaranu in v okviru prihodnje širitve pristaniških infrastrukturnih zmogljivosti. Zagotovljen bo nov pontonski pomol z vsemi logistično-priveznimi sistemi v pristanišču Koper.
Krepila in gradila se bo infrastruktura za vojaško zdravstvo. Povečane bodo vojaške medicinske zmogljivosti, če bo treba, namenjene tudi dvojni rabi na ozemlju Republike Slovenije.
Logistična infrastruktura bo posodobljena in prilagojena zahtevam, standardom, obsegu ter organizacijski strukturi Slovenske vojske.
Skladišča bodo posodobljena in prilagojena zahtevam, standardom, obsegu in organizacijski strukturi Slovenske vojske. Hkrati z nabavo in uvajanjem novih oborožitvenih sistemov v operativno uporabo bo posodobljena ter prilagojena infrastruktura za njihovo hranjenje in vzdrževanje. Povečale se bodo infrastrukturne zmogljivosti skladiščenja, ki bodo teritorialno razpršene. V prvem razvojnem obdobju se bodo začela vlaganja v povečanje skladiščnih zmogljivosti za zagotovitev pogojev za ustrezno skladiščenje strateških zalog in prilagojenih skladiščnih zmogljivosti za dopolnilne sile.
V sodelovanju s slovensko obrambno industrijo se bodo iskale možnosti razvoja modularnih namestitvenih zmogljivosti, predvsem za logistična podporna območja in zagotavljanje pogojev za morebitno naraščanje sil Slovenske vojske.
Zgrajena in urejena bo infrastruktura za zagotovitev zmogljivosti kibernetske obrambe. Nadaljevali se bosta gradnja in nadgradnja infrastrukture, opreme in naprav za zagotovitev komunikacij ter podporo sistemu poveljevanja in kontrole. Nadgrajevalo, posodabljalo in prilagajalo se bo lastno telekomunikacijsko in optično omrežje. V podporo sistemu poveljevanja in kontrole bo zagotovljena infrastruktura za neprekinjeno načrtovanje, spremljanje in vodenje večdomenskih vojaških operacij ter delovanj. V ustreznem obsegu bo vzpostavljena tudi infrastruktura za podporo nacionalnim zmogljivostim v domeni vesolja.
Pri načrtovanju, gradnji in rekonstrukcijah infrastrukture bodo uporabljene možnosti sovlaganj iz okvira Natovih varnostno-investicijskih programov oziroma skupnih zmogljivosti zlasti s strateškimi partnerji in sosednjimi državami ter s pridobivanjem sredstev skladov in mehanizmov Evropske unije.
Vojaške nepremičnine in nepremičnine za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bodo dolgoročno ostale v upravljanju Ministrstva za obrambo. To bo dolgoročno ohranilo, vzdrževalo in gradilo tudi nepremičnine, ki bodo omogočale prostorsko organiziranost, angažiranje pogodbene rezervne sestave in naraščanje sil ter izvajanje načrta podpore države gostiteljice.
9.5 Zmogljivosti za poveljevanje in kontrolo
Ukrepi in postopki informacijske varnosti bodo zagotovili preprečevanje nenadzorovanega dostopa in vključevanja v omrežja. Premestljivim zmogljivostim Slovenske vojske bodo zagotovljene varne govorne in podatkovne povezave. Poveljstva in enote Slovenske vojske na taktični ravni bodo imeli zmogljivosti, ki bodo odporne na različne oblike motenja in zavajanja. Poveljstva in enote Slovenske vojske bodo povezani z drugimi deležniki v nacionalnovarnostnem sistemu ter s komunikacijsko-informacijskimi sistemi Nata in Evropske unije. Za delovanje Slovenske vojske bosta najpomembnejša operativna zmogljivost zagotavljanja neprekinjene združene operativne slike enot doma in v tujini ter skupno situacijsko zavedanje.
V prvem razvojnem obdobju 2025–2031 bo modernizacija prednostno usmerjena v:
– nabavo komunikacijskega in informacijskega sistema premestljivih omrežij ter vzpostavitev omrežij višjih stopenj tajnosti,
– nabavo bojnih radijskih naprav,
– nadgradnjo sedanjega satelitskega sistema,
– nabavo opreme za modernizacijo komunikacijsko-informacijskih sistemov za mirnodobno delo,
– nadgradnjo podatkovnih računalniških centrov in posodobitev digitalne hrbtenice,
– začetek vzpostavitve podatkovnih računalniških centrov in posodobitev digitalne hrbtenice,
– vzpostavitev infrastrukture za kibernetsko obrambo,
– nabavo in integracijo komunikacijske, računalniške ter navigacijske opreme v oborožitvene sisteme,
– sodelovanje pri razvoju naprednih sistemov kvantne kriptografije za nacionalnovarnostni sistem.
V drugem razvojnem obdobju 2032–2040 bo modernizacija prednostno usmerjena v:
– nadaljevanje nabave, vzdrževanje in posodabljanje komunikacijsko-informacijskih sistemov,
– postopno implementacijo rešitev razvoja sistemov kvantne kriptografije,
– posodobitev digitalne hrbtenice,
– dokončanje prehoda v digitalno transformacijo.
9.6 Vojaško izobraževanje in usposabljanje
Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje bo postalo referenčno jedro znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti na področju vojaških ved. Z razvojem in prenosom raziskovalnih spoznanj in metod bo prispevalo h krepitvi razvoja Slovenske vojske, nacionalnovarnostnega in znotraj njega predvsem obrambnega sistema Republike Slovenije ter h komplementarnosti domačih in mednarodnih raziskovalnih dosežkov na vojaškem področju.
Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje bo sistematično razvijalo vojaško znanost kot sistem vojaških ved, izvajalo raziskave in razvojne projekte, objavljalo raziskovalne rezultate ter jih prenašalo v prakso in razvoj vojaške, obrambne ter varnostne politike. Spoznanja na raziskovalnem področju bodo raziskovalci redno vključevali v razvoj doktrin, pedagoško delo in posodobitve programov vojaškega izobraževanja.
Vojaško usposabljanje poveljstev in enot bo usmerjeno v pridobivanje ter razvijanje sposobnosti za uporabo vojaškega strokovnega znanja pri uresničevanju njihovega poslanstva. Slovenska vojska bo razvijala sisteme simulacijskih orodij v podporo obrambnega planiranja in operativnega načrtovanja, eksperimentiranja, vojnih iger ter bojnega taktičnega usposabljanja posameznika in enot.
Za izboljšanje vojaškega usposabljanja bo Slovenska vojska:
– sledila sodobnim vojaškim in civilnim razvojnim trendom ter upoštevala pridobljene izkušnje lastne vojske in tujih vojsk,
– institucionalizirala razvoj rodov in služb ter specialističnih veščin,
– vzpostavila sodoben in učinkovit sistem učenja iz izkušenj, ki bo podlaga za učinkovitejši razvoj,
– razvijala sodoben, celovit in enovit sistem vojaškega usposabljanja,
– razvijala sodobna interaktivna vadišča in strelišča za čim realnejšo bojno usposabljanje tudi v urbanem okolju,
– razvijala sistem simulacijskih orodij v podporo usposabljanju posameznikov in enot vseh rodov ter služb,
– nadgrajevala sistem usposabljanja posameznikov in skupin ter bojnega urjenja enot in poveljstev.
Pri usposabljanju in razvoju stroke bo Slovenska vojska v vseh obdobjih sodelovala s partnerskimi vojskami ter primerljivo stroko, ki deluje na civilnem področju.
9.7 Raziskave, razvoj in inovacije
Raziskave, razvoj in inovacije bodo srednjeročno in dolgoročno prednostno podpirali zmogljivosti Slovenske vojske.
Sledilo se bo razvoju naprednih tehnologij na naslednjih prednostnih področjih: razvoj avtomatiziranih in avtonomnih sistemov za različne domene in področja ter zaščita omenjenih sistemov, razvoj naprednih in varčnih energijskih sistemov, vključno s področjem klimatskih sprememb, simulacije in modeliranje v podporo odločanju, razvoj kognitivnih znanosti, biotehnologija, učinkovito delovanje in zdravje vojaka ter druge napredne biološke in povezane znanosti, vesoljske tehnologije, kibernetika in druge. V navedena prednostna področja se bodo ustrezno vključevali kibernetika, umetna inteligenca in digitalizacija. Za podporo zmogljivostim Slovenske vojske in zaradi krepitve nacionalne obrambne industrijske tehnološke baze bo vzpostavljen primeren obrambni ekosistem raziskav, razvoja in inovacij, tudi z vlaganjem v visoko strokovne kadrovske vire.
Dosežki na področju raziskav, razvoja in inovacij se bodo ustrezno uvajali v operativno delovanje, pri čemer bo posebna pozornost namenjena kibernetski ter elektronski in protielektronski zaščiti za delovanje in bojevanje.
Uporaba in upravljanje sodobne tehnologije pomenita izziv na področju kadrovskih zmožnosti ter potreb, saj bo treba zagotoviti kader z bistveno večjimi splošnimi in tehničnimi kompetencami.
Napredna tehnološka področja, ki bodo usmerjena k inovacijam in prebojnim rešitvam za spoprijemanje s sodobnimi grožnjami, bo Slovenska vojska razvijala z vključevanjem raziskovalnih ustanov ter razvojno naravnanih podjetij. Cilj je njihovo povezovanje in prehod iz raziskovalnih v razvojne faze razvoja. V ekonomsko opravičljivem obsegu bo Slovenska vojska usmerjena k čim večji samooskrbi in spodbujanju programov ter projektov za dvojno rabo.
Prizadevanja bodo usmerjena v povezovanje slovenskih visokotehnoloških podjetij s partnericami zavezništva in Evropske unije ter v spodbujanje vključevanja slovenske znanosti in podjetij v partnersko obrambno industrijsko tehnološko bazo, predvsem na strateško pomembnih področjih. Z vključevanjem v mednarodne raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti bodo doseženi sinergijski učinki predvsem na področjih, na katerih le nacionalni razvoj ne bi bil ekonomsko upravičen.
10. ZMOGLJIVOSTI CIVILNE OBRAMBE IN DRUGE (CIVILNE) ZMOGLJIVOSTI ZA PODPORO SLOVENSKI VOJSKI
Civilna obramba bo kot sestavni del obrambnega sistema z razvojem civilnih zmogljivosti v miru, krizah, izrednem stanju in vojni podpirala ter dopolnjevala vojaško obrambo in prispevala k oblikovanju obrambnih zmogljivosti države. Usmerjena bo v krepitev civilne pripravljenosti, nemoteno delovanje ključnih funkcij in storitev ter tako v višjo raven odpornosti države in družbe. Prav tako bo zagotavljala preskrbo, zaščito in preživetje prebivalstva.
Civilne zmogljivosti bodo nadgrajevane tudi za opravljanje nalog podpore Slovenski vojski in zavezniškim silam, skladno z izkazanimi potrebami. Podpora in sodelovanje s Slovensko vojsko bosta sestavni del rešitev in ukrepov v okviru obrambnega in kriznega načrtovanja, ki bodo nadgrajevani za ustrezen odziv na spremembe v mednarodnem varnostnem okolju ter za krepitev odpornosti države in družbe pred sodobnimi ter prihodnjimi varnostnimi izzivi.
V tem okviru bo ključnega pomena celosten ter integriran vsevladni in vsedružbeni pristop, ki bo temeljil na usklajenem delovanju vseh pomembnih deležnikov na vseh ravneh. Pri tem bo posebna pozornost namenjena krepitvi civilno-vojaškega sodelovanja na različnih področjih odpornosti, ki mora biti usmerjeno v iskanje sinergij in komplementarnosti med različnimi civilnimi in vojaškimi instrumenti. Ta pristop bo priložnost za različne projekte dvojne rabe, pri čemer bi nekatere investicije, ki temeljijo na vojaških zahtevah, zadostile vojaškim potrebam in zagotavljale vojaško odpornost, lahko hkrati zadostile tudi civilnim potrebam in tako prispevale k civilni odpornosti in varnosti družbe.
V miru in krizah bo s civilnimi zmogljivostmi zagotovljena podpora Slovenski vojski predvsem pri podpori države gostiteljice, vključno z vojaško mobilnostjo, katere cilj je zagotovitev hitrih in neoviranih premikov zavezniških sil in sil Evropske unije ter zmanjšanje ali odprava vrzeli na prometni infrastrukturi, namenjeni dvojni rabi, na področjih geoprostorske podpore ter civilnih funkcionalnih strokovnjakov, ki bodo podpirali delovanje Slovenske vojske in krepili vezi s civilnim okoljem na območju delovanja. Ob izrazitem poslabšanju varnostnih razmer v mednarodnem okolju in skladno z oceno ogroženosti države bodo civilne zmogljivosti v podporo delovanju Slovenski vojski zagotovljene tudi z dodelitvijo dodatnih nalog za potrebe obrambe drugim državnim organom, lokalnim skupnostim ter gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam.
Skladno z načrtovanim obsegom, strukturo in organiziranostjo Slovenske vojske bosta načrtovani posodobitev sedanjih infrastrukturnih zmogljivosti in gradnja novih, ki bodo Slovenski vojski omogočale opravljanje poslanstva in izvajanje nalog, skladno z nacionalnimi potrebami in zavezami Nata in Evropske unije. Pri tem bodo pregledana in, če bo treba, ponovno opredeljena nabor območij izključne rabe za potrebe obrambe in območja možne izključne rabe. V okviru načrtovanja bodo ocenjene prostorske potrebe, ki se nanašajo na zagotovitev in ureditev prostora za potrebe obrambe ob upoštevanju potreb, ki jih mora država zagotoviti v okviru sodelovanja v zavezništvu in izvajanja skupnih načrtov odvračanja ter obrambe. Pri tem bodo upoštevane možnosti dvojne rabe objektov in opredeljene dodatne potrebe, ki jih je treba upoštevati pri projektiranju in gradnji objektov.
Za seznanjanje in krepitev zavedanja nosilcev političnega odločanja ter javnosti o celovitosti, spremenljivosti, nepredvidljivosti in negotovosti sodobnega varnostnega okolja ter s tem povezanih tveganj delovanja in razvoja Republike Slovenije tudi v dolgoročni perspektivi se bo krepilo strateško komuniciranje.
Tako bo zagotovljeno načrtovano in usklajeno odzivanje nacionalnovarnostnega sistema na hibridne grožnje ter kampanje hibridnih akterjev, vključno z bojem proti dezinformacijam in tujemu manipulativnemu vmešavanju. Strateško komuniciranje bo delovalo kot multiplikator učinkov, predvsem za ohranjanje zaupanja lastne javnosti v obrambno sposobnost države, krepitev odpornosti in odvračanja ter popolnjevanje Slovenske vojske.
Največji učinek na tem področju bo dosežen z usklajenostjo strateškega komuniciranja na vseh ravneh delovanja nacionalnovarnostnega sistema, s tesnim civilno-vojaškim sodelovanjem in dobrimi analitičnimi zmogljivostmi, ki bodo podpirale delovanje Slovenske vojske ter druge elemente nacionalnovarnostnega sistema.
Kibernetska obramba je eden izmed bistvenih elementov zagotavljanja nacionalne varnosti. Obseg, razširjenost in kompleksnost obrambnega delovanja v kibernetskem prostoru zahteva visoko strokovno znanje, uporabo naprednih tehnologij in metodologij ter kombiniran pristop obrambnega sistema, gospodarstva in drugih vladnih ter nevladnih deležnikov.
Postopno bo vzpostavljena sodobna, varna, razširljiva, zmogljiva in odporna komunikacijsko-informacijska infrastruktura (digitalnega oblaka), ki bo omogočala zanesljivo, odzivno in neprekinjeno zagotavljanje informacijskih storitev za delovanje obrambnega sistema Republike Slovenije, sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kritičnih subjektov kritične infrastrukture in drugih sodelujočih subjektov pri izvajanju nalog obrambe. Zasnovana bo na načelih modularnosti, razširljivosti in visoke razpoložljivosti, kar bo omogočalo učinkovito prilagajanje spreminjajočim se zahtevam operativnega okolja.
Varnost obrambne in kritične komunikacijsko-informacijske infrastrukture bo z ukrepi, organiziranostjo in vlaganjem v tehniko, kadre in znanje zagotovljena v miru, krizi in med vojaškimi operacijami. S spremembo normativne ureditve bodo jasne pristojnosti nad upravljanjem kibernetskega prostora države in odzivanjem na incidente. Z načrtnim vlaganjem v kadre, znanje, organiziranost in opremo bo vzpostavljeno okolje, ki bo omogočalo učinkovito upravljanje tveganj v kibernetskem prostoru.
11. PRIPRAVLJENOST SLOVENSKE VOJSKE IN NJEN PRISPEVEK K ODPORNOSTI DRŽAVE IN DRUŽBE
Odpornost je odraz sposobnosti prilagajanja na nepredvidljive, lahko tudi obsežnejše in intenzivnejše sodobne izzive oziroma tveganja. Pomeni sposobnost države, da se na različnih ravneh pripravi, zoperstavi, odzove in okreva po strateških šokih in motnjah. Za povečanje odpornosti se bodo zagotavljali tudi finančni viri s področja obrambe. Odpornost je podlaga za neprekinjeno delovanje države in družbe, pri čemer so ključni pristop celotne družbe, sodelovanje na vseh ravneh, od posameznika in družbe do oblasti in gospodarstva, ter močno medinstitucionalno in medresorsko usklajevanje na nacionalni ravni.
Za delovanje nacionalnovarnostnega sistema, še posebej obrambnega sistema in Slovenske vojske kot njegovega ključnega dela, je zelo pomembna lastna odpornost Slovenske vojske. Mirnodobne priprave na krize, izredno stanje in vojno ter ciljno upravljanje vseh obrambnih potreb povečujejo operativno sposobnost delovanja Slovenske vojske pri obrambi države in hkrati izboljšujejo različne vidike odpornosti Republike Slovenije.
Na področju odpornosti ima Republika Slovenija ambicije, ki izvirajo iz lastnih potreb, mednarodnega okolja, v katero je vpeta kot članica Nata, Evropske unije, Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij, ter iz izkušenj preteklih kriz in izrednih dogodkov, od množičnih migracij, pandemij, kibernetskih napadov, obsežnih naravnih nesreč in posledic vojne v Ukrajini. Ti izzivi so povzročili večjo ranljivost družbe, ki se mora poleg preprečevanja virov ogrožanja osredotočati tudi na krepitev odpornosti nanje.
Evropska unija in Nato temeljita na vsevladnem pristopu in pristopu celotne družbe, Republika Slovenija pa poleg tega operacionalizira svoje cilje skozi odpornost države, družbe in posameznika ter jih povezuje v domenah obramba-varnost-odpornost. Kot prednostna področja bo treba zagotoviti odpornost na področjih preskrbe s hrano, zdravja, energetike, informacijsko-komunikacijskih sistemov in omrežij, prometa in družbe.
Z obrambnega vidika bo potrebno urejanje terena, kar pomeni, da bo treba prostor pripraviti že v miru tudi z vidika obrambnih potreb. Tako bodo ti ukrepi služili tudi državljanom Republike Slovenije v času miru in izboljšali infrastrukturno ter družbeno povezljivost.
Zagotoviti bo treba pridelavo in predelavo hrane ter pridelavo in predelavo drugih potrebnih surovin za gospodarstvo ter vzpostaviti samozadostnost in samozaščito prebivalstva. Eno izmed največjih tveganj je poleg spreminjajočega se mednarodnega varnostnega okolja prevelika odvisnost Republike Slovenije in nacionalnovarnostnega sistema od dobavnih verig ter s tem povezanih posledic. Zato bo potrebna jasna opredelitev, v katerih domenah oskrbe v najširšem pomenu je treba dobavne verige skrajšati oziroma podrobneje opredeliti in na katerih točkah je potrebna samozadostnost.
Glede na raznovrstnost izzivov so nujni vsevladni pristop ter medresorsko sodelovanje in usklajevanje deležnikov na vseh področjih delovanja, ki načrtujejo in izvajajo ukrepe v vseh fazah zagotavljanja odpornosti. Tako bo Republika Slovenija zagotovila neprekinjenost svojega delovanja oziroma se šokom in motnjam hitreje prilagodila ter čim prej vzpostavila ponovno nemoteno delovanje.
V državi je določenih 13 področij odpornosti, in sicer (1) nacionalnovarnostni sistem in neprekinjeno delovanje države, (2) energetika, (3) pitna voda, (4) preskrba s hrano, (5) finančni sistem in bančništvo, (6) gospodarstvo in razvoj, (7) zdravje, (8) informacijsko-komunikacijski sistemi in omrežja, (9) promet, (10) družba, (11) okolje, prostor in naravni viri, (12) strateško komuniciranje in dezinformacije ter (13) vesolje in nove tehnologije.
Pri sodelovanju in medsebojnem podpiranju Slovenske vojske, drugih podsistemov nacionalne varnosti Republike Slovenije in civilnega okolja gre za razmerje vzajemnosti in soodvisnosti, saj vsi prispevajo k skupnim prizadevanjem krepitve nacionalne odpornosti. Slovenska vojska bo s svojimi zmogljivostmi in delovanjem podpirala odpornost države, družbe in posameznika. Civilno okolje bo podpiralo Slovensko vojsko pri izvajanju njenega poslanstva in tako obrambno sposobnost ter varnost Republike Slovenije.
Zagotovljeno bo usklajeno in usmerjeno delovanje celotnega nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije z vsemi tremi podsistemi, torej obrambo, notranjo varnostjo ter varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri tem bo imela pomembno vlogo tudi Slovenska vojska, ki bo h krepitvi odpornosti prispevala s pripravljenostjo na različna tveganja ter s podpiranjem prizadevanj krepitve odpornosti drugih podsistemov nacionalne varnosti.
Sodobno opremljena in usposobljena Slovenska vojska bo, če bo nujno, pomagala pri vzpostavljanju primerne infrastrukture za namestitev razseljenih ljudi in pri zagotavljanju prehodnosti poti, ki se uporabljajo za vojaško mobilnost zavezniških sil, ter sodelovala s pristojnimi subjekti pri omogočanju pretočnosti komunikacijskih poti ob hkratnem gibanju civilnega prebivalstva in oboroženih sil.
Slovenska vojska bo prispevala k povečanju energetske odpornosti obrambnega sistema Republike Slovenije z razvojem strateško razporejenih energetskih vozlišč za proizvodnjo, hranjenje in distribucijo energije za samooskrbo vojaških in drugih pomembnih družbenih deležnikov ter podporo prebivalstvu. Slovenska vojska bo, če bo treba, sodelovala pri obrambi pomembnih energetskih objektov.
Na področju preskrbe s pitno vodo in hrano bo Slovenska vojska s svojimi zmogljivostmi sodelovala pri zagotavljanju neprekinjenosti dobave pitne vode in hrane ter pri ukrepih za zaščito pomembne vodovodne infrastrukture.
Za ohranjanje konkurenčnosti in odpornosti slovenskega gospodarstva bo treba krepiti zmogljivosti na področju (kritične) infrastrukture, industrije, znanosti, novih tehnologij, gradnje in inovativnih rešitev ter zagotoviti surovine in nadomestne dele za delovanje gospodarstva. Z vidika obrambe bo zelo pomembna samozadostnost nacionalnih zmogljivosti obrambne industrije in proizvodnje, vzdrževanja ter zagotavljanja vzdržljivosti Slovenske vojske, kar bo doseženo z vključevanjem nacionalne industrije v podporo razvoja in vzpostavitve nacionalnih obrambnih zmogljivosti. Sodelovanje pri obrambi pomembnih gospodarskih subjektov bo vključeno v ustrezne načrte delovanja Slovenske vojske. Na nacionalni ravni bodo opredeljene potrebe po samozadostnosti in druge obrambne potrebe, ki se bodo uresničevale tudi s pomočjo Slovenskega državnega holdinga in različnih finančnih mehanizmov. Ministrstvo bo pripravilo strategijo slovenske obrambne industrije, pri tem pa bo sodeloval Slovenski državni holding.
Pri oblikovanju načrtov za odpornost in vzdržljivo delovanje nacionalnega zdravstva v vseh razmerah, za zdravstveno podporo regijam, v katerih se izvajajo vojaški premiki in delovanja ali so nameščene lastne oziroma zavezniške sile, ter za primere gibanja večjih množic bodo vključeni tudi vidiki vključenosti Slovenske vojske. Če bo treba, bo Slovenska vojska s svojimi zmogljivostmi sodelovala z javnim zdravstvom ter ga podpirala z opremo in kadri. Vzpostavila bo tudi zmogljivosti, ki bodo lahko sodelovale pri izvajanju medicinskih prevozov in medicinske evakuacije.
Odporni informacijsko-komunikacijski sistemi in omrežja bodo, tudi s pomočjo Slovenske vojske, zagotavljali podporo obrambnim silam in pomembnim funkcijam države, vključno s prednostnim dostopom in sistemom opozarjanja ter obveščanja. Prispevali bodo k višji stopnji kibernetske varnosti in zagotavljanju neprekinjenega delovanja pomembnih komunikacijsko-informacijskih sistemov ter omrežij za opravljanje storitev in dejavnosti v državi ter za zmožnost komuniciranja s civilnim prebivalstvom ob izrednih razmerah.
Vlaganje v razvoj in obnovo prometnega omrežja tudi za vojaško mobilnost je zelo pomembno. Slovenska vojska bo v okviru zmožnosti in sodelovanja s pristojnimi subjekti zagotavljala podporo pri pretočnosti prometa, zagotavljanju prevozov, postavljanju premostitvenih objektov in delovanju preskrbovalnih verig. Slovenska vojska bo, če bo treba, zagotavljala premičnost in reševanje na težko dostopnih oziroma nedostopnih zemljiščih.
Z vidika krepitve odpornosti družbe je pomembno zagotavljanje primernih pogojev za življenje prebivalcev z vidika socialne varnosti in vključenosti. Med elemente, ki krepijo družbeno odpornost, spada tudi ozaveščenost posameznikov in družbe o pomenu ter njihovi vlogi v nacionalnovarnostnem sistemu in o preživetju v različnih razmerah. Slovenska vojska bo še naprej zagotavljala možnost stalne zaposlitve in pogodbenega opravljanja vojaške službe v rezervni sestavi. Zagotavljala bo tudi možnost izobraževanj in usposabljanj za svoje pripadnike ter v okviru civilno-vojaškega sodelovanja podpirala družbo z izvajanjem različnih dejavnosti pridobivanja veščin, ki so potrebne za preživetje ob krizah, v izrednem stanju in vojni.
Slovenska vojska bo k odpornosti na področjih okolja, prostora in naravnih virov pripomogla z nadaljevanjem okoljsko ozaveščenega delovanja ter nadaljnjim postopnim razvojem in uvajanjem tehnologij na alternativna goriva. V okviru Slovenske vojske bo potekal razvoj strateško razporejenih energetskih vozlišč, ki se bodo oskrbovala s koriščenjem alternativnih virov energije.
Vesolje in nove tehnologije prinašajo izzive, tveganja in hkrati priložnosti pri razvoju, vzpostavitvi zmogljivosti ter njihovi uporabi za korist družbe oziroma trajnostnega napredka. Bistveni bosta vključitev področja vesolja v nacionalno zakonodajo in strateške dokumente ter prepoznava pomena uporabe in prispevka vesoljskih tehnologij k odpornosti posameznih področij, še posebej področja varnosti in obrambe ter krepitve sodelovanja med komercialnimi in javnimi subjekti. Krepitev tehnološke suverenosti pomeni zmanjšanje strateške odvisnosti, zanesljivo preskrbo in neomejen dostop do kritičnih tehnologij, pomembnih tudi za varnost in obrambo. V domeni vesolja bodo v smotrnem obsegu vzpostavljene tudi nacionalne zmogljivosti. Pri razvoju tehnologij bo na področju opazovanja Zemlje iz vesolja, satelitskih komunikacij in neprekinjenega delovanja povezav imela pomembno vlogo v prihodnosti tudi Slovenska vojska. Vesoljske zmogljivosti in storitve bodo pripomogle k širšim nacionalnim prizadevanjem in bodo poleg obrambnega sistema podpirale tudi varnostni sistem ter sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Za naštete potrebe krepitve nacionalne odpornosti se bodo zagotavljala in namenjala sredstva tudi s področja obrambe.
12. IZZIVI IN OCENA TVEGANJ
Nacionalna varnost je nenadomestljiv temelj uresničevanja drugih nacionalnih ciljev, ki se nanašajo na družbeni, gospodarski in kulturni razvoj ter krepitev blaginje posameznika, družbe in države. V sodobnih geopolitičnih razmerah in razmerjih je za zagotavljanje nacionalne varnosti obrambna funkcija države vse bolj nenadomestljiva. To velja predvsem za tiste države, vključno z Republiko Slovenijo, ki so na stičiščih in presečiščih strateških smeri ter geostrateških interesov pomembnejših subjektov v mednarodni skupnosti, kar dokazujejo zgodovinske izkušnje, sodobni gospodarski in migrantski tokovi ter trenutni varnostni izzivi.
Neločljiv in bistven del obrambne funkcije države so učinkovite oborožene sile, katerih temeljni namen je obrambna drža oziroma odvračanje napada na državo ter drugih skrajnih oblik ogrožanja nacionalnih interesov in ciljev ter, če je treba, tudi izvajanje vojaške obrambe za ohranjanje neodvisnosti, nedotakljivosti in ozemeljske celovitosti države.
Učinkovite in odporne vojaške organizacije ni mogoče oblikovati v kratkoročnem ad hoc odzivanju na zaostrovanje varnostnih razmer v mednarodnem okolju. Vzpostavitev ustreznih vojaških zmogljivosti države je namreč zahteven, kompleksen, večplasten in dolgotrajen proces, povezan s številnimi tveganji, hkrati pa odvisen od ključnih pogojev ustrezne ravni politične in družbene podpore ter od zagotavljanja ustrezne ravni obrambnih virov.
Ključna tveganja za razvoj Slovenske vojske:
1. Zaostrovanje in poslabševanje varnostnih razmer bosta hitrejša od sposobnosti Republike Slovenije, da doseže izboljšanje stanja svoje odpornosti ter obrambne in vojaške pripravljenosti, odzivnosti ter vzdržljivosti.
2. V državi ne bo vzpostavljeno varnostno-obrambno ozaveščanje, ki bi podpiralo krepitev zavedanja državljank in državljanov o pomenu nacionalnovarnostnega in obrambnega sistema ter Slovenske vojske in tako izboljšanje njune sposobnosti za izvajanje obrambno-vojaških dejavnosti.
3. Zaradi zastojev pri celovitem urejanju delovnopravnega statusa vojaških oseb, kariernih poti in nadgradnje izobraževanja, usposabljanja ter urjenja bo oteženo zagotavljanje vojaškega kadra.
4. Nepopolnjenost jedra prednostnih sil in zmogljivosti bo tudi v prihodnje zmanjševalo operativno sposobnost Slovenske vojske ter negativno vplivalo na njeno pripravljenost in sposobnost sledenja sodobnim razvojnim trendom.
5. Če Slovenska vojska ne bo povečala svoje bojne sposobnosti s številčno popolnitvijo in razvojem bojnih zmogljivosti ter izboljšanjem pripravljenosti, odzivnosti in vzdržljivosti sil, bo celovito opravljanje nalog v celotnem spektru delovanja, vključno z nalogami visoke intenzivnosti, oteženo.
6. Neizpolnjevanje mednarodnih zavez na področju obrambe in vzpostavitve vojaških zmogljivosti bo zmanjševalo verodostojnost in ugled države v širši mednarodni skupnosti.
7. Nepravočasna priprava in uskladitev celovitega koncepta naraščanja sil z izdelanimi načrti, programi, plansko organizacijsko strukturo ter zbirkami podatkov za naraščanje sil prek mirnodobnega obsega.
Zaradi poudarjanja pomena Slovenske vojske v družbi in zaradi preprečevanja uresničenja razvojnih tveganj Slovenske vojske je zelo pomembna krepitev njene povezanosti z lokalnim okoljem, organizacijami in društvi posebnega pomena za obrambo ter drugimi podsistemi nacionalne varnosti. Vključevanje nacionalnih deležnikov v obrambne dejavnosti bo poleg izboljšanja zavedanja o vlogi in pomenu Slovenske vojske tudi dodatno okrepilo zavedanje pomena nacionalne obrambe pri prebivalstvu.
13. URESNIČEVANJE RESOLUCIJE
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 se bo izvajala s srednjeročnimi obrambnimi programi, ki jih bo sprejemala Vlada Republike Slovenije, z njimi pa bo seznanjala tudi delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije, pristojno za obrambo.
Srednjeročni obrambni programi se bodo praviloma pripravljali vsaki dve leti oziroma ob večjih spremembah varnostnega okolja in razpoložljivosti obrambnih virov, spremembah planskih zavez do Nata in Evropske unije ter v podobnih primerih.
14. ZAČETEK VELJAVNOSTI RESOLUCIJE
Z dnem uveljavitve te resolucije preneha veljati Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 (Uradni list RS, št. 35/23).
Ta resolucija začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 200-03/25-10/10
Ljubljana, dne 12. junija 2025
EPA 2174-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
