Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25 – odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odločba US RS in 102/24 – ZLV-K) ter 16. in 85. člena Statuta Mestne občine Krško (Uradni list RS, št. 132/22) je Občinski svet Mestne občine Krško, na 21. seji, dne 8. 5. 2025, sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za umestitev sončne elektrarne na območje Jalovišča na Senovem – EUP SEN 035
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu občine Krško (Uradni list RS, št. 61/15, 14/17 – obv. raz. in 61/19; v nadaljevanju: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za umestitev sončne elektrarne na območje Jalovišča na Senovem – EUP SEN 035 (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN se v zbirki prostorskih aktov vodi pod identifikacijsko številko 4046.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, izdelana v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v drugem poglavju tega odloka.
(3) Grafični del OPPN je sestavni del vezane mape OPPN.
1.1 | Izsek iz OPN – podrobnejša namenska raba prostora | M 1:5000 |
1.2 | Izsek iz OPN – gospodarska javna infrastruktura | M 1:5000 |
2 | Pregledna situacija (DOF) | M 1:5000 |
3 | Vplivi in povezave s sosednjimi območji | M 1:4000 |
4 | Geodetski načrt z mejo OPPN | M 1:1000 |
5.1 | Ureditvene enote | M 1:1000 |
5.2 | Ureditvena situacija s prerezom | M 1:1000 |
5.3 | Prostorski prikazi | |
6.1 | Situacija energetske, komunalne in ostale infrastrukture | M 1:1000 |
6.2 | Situacija infrastrukture s prikazom priključitve na GJI | M 1:2000 |
7 | Načrt parcelacije z elementi za zakoličbo | M 1:1000 |
8 | Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom | M 1:1000. |
(1) Spremljajoče gradivo OPPN vsebuje:
– Poročilo o sodelovanju z javnostjo;
– Podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta;
– Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve akta;
– Usmeritve nosilcev urejanja prostora;
– Mnenja nosilcev urejanja prostora;
– Elaborat ekonomike;
– Mnenje o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti vplivov v naravo na varovana območja;
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;
– Povzetek za javnost.
(2) Spremljajoče gradivo je sestavni del vezane mape OPPN.
(1) Območje urejanja: zaokroženo območje, ki zajema območje OPPN.
(2) Ureditvena enota: sklop zemljiških parcel s skupnimi značilnostmi glede namembnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(3) Gradbena parcela: zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predvidena gradnja sončne elektrarne, spremljajočih objektov in ureditev ter zelenih površin.
(4) Sončna elektrarna je fotonapetostna naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njeno delovanje, z napravami za shranjevanje energije in s priključki na omrežje. Za del fotonapetostne naprave se šteje tudi podkonstrukcija, na katero so nameščeni fotonapetostni moduli.
(5) Fotonapetostni modul je osnovni element fotonapetostne naprave v obliki plošče ali strešnika, ki je sestavljen iz niza električno povezanih celic.
(6) Gospodarska javna infrastruktura (v nadaljevanju: GJI): prostorske ureditve, namenjene opravljanju gospodarskih javnih služb in prostorske ureditve za druge namene v javnem interesu na področju energetike, prometa, elektronskih komunikacij in drugih gospodarskih dejavnosti, ki so določene z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. GJI je državnega in lokalnega pomena.
(7) Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstopanje od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
(8) Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot jih določa OPN oziroma predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov na dan uveljavitve tega odloka.
1. Opis prostorske ureditve
(obseg in meja območja urejanja)
(1) Območje urejanja se nahaja vzhodno od lokalne ceste Dovško-Šedem, med razloženim naseljem Dovško in mestnim naseljem Senovo. V OPN je opredeljeno kot EUP SEN 035 s podrobno namensko rabo prostora E – območje energetske infrastrukture in ZD – druge urejene zelene površine.
(2) Velikost območja urejanja je približno 4 ha in zajema zemljišča oziroma njihove dele s parcelnimi številkami: 500, 515/5, 515/8, 517/11, 517/4, 517/5, 598/17, 598/18, 598/16, 607/3, 607/4 v k.o. Dovško in zemljišča oziroma njihove dele s parc. št: 8, 9/1, 9/7 v k.o. Senovo. V primeru odstopanj od navedenih parcelnih številk v tem členu ali kasnejših sprememb parcelnih številk se upošteva grafičen prikaz ureditev in tangiranih parcel.
(3) Območje urejanja je večinoma obdano s kmetijskimi zemljišči ter gozdnimi zaplatami, na severu pa s površino za šport in rekreacijo (center za mete PK).
(4) Potek meje območja urejanja je razviden v grafičnem delu.
(posegi izven območja urejanja)
(1) Zaradi izvedbe navezav na obstoječo oziroma načrtovano GJI in grajeno javno dobro bodo potrebni nekateri posegi na zemljišča izven območja urejanja:
– prometnice na zemljiščih s parcelno št. 515/8 in 515/9, obe k. o. Dovško.
– elektro omrežje na zemljiščih s parcelno št. 515/6, 515/8, 515/9 in 517/10, vse k. o. Dovško ter 2/2, 5/3, 8, 9/1, 9/7, 9/9, 456/4, 457/50, 734/9 in 1585, vse k. o. Senovo.
– telekomunikacijsko omrežje na zemljiščih s parcelno št. 494, 496/2 in 515/8, vse k. o. Dovško ter 7/1 in 8, obe k. o. Senovo.
(2) Zaradi vidne izpostavljenosti s smeri bližnjih stanovanjskih hiš bo izven območja urejanja potrebno zasaditi sadno drevje na zemljiščih s parcelno št. 500, 502/22, 515/5, 515/8, 517/4, 517/5, 517/11, vse k. o. Dovško.
(3) Izven območja urejanja lahko segajo tudi drugi posegi, ki niso določeni v prvem in drugem odstavku tega člena, če so potrebni za izvedbo infrastrukturnih ureditev oziroma navezav na GJI, vključno s potmi.
(zasnova območja in ureditvene enote)
(1) Z OPPN se načrtuje umestitev sončne elektrarne s pripadajočo infrastrukturo ter zelenim pasom okoli območja. Območje je zasnovano kot sosledje posameznih nivojskih platojev, med seboj povezanih z notranjimi komunikacijskimi potmi, ki se bodo z blagim naklonom vzpenjale po naravno dvigajočem se terenu. Uvoz je predviden z lokalne ceste Dovško - Šedem preko rekonstruiranega dostopa.
(2) Območje urejanja je razdeljeno na dve ureditveni enoti:
– UE 1 – območje sončne elektrarne: Sončna elektrarna z zmogljivostjo do 3 MVA s spremljajočimi objekti in ureditvami je locirana v osrednjem delu območja urejanja. Preko nove transformatorske postaje (v nadaljevanju: TP) se priklopi na distribucijsko električno omrežje. Sončno elektrarno sestavljajo fotonapetostni paneli, ki so s skupno kovinsko podkonstrukcijo združeni v module in postavljeni na betonske temelje.
– UE 2 – območje zelenih površin: Okoli območja je formiran zeleni rob kot zelena bariera z ohranjanjem obstoječe vegetacije in zasaditvijo nove (dodatne).
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
(1) Lokacija proti jugu nagnjenega terena omogoča ugodne pogoje za vzpostavitev sončne elektrarne, neposredna bližina ob lokalni cesti pa neoviran, direkten dostop z javne ceste.
(2) Območje, kamor se umešča sončna elektrarna, je označeno kot potencialno onesnaženo zaradi nekdanje rudniške dejavnosti Rudnika Senovo Jalovišče. Lokacija bo z dodano vsebino pridobila višjo kakovost, saj bo služila pridobivanju energije iz obnovljivih virov energije. Lokacija ob lokalni cesti omogoča neoviran dostop.
(3) Umestitev sončne elektrarne bo upoštevala ohranjanje zelenih pasov okoli območja kot je določeno v OPN. Z ohranjanjem vegetacijskega roba okoli solarnih panelov se stremi k temu, da bo območje elektrarne ostalo čim manj spremenjeno in vidno iz okolice. Umestitev panelov bo sledila konfiguraciji terena in posnemala krajinsko prvino vinogradov na zahodu.
(4) Del območja, ki se odpira v smeri najbližjih stanovanjskih hiš bo dodatno zasajen in zastrt z visokoraslo vegetacijo. Tam, kjer predvidena zasaditev poseže izven območja urejanja, na kmetijsko zemljišče, se zasadi sadno drevje (kot npr. jablana, češnja, oreh, kostanj ipd.).
(5) Na severu območje meji na športno-rekreacijsko površino, ki je prav tako ločena z zelenim pasom. Na vzhodni strani zelenih površin poteka obstoječa pot, ki se ohranja in omogoča dostope do zalednih kmetijskih površin.
(6) Obstoječi nadzemni elektrovod, ki poteka preko območja in poteka do TP Senovo – Rudnik se odstrani in demontira.
(7) Sam poseg ne bo povzročal dodatnih emisij v okolje in bo skladen s pravili stroke na področju umeščanja in obratovanja tovrstnih objektov. Tudi naprava, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne bo povzročila čezmerne obremenitve sevanja v naravnem in življenjskem okolju. Fotonapetostni moduli se namestijo tako, da se čim manj bleščijo in ne zmanjšujejo kakovosti bivaja, motnje delovnih procesov ali zmanjšajo varnost v prometu.
2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
(vrste gradenj, del in drugih ureditev)
Na območju urejanja je dopustna izvedba vseh vrst del za gradnjo objektov po predpisih o graditvi objektov ter negradbeni posegi v prostor, ki posegajo v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter trajno spreminjajo podobo ali rabo prostora:
– če so skladne z izvedbeno regulacijo prostora, ki jo določa ta OPPN in
– niso v nasprotju s pravnim režimom javnopravne omejitve.
(1) Območje urejanja je predvideno za umestitev sončne elektrarne skladno z namensko rabo prostora E – območje energetske infrastrukture.
(2) V skladu s predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti je ob upoštevanju prvega odstavka tega člena dopustno izvajanje dejavnosti: D) Oskrba z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom.
(3) UE 2 zajema območje obstoječih zelenih površin, ki se ohranjajo in vzdržujejo.
Na območju urejanja so skladno s predpisi o razvrščanju objektov v posameznih ureditvenih enotah dopustni v nadaljevanju navedeni objekti.
UE 1:
2 Gradbeni inženirski objekti:
– 21 Objekti prometne infrastrukture: le 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, za potrebe osnovne dejavnosti območja;
– 23 Industrijski kompleksi: le 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti, od tega sončna elektrarna in hranilniki električne energije;
– 24 Drugi gradbeni inženirski objekti: le 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
UE 2:
2 Gradbeni inženirski objekti:
– 21 Objekti prometne infrastrukture: le 21121 gozdne ceste;
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, za potrebe osnovne dejavnosti območja;
– 24 Drugi gradbeni inženirski objekti: le 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
(1) Okvirna velikost in oblika gradbenih parcel je določena v grafičnem delu na listu št. 7.
(2) Izhodišče za parcelacijo so funkcionalno zaključene površine: sončne elektrarne (GP1), transformacijske postaje (GP2) in zelene površine (GP3).
(3) Gradbene parcele se lahko glede na potrebe oblikujejo drugače, kot so prikazane v grafičnem delu, prav tako se lahko združujejo, pa tudi delijo oziroma se na novo oblikujejo.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
(pogoji za umestitev in oblikovanje sončne elektrarne)
(1) Lega in orientacija: Sončna elektrarna se umesti na gradbeno parcelo GP 1 znotraj UE 1. Fotovoltaični paneli bodo s skupno kovinsko podkonstrukcijo združeni v module in postavljeni na betonske temelje. Temelji za module bodo izvedeni v obliki armiranobetonskih pasovnih temeljev, ki se postavijo na utrjen tampon. Fotonapetostni moduli, z naklonom med 15° in 35°, bodo orientirani v smeri proti jugozahodu oziroma v smeri, ki je najbolj primerna za optimalno osončenost.
(2) Velikost in moč: Predvidena je postavitev sončne elektrarne do 3 MVA. Njena tlorisna površina bo odvisna od izbranega tipa fotonapetostnih modulov. Višina fotonapetostne elektrarne nad koto terena je do največ 3 m, nad njo se lahko dvigajo še lovilne palice strelovodnega sistema. Nosilni stebri za namen tehničnega varovanja in razsvetljave se izvedejo po standardnih dimenzijah oziroma skladno s tehnološkimi zahtevami.
(3) Elementi sončne elektrarne: Poleg fotonapetostnih modulov, ki zbirajo sončno energijo in jo pretvarjajo v električni tok, so elementi sončne elektrarne še: razsmerniki, ki pretvarjajo enosmerni tok v izmenični tok; kabelske povezave med posameznimi elementi; števec, ki služi za merjenje proizvedene električne energije; TP, ki pretvarja nizko napetost na višji napetostni nivo in se priključuje na SN omrežje.
(4) Oblikovanje: Oblikovanje bo skladno s tehnološkimi zahtevami, pri čemer se uporabijo fotonapetostni moduli, ki čim manj reflektirajo. Barva okvirjev naj bo nevpadljiva (npr. siva, črna, rjava, temno zelena), tako da je vizualni vpliv čim manjši.
(5) Ureditve okolice: Za postavitev sončne elektrarne se po potrebi izvedejo gradbena dela, s katerimi se uravna obstoječ teren in uredijo brežine. Brežine znotraj območja sončne elektrarne bodo ozelenjene, zeleni rob okoli območja pa bo formiran kot zelena bariera z ohranjanjem obstoječe vegetacije oziroma zasaditvijo nove. Vzdrževanje terena se po postavitvi sončne elektrarne zagotavlja s košnjo. V času obratovanja se izvajajo samo nujna vzdrževalna dela, kot so čiščenje fotonapetostnih modulov, košnja trave in vzdrževanje servisnih in dostopnih poti. Območje sončne elektrarne bo ograjeno z varovalno žičnato, transparentno ograjo v višini do 3 m.
(pogoji za urejanje zelenih površin v UE2)
(1) Zelene površine v UE 2 zajemajo obstoječo vegetacijo na robovih območja, ki se ohranja, dosadi in redno vzdržuje. Obstoječa vegetacija se na zahodnem in deloma južnem robu dosadi na način, da se zmanjša vizualni stik s stanovanjsko pozidavo v neposredni bližini.
(2) Na stiku z UE 1 se obstoječa vegatacija lahko po potrebi krči oziroma višinsko omejuje z namenom zagotavljanja zadostnega osončenja fotonapetostnih modulov.
(3) Drevesno in grmovno vegetacijo se izbira v skladu z želenim učinkom ter namenom zasaditve in pri tem upošteva vegetacijske značilnosti v okolici območja urejanja. Izven območja urejanja se zasadi praviloma sadno drevje (jablane, češnje, oreh ipd.).
(4) Zasaditve s krošnjami in koreninskim sistemom ne smejo segati v profile javne ceste ter ne smejo ogrožati varnosti v cestnem prometu.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gji in grajeno javno dobro
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove GJI)
(1) Gradnja GJI je dopustna v obeh ureditvenih enotah.
(2) Pri posegih na območju urejanja in s tem OPPN predvidenih posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno GJI z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(3) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe cestne in ostale infrastrukture ter o posegih pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(4) Pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma navodili posameznega upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj ter glede neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(pogoji pri posegih v prometno omrežje)
(1) Glavni gospodarski dostop in izstop je načrtovan na jugozahodnem delu območja preko lokalne ceste LC 191031 Dovško-Šedem na mestu zapuščenega obstoječega dostopa, ki se rekonstruira.
(2) Dostop na območje bo urejen za dostop vozil z dvokrilnimi vrati, za peš dostop pa v sklopu žičnate ograje.
(3) Znotraj območja bo potekala glavna povezovalna transportna (komunikacijska) pot širine 4,00 m, v asfaltni izvedbi, iz katere se bodo uredile vse vmesne servisne utrjene poti v širini 3,00 m, ki bodo urejene v obliki makadama. Nakloni cestišča bodo speljani tako, da vzpon med posameznimi platoji ne bo nikjer presegal 10 %.
(4) Med platoji bo potekala tudi peš komunikacijska pot.
(5) Pri nadaljnjem načrtovanju, s tem OPPN podanih rešitev, je potrebno upoštevati:
– določila Odloka o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v občini Krško;
– da dostop do območja ne bo oviral prometa na LC 191031 Dovško-Šedem;
– preglednost priključka na javno cesto;
– da se infrastruktura predvidi izven vozišča;
– da se odvodnjavanje meteornih vod iz območja izvede tako, da le-ta ne priteka na javne površine;
– da je v primeru izvajanja komunalnih priključkov preko vozišča investitor dolžan prečkanje izvesti kot za povozno površino in položiti zaščitne cevi za prehod komunalnih vodov; v projektu je potrebno navesti in prikazati način izvedbe;
– da je investitor dolžan zunanjo in prometno ureditev prilagoditi obstoječi cesti na lastne stroške v okviru meje gradbene parcele (tudi začasne priključke);
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za potrebe umestitve sončne elektrarne se odstrani in demontira obstoječi daljnovod SN 20 kV nadzemni vod, ki poteka skozi območje in se priključuje na obstoječo TP Senovo - Rudnik.
(2) Elektroenergetska infrastruktura v lasti upravljavca distribucijskega omrežja, ki je predvidena za demontažo, se odstrani šele po izgradnji ustrezne nadomestne elektroenergetske infrastrukture ter po podpisu pogodbe med investitorjem in upravljavcem distribucijskega omrežja o predaji le-te v osnovna sredstva upravljavca distribucijskega omrežja.
(3) Sončna elektrarna do 3MVA se priključuje na SN električno omrežje preko nove TP, ki se jo umesti na jugozahodni del območja urejanja. Nova TP MFE JALOVIŠČE se bo napajala z električno energijo iz razdelilne TP RTP BRESTANICA: 110/20KV, SN izvod TE9: SENOVO.
(4) Vse zaščitne naprave na ločilnem mestu, kjer je možna ločitev elektrarne iz distribucijskega sistema, morajo biti izvedene skladno s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje električne energije – SONDO ter plombirane in pod ključem ELEKTRO CELJE, d.d.
(5) Proizvedena električna energija se v celoti oddaja v omrežje.
(6) Pri načrtovanju elektroenergetskega omrežja je potrebno upoštevati tudi sledeče pogoje:
– vse tangence je potrebno projektno obdelati v smislu dolgoročnih rešitev, tangirane vode pa predhodno nadomestiti z nadomestnimi vodi, pri čemer se kakovost napajanja obstoječih odjemalcev ne sme poslabšati,
– vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi skladno s pogoji upravljavca elektroenergetskih vodov in naprav,
– minimalni odmiki od sosednjih komunalnih vodov in naprav ter križanja se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi,
– stroške ogleda, zakoličbe, zaščite, prestavitve infrastrukturnega omrežja (vključno z izdelavo projektov) ter nadzora krije investitor. Investitorja bremenijo tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del v prostoru ter stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali,
– pred pričetkom posegov v prostor je potrebno zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov. Vsa dela v bližini elektrovodov in naprav je možno izvajati ročno in pod strokovnim nadzorom upravljavca,
– lastnik elektroenergetskih naprav ne prevzema nobene odgovornosti za škodo, ki bi nastala na obstoječih elektroenergetskih napravah zaradi gradnje obravnavanega objekta. Vsi stroški popravil poškodb, ki bi nastali na el. vodih in napravah, kot posledica predmetnega posega bremenijo investitorja predmetnih del,
– investitor nosi vse stroške priključitve posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ki so zajeti v območju urejanja, skladno s smernicami in izdanim soglasjem za priključitev,
– pri izvajanju del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo. Lastnik elektroenergetskih naprav ne prevzema nobene odgovornosti za škodo, ki bi nastala na obstoječih elektroenergetskih napravah zaradi gradnje objekta. Nadzor nad izvajanjem bo izveden na podlagi predhodnega obvestila o pričetih delih.
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Za potrebe elektronskih komunikacij je predvidena navezava območja urejanja na obstoječe telekomunikacijsko oziroma širokopasovno omrežje, jugovzhodno od območja. Priključitev je dopustna pod pogoji upravljavca. Točko za navezavo na obstoječe kabelsko omrežje se podrobneje določi v projektni dokumentaciji.
(2) Komunikacijsko omrežje se načrtuje ob SN elektro omrežju.
(3) Pri načrtovanju posegov v prostor naj bo upoštevano, da je priključitev predvidenih objektov na obstoječe širokopasovno omrežje izvedljivo z izgradnjo zaščitne cevne KK znotraj območja urejanja.
(1) Za potrebe odvodnjavanja odpadnih in meteornih vod se ne predvidi gradnja kanalizacijskega omrežja.
(2) Meteorne vode se prioritetno ponika. Odvajanje meteornih vod je dopustno izvesti tudi drugače, če tako izhaja iz geološko - geomehanskega poročila.
(3) Odvodnjavanje meteornih vod iz območja, je potrebno izvesti tako, da le-ta ne priteka na javne površine in tako, da ne povzroča škode sosednjim zemljiščem.
(4) Odvajanje meteornih vod naj se ureja na način, da se prepreči erozija terena oziroma v skladu z geološko - geomehanskim poročilom.
Na območju urejanja se ne predvidi gradnja vodovodnega omrežja.
(1) Južno od območja urejanja je zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje odsek P13A-PE125 z delovnim tlakom 800 mbar.
(2) Dopustna je razširitev plinovodnega omrežja do območja OPPN z namenom priključitve morebitnega postrojenja za proizvodnjo zelenega vodika (in kasneje v povezavi s CO2 tudi sintetiziranega metana), ki se proizvaja iz viškov električne energije.
(3) Priključevanje na plinovodno omrežje se izvede skladno z določili o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v mestni občini Krško. Priključitev bo možna po pridobitvi soglasja za priključitev.
(4) Pri umeščanju predvidenih ureditev in določitvi odmikov od obstoječega plinovodnega omrežja ter pri načrtovanju plinovodnega omrežja je treba upoštevati: varovalni pas distribucijskega sistema plina (v širini 5 m na vsako stran plinovoda, merjeno od osi), zahteve iz energetskega zakona, zakona o oskrbi s plini, tehnične zahteve za graditev in vzdrževanje distribucijskega sistema plina ter pravila o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
Na območju urejanja ni enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine, zato posebni ukrepi niso potrebni.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave
(1) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upošteva se veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
(2) Morebitne emisije v okolje je potrebno sanirati pri izvoru.
(varstvo pred prekomernim hrupom)
(1) V skladu z veljavnimi predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju spada območje urejanja v IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Delovanje sončne elektrarne ne povzroča emisij, povezanih s hrupom.
(3) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za predvideno dejavnost v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(4) Na mestih, kjer se gradbišče približa obstoječim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.
(varstvo pred onesnaževanjem zraka)
(1) Načrtovana sončna elektrarna ne povzroča emisij, povezanih z varstvom zraka, zato posebni ukrepi niso potrebni.
(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki zagotovi, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen se med gradnjo preprečuje:
– prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
– nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
(varstvo pred onesnaževanjem voda in tal)
(1) Območje urejanja se ne nahaja na poplavnem niti na vodovarstvenem območju, je pa evidentirano kot plazljivo in deloma erozijsko območje.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno izdelati geološko - geomehansko poročilo z ukrepi za odvajanje meteornih vod in temeljenje objektov, kar je treba upoštevati pri pripravi projektne dokumentacije.
(3) S predvidenimi posegi se ne sme posegati v zemljišče, tako da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se kako drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamikanje zemljišč in dvig podzemne vode;
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov;
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč;
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov ter vlačenje lesa.
(4) Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo gospodarno, in sicer tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine, da se omeji obseg poškodb tal na najmanjšo možno mero ter da se prepreči onesnaženje z gorivom, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi. Tla pod delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo.
(5) Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Viškov izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren, še posebej ne na občutljiva območja (npr. v gozd, na brežine, kjer lahko pride do zdrsa ali erozije) ali z njim zasipavati strugo in poplavni prostor vodotoka.
(6) Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi območja urejanja oziroma sanaciji gradbišča (humiziranje brežin ipd.).
(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena z določili predpisov, ki urejajo izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
(varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Z ohranjanjem vegetacijskega roba okoli sončnih panelov se stremi k temu, da bo območje elektrarne ostalo čim manj spremenjeno in vidno iz okolice. Umestitev panelov bo sledila konfiguraciji terena in posnemala krajinsko prvino vinogradov na zahodu.
(2) Umestitev sončnih panelov sledi usmerjenosti plastnic in naravnemu reliefu. Locirani so na južno obrnjeno pobočje, kjer je v naravi gozdna zaplata. V notranjosti bo za potrebe postavitve panelov gozd ostranjen, ostal pa bo zeleni rob z ohranjanjem obstoječe vegetacije in zasaditvijo nove za zamejitev prostora, čim bolj blag prehod v krajino in zastiranje pogledov iz smeri bližnjega naselja.
Predvideni način zbiranja in odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunlanimi odpadki.
(varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov)
(1) Na kmetijska zemljišča se posega izven območja urejanja tik ob meji OPPN z zasaditvijo sadnega drevja.
(2) Posegi morajo biti izvedeni tako, da ne bo povzročena škoda na sosednjih gozdnih zemljiščih (gozdni rob, gozdna tla, gozdna prometnica).
(3) Vse obstoječe dostope in dovoze do gozda je potrebno ohraniti oziroma jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi. Morebitna ukinitev obstoječih dostopnih prometnic je možna šele po izgradnji ustreznih nadomestnih prometnic.
(4) Odlaganje morebitnih viškov odkopane zemljine, gradbenih odpadkov in gradbenega materiala v gozdu ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno razprostiranje morebitnih viškov odkopane zemlje po gozdni površini ali obsipanje koreničnikov stoječega gozdnega drevja.
(5) Izvajalec del oziroma investitor mora prevzeti odgovornost in izvajati ukrepe za preprečevanje vnosa tujerodnih invazivnih vrst na sosednja gozdna zemljišča. Tujerodne invazivne vrste, ki bi se lahko pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje, je treba redno odstranjevati v času gradnje in tudi po izvedbi posega.
Območje urejanja se nahaja izven posebnega varstvenega območja (Natura 2000) in njegovega daljinskega vpliva in tudi izven zavarovanega območja. Ne posega na območje naravne vrednote.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje urejanja ne posega na vodovarstveno območje ali območje, ki bi bilo ogroženo zaradi poplav ter visoke podtalnice. Nahaja se na plazljivem območju s srednjo in veliko verjetnostjo pojavljanja plazov in deloma na erozijskem območju. Pri urejanju območja se upoštevajo določbe tega odloka glede načina odvajanja padavinskih odpadnih voda in krčenja ter obnove gozdnih sestojev.
(2) Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se upoštevajo določbe predpisov o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov ter drugi predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom, potresi, poplavami, plazovi, vremenskimi pojavi, nesrečami v prometu, ekološkimi nesrečami ipd. V sklopu teh rešitev se zagotavlja tudi varen prometni režim in nemotena energetska oskrba ter se preprečuje onesnaževanje okolja, ob morebitnih nezgodah pa se izvedejo ustrezni ukrepi ali posredovanje pristojnih služb.
(3) V fazi priprave projektne dokumentacije je potrebno pridobiti mnenje geomehanika o stabilnosti terena (glede plazljivosti) in erozijski ogroženosti terena. Geološko geomehanski elaborat mora vsebovati:
– podrobnejše analiziranje stanja pred posegom in predvidenem vplivu posega na stabilnost terena;
– podrobnejše analiziranje erozijskih procesov na ožjem in širšem vplivnem območju (verjetnost pojavljanja, vrste, vzroke, jakost in coniranje erozijskih procesov) ter določitev protierozijskih in omilitvenih ukrepov;
– predlog odvodnje padavinskih voda na način, da ne bo negativnega vpliva na stabilnost zemljišča.
(4) Na območju urejanja in v okolici ni dejavnosti, ki bi povzročila možnost razlitja nevarnih snovi.
(5) Na območju urejanja niso potrebni ukrepi s področja obrambe. Glede na določila predpisa o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji le-teh ni potrebno predvideti. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov sončne elektrarne se upošteva predpise o požarni varnosti objektov, veljavne tehnične smernice in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje.
(2) Potencialno nevarnost za požar predstavlja človeški faktor ali napake na inštalacijah. Za zagotovitev požarne varnosti se:
– upoštevajo ustrezni odmiki med elementi sončne elektrarne,
– zagotovi pravilna uporaba električnih naprav in napeljav,
– zagotovi ukrepe za preprečitev poškodb elektro inštalacij in zagotavlja njihova strokovna izvedba ter vzdrževanje,
– zagotovijo ukrepi za preprečitev udara strele,
– prepove kajenje in uporaba odprtega ognja v sklopu sončne elektrarne,
– zagotavljajo drugi ukrepi pred naravnimi nesrečami, kot npr. neurji in potresi ter ukrepi zoper malomarnost.
(3) Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov. Omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
(4) Dostop za gasilce ter osebe, ki opravljajo vzdrževalna in servisna dela, se zagotavlja z lokalne ceste LC 191031 preko dostopne poti in po notranjih poteh območja urejanja, kjer se zagotavlja tudi delovna površina za gasilska vozila.
(1) Predvidene ureditve znotraj območja urejanja morajo biti projektirane za projektni pospešek tal, ki znaša 0,175 g.
(2) Zagotavlja se potresna odpornost sončne elektrarne, pri čemer se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov.
(3) Intervencijske in evakuacijske poti se zagotovijo po predvidenih notranjih poteh.
(1) Sončna elektrarna mora biti zaščitena pred udarom strele z izvedbo ustrezne strelovodne zaščite, ustreznimi odvodi, ozemljitvenimi sistemi ter prenapetostnimi zaščitami, skladno s tehničnimi smernicami in standardi.
(2) Za preprečitev tveganja pred točo se uporabljajo trpežni materiali najboljše razpoložljive kvalitete, ki so odporni na točo.
(3) Izvaja se redno vzdrževanje oziroma pregled sistemov po nevihtah.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
(1) Pred izvedbo elektrarne je potrebno odstraniti in demontirati obstoječ 20 kV daljnovod.
(2) Pred ali sočasno z izvedbo elektrarne je potrebno zasaditi visokoraslo drevje po zahodnem in južnem robu skladno s 14. členom tega odloka.
(3) Dopušča se etapna izvedba elektrarne na način, da posamezne etape znotraj območja urejanja predstavljajo zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. Etapna izvedba časovno ni omejena.
(4) Po končanju gradbenih del na celotnem območju urejanja ali na posameznih odsekih se sanira začasne površine deponij materiala ter zaključi zunanje ureditve z ustreznimi poravnavami, oblikovanjem brežin, zatravitvami in zasaditvami. Sanira se tudi morebitne poškodbe javnih prometnih površin, ki so nastale pri gradnji.
8. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Pri realizaciji načrtovanih ureditev so dopustna odstopanja od funkcionalne zasnove in lege sončne elektrarne znotraj UE 1, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo oziroma pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prostorskih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer na območju urejanja poiščejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehnološkega, geološko-geomehanskega, hidrološkega, prostorskega, prometnega, energetskega, ekonomskega, okoljevarstvenega ali drugega utemeljenega vidika.
(2) V skladu z novimi tehničnimi dognanji je dopustno odstopanje od predvidene zmogljivosti fotonapetostne naprave.
(3) Dopustna so odstopanja od rešitev prometnih ureditev, komunalne in energetske infrastrukture, sistema zvez znotraj in izven območja urejanja: dopustna so odstopanja od dimenzij, tras in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše tehnološke ali bolj ekonomične rešitve.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata. V primeru, da se pri pripravi projekta za gradbeno dovoljenje ugotovi, da v odloku ni navedene parcelne številke oziroma je nepravilno navedena, je pa zajeta v območje OPPN, se le-ta smiselno upošteva.
(5) Zaradi tehničnih ali drugih utemeljenih razlogov se potek infrastrukture izven območja urejanja lahko tudi spremeni, pri čemer se posledično spremenijo tudi parcelne številke.
(6) Ne glede na grafične prikaze je v okviru določenih gradbenih parcel dopustna gradnja tudi novih dostopnih poti za potrebe sončne elektrarne, če se v kasnejših fazah za to izkaže potreba.
(7) Odstopanja, nevedena v prejšnjih odstavkih, ne smejo poslabšati prostorskih, okoljskih, delovnih ali bivalnih razmer na območju urejanja oziroma na sosednjih območjih, prav tako pa tudi ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi. Z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje sega odstopanje.
9. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje oppn
(obveznosti investitorja)
(1) Investitor je dolžan zunanjo in prometno ureditev prilagoditi obstoječi cesti na lastne stroške v okviru meje gradbene parcele (tudi začasne priključke).
(2) Investitor je dolžan po končanju gradbenih del povrniti lokalno cesto LC 191931 Dovško – Šedem v stanje, kot je bilo pred začetkom gradnje.
(3) Investitor je dolžan zasaditi drevje po zahodnem in južnem robu območja pred ali sočasno z gradnjo sončne elektrarne, skladno s 14. členom tega odloka.
(4) Investitor mora zagotoviti, da se pogoji za gospodarjenje z gozdovi in dostop do sosednjih zemljišč po izvedbenih posegih ne bodo poslabšali.
(1) Gradbišče se uredi na območju urejanja. Pri organizaciji gradbišča se poleg določil tega odloka upoštevajo tudi predpisi s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijski (varnostni) ukrepi na gradbišču, da se preprečijo in zmanjšajo možnosti onesnaženja.
(2) Po končani gradnji se odstranijo vsi začasni in pomožni gradbiščni objekti ter vsi ostanki začasnih odlagališč materiala. Vse površine, prizadete z gradnjo, se sanirajo in ustrezno krajinsko uredijo, da se vzpostavi prvotno stanje. Sanirajo se tudi morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
(3) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju.
(4) Dela naj potekajo v dnevnem času. Zaradi preprečitve svetlobnega onesnaževanja naj se gradbišča osvetljuje samo v primeru, če je to nujno potrebno.
(1) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo ministrstvo, pristojno za prostor in druge inšpekcijske službe.
(2) Gradivo OPPN se hrani na sedežu Mestne občine Krško in je na vpogled tudi na spletni strani Mestne občine Krško in v prostorskem informacijskem sistemu. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-11/2023-O502
Krško, dne 8. maja 2025
