Na podlagi prvega odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24 in 109/24) Vlada Republike Slovenije izdaja
o državnem prostorskem načrtu za sončni elektrarni Zlatoličje–Formin
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Resolucijo o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (Uradni list RS, št. 72/23) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 99/07, 57/12 – ZPNačrt-B, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) sprejme državni prostorski načrt za sončni elektrarni Zlatoličje–Formin (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 2982.
(3) Državni prostorski načrt je v oktobru 2024 pod številko projekta 014-DPN/2023 izdelal Urbis, d. o. o., Maribor.
(1) Ta uredba določa: načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Starše, Hajdina, Markovci in Gorišnica.
(3) Za ta državni prostorski načrt je bil v okviru priprave študije variant izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(4) Oznake, navedene v 3., 6., 8. do 10. in 20. do 22. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– pet segmentov fotonapetostnih modulov na lokaciji sončne elektrarne (v nadaljnjem besedilu: SE) Zlatoličje (segment 5 je že zgrajen),
– trije segmenti fotonapetostnih modulov na lokaciji SE Formin,
– deset transformatorskih postaj,
– povezovalni kablovodi 20 kV med posameznimi transformatorskimi postajami do stikališča 110 kV na obeh lokacijah,
– objekt za vgradnjo srednjenapetostne (v nadaljnjem besedilu: SN) opreme na lokaciji SE Formin,
– dostopne poti ter
– vse druge ureditve, nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah, navedena po posameznih ureditvah:
1. območje segmentov fotonapetostnih modulov s spremljajočimi ureditvami (območja postavitve fotonapetostnih modulov, povezovalnih cest, transformatorskih postaj in kablovoda med posameznimi transformatorskimi postajami in stikališčem 110 kV) na lokaciji SE Zlatoličje:
a) Občina Starše
– k. o. Loka pri Rošnji (709): 1582;
– k. o. Zlatoličje (713): 1098/1, 1098/2, 1104/2, 1106/1, 1106/2, 1107/1, 1107/2, 1108/1, 1108/2, 1109/1, 1109/2, 1110/1, 1110/2, 1111/1, 1111/2, 1112/1, 1112/2, 1113/1, 1113/2, 1114/1, 1114/2, 1115/2, 1116/2, 1117/1, 1117/2, 1118/1, 1118/2, 1119/3, 1119/4, 1120/5, 1120/6, 1120/8, 1121/4, 1122/2, 1170/18, 1170/19, 1170/20, 1170/21, 1426/2, 1509/1, 1509/3, 1511/1, 1511/2, 1512/1, 1512/2, 1513/1, 1515, 1516, 1517/3, 1520, 1524/2, 1524/9, 1528/2, 1528/4, 1528/6, 1529/1, 1529/2, 1529/3, 1529/4, 1844, 1845, 965/2, 966/2, 967/2, 968/2, 969/2, 970/2, 971, 972, 973/1, 974/1, 975/1, 975/2, 976/1, 979, 980;
– k. o. Prepolje (714): 105/1, 106/1, 109/1, 110/1, 112/1, 113/1, 133/3, 133/4, 134/2, 135/2, 136/2, 137/3, 137/4, 1863/3, 1864, 1869/7, 1875/2, 1908/1, 1908/3, 1908/4, 1908/5, 1908/7, 1909, 1910/1, 1910/2, 1912, 319/16, 319/18, 319/19, 404/1, 404/10, 404/11, 404/13, 404/29, 404/30, 404/8, 404/9, 408/3, 439/1, 446/1, 446/2, 449/1, 456/1, 459/1, 466/1, 468/1, 475/1, 478/1, 485/1, 485/2, 488/1, 495/1, 499/1, 522/1, 528/1, 532/1, 532/2, 534/1, 537/2, 538/2, 541/11, 541/12, 542/2, 546/2, 547/5, 553/3, 554, 556/6, 561/1, 608/2, 613/2;
– k. o. Marjeta na Dravskem polju (715): 225/2, 225/3, 225/5, 242/2, 243, 245/2, 246/4, 249/2, 250/2, 251/2, 252/3, 255/2, 256/4, 257/5, 258/1, 258/2, 259/1, 259/2, 261/1, 261/2, 1400/3, 1427.
b) Občina Hajdina
– k. o. Slovenja Vas (393): 856, 857.
2. območje segmentov fotonapetostnih modulov s spremljajočimi ureditvami (območja postavitve fotonapetostnih modulov, povezovalnih cest, transformatorskih postaj in kablovoda med posameznimi transformatorskimi postajami in stikališčem 110 kV) na lokaciji SE Formin:
a) Občina Gorišnica
– k. o. Zagojiči (406): 233/1, 233/4, 236/3, 239/8, 246/2, 249/2, 251/1, 251/2, 251/6, 254/20, 254/22, 254/24, 254/26, 368/1, 374/1, 375/2;
– k. o. Formin (410): 81/1, 81/5, 511/101, 511/41, 511/42, 511/46, 511/47, 511/59, 511/60, 511/61, 511/84, 511/90, 511/91;
– k. o. Gajevci (411): 255/5, 263/4, 267/3, 268/3, 269/3, 270/4, 271/5, 271/7, 271/9, 274/3, 275/3, 278/3, 279/3, 289/3, 290/4, 290/6, 291/3, 292/3, 292/8, 293/3, 298/7, 298/9, 299/3, 303/12, 303/14, 303/16, 303/18, 304/4, 304/6, 305/5, 305/7, 307/3, 308/4, 308/6, 309/3, 310/3, 311/5, 311/7, 311/9, 312/3, 325/2, 326/2, 327/3, 328, 344/1, 344/2, 365/2, 365/3, 367/10, 367/11, 367/14, 367/15, 367/7, 368/3, 415/10, 415/7, 467/2, 468/4, 469/4, 470/4, 471/4, 471/6, 472/4, 473/4, 474/4, 475/7, 475/8, 480/2, 481/2, 491/2, 497/17, 499/12, 502/11, 502/9, 510, 513/2, 516/2, 518, 519, 520, 521, 522, 523, 524;
– k. o. Muretinci (413): 24/5, 25/5, 25/7, 30/3, 31/3, 35/4, 35/6, 36/5, 36/7, 41/3, 42/1, 42/7, 42/9, 49/4, 50/3, 51/3, 517, 518.
b) Občina Markovci
– k. o. Sobetinci (405): 269/1, 272/5, 275/2, 285/6, 349/4, 370;
– k. o. Stojnci (414): 50/14, 924/3, 926/7;
– k. o. Bukovci (415): 10/5, 10/7, 10/9, 1000/4, 1013/2, 1013/3, 1016/1, 1016/2, 105/4, 106/5, 107/11, 107/9, 115/6, 115/8, 12/1, 177/1, 178/10, 178/11, 178/3, 21/2, 21/7, 22/6, 28/7, 29/4, 35/5, 36/4, 42/5, 43/4, 43/5, 44/4, 54/4, 55/8, 55/9, 62/4, 63/3, 70/5, 70/6, 71/4, 71/5, 79/6, 85/5, 86/5, 9/3, 95/4, 96/7.
3. območje spremenjenih prostorskih načrtov:
a) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica–Draženci (Uradni list RS, št. 73/05, 33/07, 75/10 in 80/10):
a. Občina Starše
– k. o. Prepolje (714): 404/10, 1910/2, 1910/1, 1869/7, 404/8, 404/9, 1908/3, 1908/7, 1908/5, 404/30, 319/16, 319/19, 319/18, 404/13, 1864, 1908/1, 404/29;
b) Odlok o lokacijskem načrtu za hitro cesto Hajdina–Ormož, odsek Markovci–Gorišnica (Uradni list RS, št. 74/00):
a. Občina Markovci
– k. o. Bukovci (415): 1016/1, 178/3, 178/10, 178/11, 1013/2, 177/1, 1013/3, 115/6, 115/8, 107/9, 107/11, 106/5, 105/4, 96/7, 95/4, 86/5, 85/5, 79/6, 71/5, 71/4, 70/5, 70/6, 63/3, 62/4, 55/8, 55/9, 54/4, 44/4, 43/4, 43/5, 42/5, 36/4, 35/5, 29/4, 28/7, 22/6, 21/7, 21/2, 12/1, 10/5, 10/7, 10/9, 9/3, 1016/2, 1000/4;
– k. o. Stojnci (414): 926/7, 50/14, 924/3;
– k. o. Sobetinci (405): 349/4, 285/6, 275/2, 272/5, 269/1, 370;
b. Občina Gorišnica
– k. o. Zagojiči (406): 375/2, 368/1, 233/1, 374/1, 239/8, 236/3, 233/4, 254/20, 254/22, 254/24, 254/26, 251/2, 251/1, 251/6, 249/2, 246/2;
– k. o. Muretinci (413): 51/3, 50/3, 49/4, 42/7, 42/9, 42/1, 41/3, 36/5, 36/7, 35/4, 35/6, 31/3, 30/3, 25/5, 25/7, 24/5, 518, 517;
– k. o. Gajevci (411): 299/3, 298/7, 298/9, 303/12, 303/14, 303/16, 303/18, 304/4, 304/6, 305/5, 305/7, 293/3, 292/3, 292/8, 291/3, 290/4, 290/6, 289/3, 307/3, 308/4, 308/6, 309/3, 310/3, 311/5, 311/7, 311/9, 312/3, 279/3, 278/3, 275/3, 274/3, 271/5, 271/7, 271/9, 270/4, 269/3, 268/3, 267/3, 263/4, 325/2, 326/2, 327/3, 516/2, 510;
c) Odlok o lokacijskem načrtu za glavno cesto Hajdina–Ormož, odsek Gorišnica–Ormož (Uradni list RS, št. 54/1999, 116/00):
a. Občina Gorišnica
– k. o. Gajevci (411): 327/3, 328, 499/12, 491/2, 510, 516/2, 415/7, 415/10, 513/2, 502/11, 344/2, 344/1, 367/7, 367/10, 367/11, 367/14, 367/15, 368/3, 365/2, 365/3, 502/9, 467/2, 468/4, 469/4, 470/4, 471/4, 471/6, 472/4, 473/4, 474/4, 475/7, 475/8, 480/2, 518, 519, 520, 521, 522, 523, 524, 481/2, 497/17, 255/5
– k. o. Formin (410): 511/61, 81/1, 81/5, 511/42, 511/41, 511/46.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – SE Zlatoličje listi št. 3.1.1–3.1.4.; SE Formin listi št. 3.2.1–3.2.3.
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
a) zemljišča omejene rabe:
– zemljišča nasipov kanalov HE Zlatoličje in HE Formin,
– zemljišča na območju 1 m od osi kablovoda 20 kV obojestransko;
b) zemljišča izključne rabe so zemljišča na območju dostopnih poti zunaj območij omejene rabe.
(2) Namenska raba zemljišč se določi v skladu z usmeritvami za določitev enot urejanja prostora in območij podrobnejše namenske rabe prostora, ki izhajajo iz obrazložitve državnega prostorskega načrta.
(3) Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene rabe so določeni v 11. členu te uredbe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(1) Fotonapetostni moduli se umestijo na brežine derivacijskih (dovodnih in odvodnih) kanalov hidroelektrarne Zlatoličje in hidroelektrarne Formin. Območja umestitve so razdeljena na posamezne segmente.
(2) Na lokaciji Zlatoličje se izvedejo štirje segmenti (segmenti od 1 do 4) v skupni dolžini 3,3 km. V neposredni bližini segmenta 4 je obstoječi segment 5, ki se po izgradnji novo načrtovanih segmentov (od 1 do 4) poveže v enovit sistem (končna ureditev). Segmenti od 1 do 3 so na zunanji brežini dovodnega kanala, segmenta 4 in 5 sta na notranji brežini odvodnega kanala.
(3) Na lokaciji Formin se na zunanji brežini dovodnega kanala izvedejo trije segmenti (segmenti od 6 do 8) v skupni dolžini 5,1 km, pri čemer sta segmenta 6 in 7 členjena na dva dela.
(4) Fotonapetostni moduli se postavijo na nosilno konstrukcijo s fiksnim naklonom, ki je odvisen od naklona terena. Konstrukcija je dvignjena približno 2 m od tal. Postavitev in temeljenje nosilne konstrukcije se izvedejo na način, da ne bo ogrožena stabilnost nasipa.
(5) Sončne elektrarne se zaščitijo pred udarom strele z izvedbo ustrezne strelovodne zaščite, ustreznimi odvodi, ozemljitvenimi sistemi ter prenapetostnimi zaščitami.
(6) Uporabijo se trpežni materiali najboljše razpoložljive kakovosti, odporni proti toči.
(kablovodi in priključitev na obstoječe omrežje)
(1) Za vsak segment se predvidi transformacija na SN nivo z ustrezno transformatorsko postajo. Transformatorske postaje se povežejo z kablovodom 20 kV.
(2) Na hidroelektrarni Zlatoličje je načrtovana obnova stikališča 110 kV (ločen projekt), v katerem bo pripravljeno vse za vključitev sončne elektrarne na prenosno omrežje 110 kV.
(3) Na lokaciji hidroelektrarne Formin se bo gradilo novo stikališče 110 kV v sklopu obnove hidroelektrarne (ločen projekt) v sodelovanju z ELES, ki je tudi lastnik stikališča. V stikališču bo pripravljen priključek oziroma odcep za vključitev sončne elektrarne na prenosno omrežje 110 kV.
(4) Na lokaciji SE Formin se izvede objekt za vgradnjo SN-opreme in transformatorja 110/20 kV.
(transformatorske postaje)
Na posameznih segmentih se izvedejo centralni ali distribuirani razsmerniki s pripadajočimi transformatorskimi postajami, ki bodo opremljene z vso potrebno SN/NN-opremo. Transformatorske postaje bodo postavljene na kovinske podeste na spodnjem delu nasipa, kjer so moduli nameščeni na zunanji strani nasipa. Izjema je transformatorska postaja TP4, nameščena nad vzdrževalno cesto na spodnjem delu notranje strani nasipa. Za celoten kovinski podest je treba izvesti stabilnostno ustrezne temelje.
Za potrebe gradnje in dostopov do sončnih elektrarn v času vzdrževanja se izvedejo rekonstrukcije (širitve in utrditve) obstoječih poti:
– ob desni brežini dovodnega kanala HE Zlatoličje je obstoječa makadamska vzdrževalna pot širine 2,5 m. Na obstoječi poti se odstrani rodovitna zemlja in razširi vozišče na širino 3,5 m. Doda se varnostni pas širine 25 cm. Nova brežina je v naklonu 1:2. Ograja je odmaknjena 50 cm od SE in vsaj 25 cm od vozišča. Na mestu transformatorske postaje se zaradi manevrskega prostora ob montaži TP razširi vozišče s platojem na širino 7,75 m;
– na odvodnem kanalu HE Zlatoličje poteka po spodnji strani nasipa vzdrževalna cesta. Kjer ta dimenzijsko in stabilnostno ne bo zadoščala oziroma ustrezala vsem pogojem pri gradnji, se izvedeta širitev in utrditev makadamske vzdrževalne poti na zgornji strani nasipa. Širina vozišča je 3,5 m, na vsaki strani se doda še bankina širine 50 cm. Ograja je od ceste odmaknjena vsaj 50 cm;
– ob desni brežini dovodnega kanala HE Formin je obstoječa makadamska vzdrževalna pot širine 2,5 m. Na obstoječi poti se odstrani rodovitna zemlja in razširi vozišče na širino 3,5 m. Doda se varnostni pas širine 25 cm. Nova brežina je v naklonu 1:2. Ograja je odmaknjena 50 cm od SE in vsaj 25 cm od vozišča. Na mestu transformatorske postaje se zaradi manevrskega prostora ob montaži TP razširi vozišče s platojem na širino 7,75 m.
(pogoji za krajinskoarhitekturno oblikovanje)
(1) Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture.
(2) Relief ob dostopnih poteh ob vznožju nasipov se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter zveznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief, tako da se zagotovi čim naravnejši videz.
(3) Vse nasipne in vkopne brežine se ob koncu gradnje humusira oziroma rekultivira skladno z rešitvami v načrtu krajinske arhitekture. Po končani gradnji se rekultivira tudi vse tiste površine, ki za fazo obratovanja niso potrebne.
(4) Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in izvede rekultivacija kmetijskih površin, se izvedejo takoj po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih.
(5) Pri izdelavi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se posebna pozornost nameni zlasti zgornji koti modulov posameznega segmenta oziroma višinski razliki med zgornjim robom modulov in krono nasipa. Ta razlika naj bo pod 1,5 m oziroma čim manjša, ob upoštevanju tehničnih omejitev. Kjer to na celotni potezi ni možno, se oblikovanje zgornjega roba posameznih segmentov (na primer segmenta 7 in 8) izvede tako, da se na nekaj izbranih mestih zgornji rob spusti toliko, da so omogočeni pogledi na čim bolj kakovostne vedute.
(6) Ohranja se večfunkcionalni značaj vzdrževalnih poti na kronah nasipov.
(7) Na segmentu 4 je treba kar najbolj ohranjati obstoječo vegetacijo. Drevnina se med gradnjo ustrezno zaščiti po standardih. Po gradnji se ograja obsadi, kjer je za to dovolj prostora in se s tem ne ogrozi stabilnost brežin ali povzroči senčenje modulov oziroma kako drugače ovira delovanje elektrarne.
(drugi dopustni posegi in druge dopustne dejavnosti)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so dopustni tudi naslednji posegi pod pogojem, da ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom:
– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječe gospodarske javne infrastrukture ter povečanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnosti,
– urejanje vodotokov,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– izvajanje kmetijske dejavnosti na zemljiščih izven omejene rabe, določene v 5. členu te uredbe,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja področje razvrščanja objektov in v skladu z določili na območju veljavnih občinskih prostorskih aktov, ki veljajo za takšne posege in dejavnosti,
– izvajanje rednih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist.
(2) Za vse posege se pridobi soglasje investitorja tega načrta oziroma upravljavca, če so načrtovane prostorske ureditve že zgrajene in predane v uporabo.
(3) Za vse posege na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih se pridobijo mnenja mnenjedajalcev, v katerih pristojnosti posegajo ti posegi.
(4) Na območju omejene rabe se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le na način in pod pogoji, določenimi v soglasju pristojnega sistemskega operaterja.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
(1) Zaradi gradnje ureditev iz 3. člena te uredbe se po potrebi prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo objekti in naprave javne gospodarske infrastrukture in grajenega javnega dobra državnega in lokalnega pomena.
(2) Skupni pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo skladno s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta;
– če se med gradnjo ugotovi, da je treba posamezni obstoječi infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika ali upravljavca tega voda;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo;
– pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.
(3) Križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim ter prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev ter grajene javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, SE Zlatoličje listi št. 2.1.1–2.1.4.; SE Formin listi št. 2.2.1–2.2.3.
(državne in občinske ceste)
(1) Križanj kablovoda z državnimi cestami ni. Pod regionalno cesto II. reda je potek kablovoda predviden pod obstoječim mostom v tleh.
(2) Križanje kablovoda 20 kV z občinskimi cestami se načeloma izvede s podvrtavanjem. Natančneje se rešitve določijo v nadaljnjih fazah projektiranja v skladu z zahtevami in pogoji upravljavca ceste.
(3) Pri projektiranju kablovoda v varovalnem pasu cest je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca.
(4) Za vse posege v varovalni pas AC A4 na odseku Slivnica–Draženci in posege v območje načrtovane glavne ceste na odseku Markovci–Gorišnica in odseku Gorišnica–Ormož je treba v fazi priprave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti pogoje in soglasje oziroma pozitivno mnenje DARS, d. d.
(elektronski komunikacijski vodi)
(1) Pri projektiranju je treba upoštevati širino varovalnega pasu elektronskega komunikacijskega omrežja, ki mora biti za linijski objekt na vsako stran od osi linijskega komunikacijskega voda 3 metre, za poligonski objekt na vse strani od zunanjih robov območja poligonskega komunikacijskega objekta 5 metrov in za točkovni objekt na vse strani od zunanjih robov točkovnega komunikacijskega objekta 1,5 metra. Minimalni vertikalni odmik je 0,5 metra.
(2) Pri projektiranju kablovoda v varovalnem pasu elektronskega komunikacijskega omrežja je treba pridobiti projektne pogoje upravljavca elektronskega komunikacijskega omrežja. Dela se morajo izvajati skrbno, da ne pride do poškodb oziroma prekinitve obstoječih objektov elektronskih komunikacijskih omrežij.
(1) Križanje kablovoda s cevmi vodovoda se izvede na oddaljenosti 0,5 m oziroma 0,3 m v primeru priključnega cevovoda. Kabel mora biti zaščiten pred mehanskimi poškodbami, tako da je položen v plastično cev Ø 160 mm v dolžini treh metrov na vsaki strani križanja.
(2) Pri vzporednem poteku energetskega kabla in cevi vodovoda je najmanjša dovoljena razdalja 0,5 m.
(3) Energetski kabel mora biti od hidranta ali ventilske komore oddaljen najmanj 1,5 m.
(4) Vodoravna križanja kablovoda in vodovodnega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Na križanjih, pri katerih ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo izvedeta sondiranje in medsebojna višinska uskladitev.
(1) Križanje energetskega kabla 20 kV s cevmi kanalizacije se izvede na oddaljenosti 0,5 m oziroma 0,3 m v primeru priključnega cevovoda. Kabel bo zaščiten pred mehanskimi poškodbami, tako da bo položen v plastično cev premera 160 mm v dolžini treh metrov na vsaki strani križanja.
(2) Pri vzporednem poteku energetskega kabla in cevi kanalizacije je najmanjša dovoljena razdalja 0,5 m.
(3) Vodoravna križanja kablovoda 20 kV in kanalizacijskega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Pri poseganju v varovalni pas elektroenergetskih objektov se upoštevajo pogoji upravljavca.
(2) V HE Formin je po ločenem projektu predvidena izgradnja novega stikališča (ELES) in s tem so povezane spremembe tras obstoječih daljnovodov, optik in podobnega, kar se upošteva pri izdelavi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. V HE Zlatoličje je treba upoštevati obstoječe trase optičnega uvodnega kabla do same stavbe.
(3) Kjer bo kablovod 20 kV sončne elektrarne posegal v območje ozemljitev daljnovodnih stebrov, jih je treba prestaviti v skladu s pogoji upravljavca. Pri morebitnem prečkanju kablovoda z ozemljitvami daljnovodov je treba tega ustrezno zaščititi (na mestu križanja položiti v PVC-cev).
(4) Križanja kablovoda in omrežja visokonapetostnih nadzemnih in podzemnih vodov se izvedejo s prekopom pod elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih stojnih mest daljnovodov se izvedejo tako, da ni ogrožena statična stabilnost stojnega mesta. Med gradnjo se deli teles, ročice gradbenih strojev in drugi predmeti ne smejo približati faznim vodnikom daljnovoda na manj kot 3 m.
(5) Križanja kablovoda ter omrežja srednjenapetostnih in nizkonapetostnih nadzemnih in podzemnih vodov se izvedejo s prekopom pod elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih stojnih mest se izvedejo tako, da ni ogrožena statična stabilnost stojnega mesta. Pred začetkom gradnje izvajalec naroči zakoličenje elektroenergetskih vodov.
(6) Na vseh mestih, kjer bodo obstoječi daljnovodi prečkali načrtovane sončne elektrarne, je treba upoštevati vse pogoje in varnostne višine upravljavca električnega omrežja (ELES in Elektro Maribor). Pred izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba pridobiti in pri projektiranju upoštevati podatke pristojnih upravljavcev.
(7) Za priključitev sončne elektrarne na prenosni sistem je treba pridobiti soglasje upravljavca prenosnega sistema.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – SE Zlatoličje listi št. 3.1.1–3.1.4.; SE Formin listi št. 3.2.1–3.2.3, v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem lastništva oziroma upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz Prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Posegi na arheološkem kulturnem spomeniku Ptuj – Rimska cesta Poetovio – Mursa (EID 1-6513) se v nadaljevanju projektiranja optimizirajo tako, da bo obseg poseganja na spomenik čim manjši oziroma ne večji kot tak, ki še omogoča tehnično izvedbo projekta.
(3) Če se med gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, najditelj najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki najdbo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(4) Ob posegih v zemeljske plasti na območju kulturnega spomenika Ptuj – Rimska cesta Poetovio – Mursa (EID 1-6513) se zagotovi arheološki nadzor.
(5) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(1) Območje državnega prostorskega načrta posega na območja ohranjanja narave. Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz Prikaza stanja prostora.
(2) Obstoječa zarast ob kanalih se odstrani le tam, kjer je to nujno potrebno.
(3) Med vrstami modulov je predviden razmik 0,5 m. Z razmikom med vrstami in višino podkonstrukcije se zagotavljajo pogoji, da se ohranja poraščenost s travno vegetacijo.
(4) Ob gradnji naj se čim manj posega v obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo. Če bi zaradi začasnih posegov prišlo do krčitev drevesne in grmovne vegetacije, naj se ta po zaključku del obnovi.
(5) Sečnja lesne vegetacije naj povsod poteka izven gnezdilne sezone ptic, to je izven obdobja med 1. marcem in 31. julijem.
(6) Postavljanje modulov lahko na območjih brez lesne vegetacije oziroma na območjih, kjer je bila lesna vegetacija v isti sezoni odstranjena, poteka tudi med 1. marcem in 31. julijem.
(7) Cesta na kroni nasipa HE Zlatoličje naj ostane zatravljena z obstoječo vegetacijo in dostopna v skladu z obstoječim režimom.
(8) V dveh rastnih sezonah pred izvedbo posega oziroma med gradnjo naj se območje vnovič pregleda in zabeleži prisotnost kukavičevk. Kukavičevke na območju predvidenih fotonapetostnih modulov oziroma gradbenih del naj se času dveh rastnih sezon presadijo na območja vrzeli z ohranjenimi suhimi in polsuhimi travišči, kjer postavitev fotonapetostnih modulov ni predvidena. Primerki osjelikega mačjega ušesa se presadijo skupaj z okoliško travno rušo, v kateri so semena, ali pa se naberejo zrele kapsule s semeni in se prenesejo na območje vrzeli. Pri popisu in presaditvi kukavičevk naj sodeluje strokovnjak botanik.
(9) Morebitne poškodbe travne ruše, ki bi nastale na nasipih v času gradnje, je treba sanirati in zasejati s senenim drobirjem iz okoliških delov nasipov.
(10) Na obstoječem segmentu 5 je treba pelinolistno žvrkljo (Ambrosia artemisiifolia) odstraniti v skladu z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/10).
(11) V času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organiziranost na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, ob nezgodi pa se zagotovi takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev. Preprečeno mora biti erozijsko spiranje finih delcev v vodotok.
(12) Gradnja se organizira na način, da bo preprečen vnos tujerodnih invazivnih rastlin. Vsa gradbena mehanizacija mora biti pred dostavo na gradbišče skrbno očiščena in oprana. Potrebno je preverjanje izvora gradbenega in nasipnega materiala, navoženega iz drugih območij – lahko se uporablja samo gradbeni material, ki ne vsebuje delov rastlin ali semen invazivnih tujerodnih vrst.
(13) Zaradi preprečitve razrasta tujerodnih rastlin je treba dela v najkrajšem možnem času končati, po končani gradnji pa zaradi gradnje razgaljene površine takoj sanirati.
(14) Investitor o začetku del najmanj 14 dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo narave.
(15) Če se poseže v vodotok, se o tem vsaj sedem dni prej obvesti ribiška organizacija, ki upravlja ribiški okoliš. V primeru izvedbe posegov v več etapah se pristojni izvajalec ribiškega upravljanja obvesti o začetku gradnje ob vsakem novem posegu na območju strug vodotokov.
(16) Traviščne vrzeli med SE-paneli naj se vzdržujejo s košnjo dvakrat letno.
(1) Na območju posega so prisotni trije vodotoki (Kanal HE Zlatoličje, Kanal HE Formin in Zvirenčina). Vsa prečkanja površinskih vodotokov so razvidna iz Prikaza stanja prostora ter grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev ter grajene javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, SE Zlatoličje listi št. 2.1.1–2.1.4.; SE Formin listi št. 2.2.1–2.2.3.
(2) Trasa kablovoda dvakrat križa vodotoka:
– prečkanje kanala HE Zlatoličje prek jezovne zgradbe (V1) se izvede po kabelskih kinetah, ki so v kletnem prostoru jezovne zgradbe;
– križanje s kanaliziranim delom vodotoka Zvirenčina (V2) se izvede s podvrtavanjem brez posegov v vodotok.
(3) Zaradi bližine podeljenih vodnih dovoljenj za uporabo vode za namakanje kmetijskih površin (območja segmentov 3 in 8) je treba cevovode za odjem vode iz kanala pred gradnjo označiti in preprečiti kakršno koli poseganje vanje med gradnjo. Novo načrtovanim sistemom se omogoči odvzem vode iz kanala na celotnem območju prostorskega načrta. Rešitve morajo biti medsebojno usklajene.
(4) Gradnja se organizira na način, da se ne poslabšujeta poplavna varnost in erozija tal.
(5) V času gradnje je treba zagotoviti stroge varstvene ukrepe, nadzor in tako organiziranje na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, začasnega skladiščenja ter uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. Skladišča in pretakališča tekočih goriv in snovi se predvidijo izven poplavnih območij. V primeru nezgod je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(6) Zaradi gradnje načrtovanih ureditev se kemijsko in ekološko stanje površinskih vodotokov na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega ne smeta poslabšati. Z gradbenimi stroji se ne sme posegati v vodno ali priobalno zemljišče. Kemijsko in ekološko stanje površinskih vodotokov na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega se ne smeta poslabšati tudi v času obratovanja sončnih elektrarn, njihovega vzdrževanja (čiščenje, popravila ipd.) ter ob delih zaradi končanega obratovanja sončnih elektrarn (gradbena dela ob odstranitvi fotonapetostnih modulov in pripadajoče infrastrukture). V času obratovanja in vzdrževanja sončnih elektrarn ter ob njihovi odstranitvi med oziroma po koncu obratovanja se ne sme posegati v vodno ali priobalno zemljišče.
(7) Lokacije shranjevanja izkopov do porabe oziroma morebitne lokacije začasnega skladiščenja zemeljskih izkopov morajo biti urejene izven priobalnih zemljišč vodotokov in na način, da se prepreči spiranje ali odvodnjavanje padavinske vode z območja shranjevanja oziroma začasnega skladiščenja v vodotoke. Predviden je organiziran sprotni odvoz morebitnih viškov zemeljskih izkopov v skladu s predpisi s področja odpadkov.
(8) Na območju priobalnih zemljišč vodotokov se ne uporablja gradbeni material, ki vsebuje nevarne spojine. Prav tako se v vodotok ne smejo razliti cementne in apnene mešanice. Pranje delovnih strojev z vodo iz vodotoka ni dopustno.
(9) Po končanem obratovanju sončne elektrarne je treba brežine vodotokov sanirati na način, da se povrnejo v prvotno stanje. Ob delih zaradi odstranitve sončnih elektrarn in pripadajoče infrastrukture ter ob sanaciji brežin se kemijsko in ekološko stanje površinskih vodotokov na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega se ne smeta poslabšati.
(10) Zaradi varovanja voda se čiščenje panelov izvaja z vodo, brez uporabe čistil.
(1) Na obravnavanem območju glede na integralno karto razredov poplavne nevarnosti in opozorilno karto poplav ni območja poplav. Podatki o poplavnih območjih so razvidni iz Prikaza stanja prostora.
(2) Izdelana je bila študija hidravličnih razmer na območju SE Zlatoličje in SE Formin. Na notranji strani brežin derivacijskega kanala se zagotavlja ohranjanje pretočnega profila kanala z varnostno višino najmanj 1,0 m (Q 100 + 1 m).
(3) Na poplavno ogroženih območjih se stanje poplavne ogroženosti zaradi gradnje načrtovanih ureditev ne sme povečati. Lokacije shranjevanja izkopov do porabe oziroma morebitne lokacije začasnega skladiščenja zemeljskih izkopov je treba v času gradnje urediti izven poplavnih območij tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba odstraniti vse morebitne ostanke viškov zemeljskih izkopov. Vse z gradnjo prizadete površine je treba ustrezno utrditi in zasaditi, da ne prihaja do erozije tal zaradi poplavnih vod. Predviden je organiziran sprotni odvoz morebitnih viškov zemeljskih izkopov v skladu s predpisi s področja odpadkov.
(4) Med gradnjo se delovni pas organizira tako, da bodo v primeru nastopa visokih vod škoda na gradbišču, škoda na okoliških zemljiščih ter vpliv na vodni režim minimalizirani. Če je mogoče, je treba izkopni material iz jarka za kablovod začasno skladiščiti na gorvodno (glede na smer toka poplavne vode) stran jarka tako, da bo v primeru nastanka visokih vod del odplavljenega izkopnega materiala prestrežen v jarku.
(1) Načrtovane ureditve potekajo po vodovarstvenih območjih (VVO III): Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07, 32/11, 22/13, 79/15 in 182/20) in Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15). Podatki o vodovarstvenih območjih so razvidni iz Prikaza stanja prostora.
(2) Izdelani sta bili strokovni podlagi Ocena vpliva posega na podzemne vode (HGEM, d. o. o., št. H/GV-49/23, november 2023) in Analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode (GIGA-R, d. o. o., št. naloge 137/2023, datum izdelave 11. december 2023 (po reviziji 13. decembra 2023)). Izvedejo se vsi predvideni ukrepi za zaščito podzemne vode.
(3) O tveganjih, ki so bila ocenjena v zgoraj navedeni Analizi tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode in Oceni vpliva posega na podzemno vodo, se obvesti upravljalce črpališč pitne vode, ki se nahajajo v vplivnih območjih načrtovanega posega (načrtovane ureditve potekajo znotraj VVO).
(4) Zaradi poseganja na vodovarstvena območja (VVO III) se morajo v času gradnje upoštevati nekatere zahteve:
– vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani;
– preprečiti je treba, da bi pri oskrbi strojev in naprav z gorivom prišlo do onesnaženja tal; pri nalivanju goriva se uporabi prenosna lovilna posoda;
– uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, ni dovoljena;
– investitor, ki naroči graditev objekta, mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo gradbeni material ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov s seznama odpadkov. Če hramba materiala ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možno na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike;
– morebitne nevarne odpadke je treba zbirati ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov s preostalimi odpadki). Določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih proti skladiščenim snovem), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in podtalnico;
– investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu odpadkov ali izvajalcem obdelave odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano;
– pri izvedbi del mora biti preprečeno kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje nevarnih snovi v podzemno vodo;
– za dokončno urejanje terena se mora prednostno v prvotnem stanju uporabiti neonesnaženi del tal, ki je bil izkopan med gradbenimi deli na tem gradbišču, ali zemeljski izkop, pridobljen na drugih gradbiščih, ob upoštevanju zahtev iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov;
– na gradbišču sanitarije niso dovoljene, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo;
– izvajalci in nadzorno osebje morajo biti seznanjeni z ukrepi varstva podzemne vode;
– za primer dogodkov, kot je na primer razlitje oziroma onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz transportnih vozil) ali z neznanimi tekočinami, morajo biti pripravljena navodila za takojšnje ukrepanje. V poslovniku morajo biti določene pooblaščene osebe, odgovorne za organiziranje intervencije;
– vodja gradbišča oziroma druga pooblaščena oseba mora o takšnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (center za obveščanje, inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja, na osnovi tega pa se po potrebi sprejmejo dodatni ukrepi za sanacijo onesnaženja;
– izvajalec gradbenih del mora zagotoviti ustrezna adsorpcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov (ali drugih kemikalij), ki morajo biti uskladiščena na območju gradbišča; ta sredstva naj bodo takoj dostopna;
– v primeru razlitja naftnih derivatov na površini je treba onesnaženje takoj omejiti, kontaminirano zemljino odstraniti in jo oddati zbiralcem odpadkov ali izvajalcem obdelave odpadkov.
(5) V času obratovanja mora biti upoštevano naslednje:
– v transformatorskih postajah in razsmernikih se praviloma uporabljajo suhi transformatorji ali biorazgradljiva olja. Lovilna skleda za zajem transformatorskega olja mora biti izvedena vodo- in oljetesno ter mora omogočiti zajem celotne količine olja;
– stene in dno vsake lovilne sklede pod transformatorjem se mora redno pregledovati (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane;
– module je dovoljeno čistiti samo z vodo;
– investitor mora zagotoviti izdelavo požarnega načrta in požarnega reda v skladu s Smernico SZPV 512 (Smernica o požarni varnosti sončnih elektrarn) in zagotoviti ustrezen sistem za lovljenje požarnih voda, da te ne odtekajo v okolje. S požarnim načrtom morajo biti seznanjeni gasilci, omogočen jim mora biti ogled objekta in izvedenih inštalacij;
– interventni ukrepi so smiselno enaki kot med gradnjo, vključno s postopkom v primeru razlitja oziroma onesnaženja površine.
(6) Zaradi poseganja na območje vodnega telesa podzemne vode Dravska kotlina (SIVTPODV3012) se mora v času gradnje poleg ukrepov iz 3. točke tega člena, zagotoviti naslednje:
– ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji prekiniti, da se v primeru nesreče (na primer razlitje naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je omogočena oddaja odpadkov zbiralcem odpadkov ali izvajalcem njihove obdelave;
– zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora investitor poskrbeti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu njihove obdelave, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. Prepovedano je odmetavanje odpadkov ali njihovo puščanje v okolju:
– skladiščenje nevarnih snovi in kemikalij, ki se uporabljajo pri gradnji in so kot nevarne opredeljene v skladu z določili Zakona o kemikalijah, mora ustrezati veljavnim normativom, da se preprečijo škodljivi vplivi na podtalnico in okolje;
– izvajalec gradbenih del mora med drugim zagotoviti, da so na območju gradbišča skladiščene najmanjše možne količine nevarnih snovi oziroma kemikalij, ki se uporabljajo pri gradnji, čim krajši čas.
(7) V času obratovanja je treba, poleg ukrepov iz 4. točke tega člena, zagotoviti naslednje:
– tesnost vsake lovilne sklede pod transformatorjem mora biti dokazana;
– na voljo mora biti dovolj sredstev za zadušitev začetnega požara, kar je treba opredeliti v nadaljevanju načrtovanja.
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih območij z erozijskimi procesi. Na odseku kanala HE Formin se pojavlja razred zanemarljive verjetnosti pojavljanja plazov, na odseku kanala HE Zlatoličje pa so razredi zanemarljive, zelo majhne in majhne verjetnosti pojavljanja plazov.
(2) Vsa gradbena dela, vključno z dostopnimi cestami in povezovalnimi elektrovodi, se načrtujejo in izvajajo na način, da se preprečijo erozijski procesi.
(3) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela geološka geomehanska študija, v kateri morajo biti opredeljeni morebitni potrebni ukrepi za zagotavljanje stabilnosti nasipa.
(kmetijska in gozdna zemljišča)
(1) Območje državnega prostorskega načrta poteka po kmetijskih in v minimalnem obsegu po gozdnih zemljiščih. Potek po kmetijskih in gozdnih zemljiščih je razviden iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Za potrebe gradnje in vzdrževanja sončnih elektrarn naj se kar najbolj uporabijo obstoječe dostopne ceste, ki se po potrebi rekonstruirajo oziroma razširijo in uredijo. Morebitne nove dostopne ceste se načrtujejo gospodarno, navezujoč se na obstoječe ceste in na način, da se čim manj posega v kmetijska zemljišča.
(3) Pri gradnji začasno uporabljena oziroma poškodovana kmetijska zemljišča je treba po zaključku del povrniti v prvotno stanje. Depresije, nastale zaradi posedanja zemljine, je treba izravnati z nasutjem rodovitne zemlje.
(4) Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin med gradnjo in obratovanjem objekta, in sicer z izvajanjem ustreznih ukrepov. Ob ugotovitvi poslabšanja stanja kmetijskih zemljišč med gradnjo in obratovanjem objekta je treba zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe, ki preprečijo nadaljnje slabšanje stanja, vzpostaviti prvotno stanje kmetijskih zemljišč, njihovim lastnikom pa zagotoviti nadomestilo za izpad dohodka za čas, ko na kmetijskih zemljiščih še ni vzpostavljeno prvotno stanje. Vsa dela, vezana na vzpostavitev prvotnega stanja kmetijskih zemljišč, morajo potekati pod nadzorom agronoma.
(5) Med gradnjo je treba na območju kmetijskih zemljišč izvajati ukrepe proti zbitosti tal. Prevozi naj se izvajajo izključno po poteh, predvidenih s projektom, in ne po bližnjih kmetijskih zemljiščih. Preprečiti je treba nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih.
(6) V času gradnje in po njej je treba omogočiti dostop na kmetijska zemljišča.
(7) Začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni dopustno na območjih najboljših kmetijskih zemljišč oziroma na kmetijskih zemljiščih, ki omogočajo nemoteno kmetijsko pridelavo. Prav tako se na kmetijskih zemljiščih ne smejo vzpostavljati lokacije shranjevanja izkopa do uporabe oziroma začasnega skladiščenja zemeljskega izkopa za ponovno uporabo na samem gradbišču.
(8) Posegi v gozdu se izvajajo, v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, in ob soglasju Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Drevje, ki ga bo zaradi posega treba posekati, morajo predhodno evidentirati in označiti pristojni delavci zavoda.
(9) Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe na drevju.
(1) Onesnaževanje tal je treba preprečiti. Pri načrtovanju oziroma izvedbi posegov je treba upoštevati morebitno onesnaženost tal.
(2) Pri posegih je treba tla varovati in z njimi trajnostno ravnati tako, da se ohranijo njihova različnost, kakovost ter sposobnost zagotavljanja ekosistemskih storitev. Posegi v tla ali na njih z odstranjevanjem krovnih in spodnjih plasti se izvedejo tako, da se degradira čim manj tal ter ohranita rodovitnost in količina tal. Vsa zaradi posegov ali gradnje degradirana tla se morajo sanirati tako, da se vzpostavi prvotno stanje ali pa se izvedejo ureditve tal, načrtovane na način, ki ne poslabša njihovega prvotnega stanja. Sanirati se morajo tudi degradirana tla na poteh in začasnih gradbenih površinah. Treba je zagotoviti strokovni nadzor nad uspešnostjo izvajanja sanacije tal in stanja tal. Po končanih posegih se mora strokovno preveriti stanje tal z namenom, da se ugotovi, ali je bila sanacija degradiranih tal zaradi posegov ustrezno in učinkovito izvedena. Pisno se mora strokovno dokumentirati primerjava stanja tal pred in po posegih.
(3) Na območju gradbenih posegov je treba sloje tal odstraniti po horizontih oziroma slojih. Velikost površine naenkrat odstranjenih slojev tal je treba omejiti z možnostjo ponovne uporabe oziroma shranjevanja do uporabe, ločeno po slojih ali horizontih, da se ohranita rodovitnost in količina tal. Prednostno se neonesnaženi zemeljski izkopi uporabijo v prvotnem stanju na kraju, kjer so bili izkopani. Vsa dela, vezana na odstranitev, lokacije shranjevanja zemeljskih izkopov do porabe in morebitno začasno skladiščenje zemeljskih izkopov, morajo potekati pod nadzorom agronoma ali strokovnjaka s področja varstva tal.
(4) Rodovitno zemljo, odrinjeno pri gradbenih posegih, ki nima nevarnih lastnosti in ki zaradi fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških lastnosti omogoča rast rastlin ter jo je v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, treba varovati pred trajno izgubo, je treba zbirati ločeno od preostalega zemeljskega izkopa in jo ločeno oddajati, če se zemeljski izkop, katerega sestavni del je, ne uporabi za gradnjo v svojem prvotnem stanju na mestu, kjer je bil izkopan.
(5) V primeru začasnega skladiščenja rodovitnega dela tal oziroma shranjevanja do njene ponovne uporabe je predvidena višina začasno skladiščenega rodovitnega dela tal 1,5 m. Ob časovno krajšem začasnem skladiščenju oziroma shranjevanju je ta višina lahko tudi 2,5 m oziroma do takšne višine, da gradbena in transportna mehanizacija ne tlači rodovitnega dela, ki je že začasno skladiščen oziroma shranjen. V primeru, da je čas začasnega skladiščenja oziroma shranjevanja rodovitnega dela tal daljši od treh mesecev, je treba lokacijo začasnega skladiščenja oziroma shranjevanja ustrezno oblikovati in zatraviti, da se preprečijo zapleveljenje ter vodna in vetrna erozija. Začasno skladiščenje oziroma shranjevanje rodovitnih tal se ne sme oblikovati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih.
(6) Gradbišče mora biti prostorsko omejeno. Dela naj se omejijo na čim manjšo površino in globino tal in izvajajo tako, da se ne posega na sosednja zemljišča in da se ta ne poškodujejo. Treba je preprečiti vse poškodbe tal, ki lahko nastanejo zaradi gaženja, nepravilnega ravnanja z rodovitno zemljo, mešanja horizontov in podobno.
(7) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, od materialov pa le tisti, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Oskrba delovnih strojev z gorivi ali mazivi in njihovo parkiranje med izvajanjem posega morata potekati tako, da je preprečeno uhajanje, izcejanje ali izpuščanje teh snovi v okolje. Ob morebitnem uhajanju, izcejanju ali izpustu teh snovi je treba goriva in maziva zadržati in poskrbeti za njihovo varno odstranitev.
(8) Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za začasno skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla. V primeru razlitja nevarnih tekočin se onesnaženje omeji, kontaminirano (ali onesnaženo) zemljino odstrani in odda zbiralcu odpadkov ali izvajalcu obdelave odpadkov.
(9) Pri uporabi neonesnaženega dela tal in drugega naravno prisotnega materiala, izkopanega med gradbenimi deli, in pri morebitni uporabi delov tal in drugega naravno prisotnega materiala, ki bo pripeljan od drugod, je treba upoštevati predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, ter področje obremenjevanja tal z vnašanjem odpadkov.
(10) Gradbeni posegi s težkimi stroji se opravljajo le v suhem vremenu.
(11) Pri posegih je treba preprečiti nastajanje erozijskih žarišč. Vplive, povezane z erozijo tal, je treba ustrezno zmanjšati (na primer ustrezno odvodnjavanje, stabilizacija terena).
(12) Za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine.
Preprečuje se nenadzorovano raznašanje materialov z območja gradbišča na javne prometne površine. Izvedejo se vsi ukrepi za preprečitev prašenja, kot so: prekrivanje shranjenih izkopov do uporabe oziroma začasno skladiščenega zemeljskega izkopa in transportiranega materiala, vlaženje, zaslanjanje pred vetrom, ustrezno čiščenje gradbiščnih površin, transportnih cest in gradbene mehanizacije.
(varstvo pred hrupom in tresljaji)
(1) Izvajalec gradbenih del poskrbi, da obremenitev s hrupom med gradnjo ne bo presegala predpisanih mejnih vrednosti kazalcev hrupa, ter zagotovi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalnikov hrupa v okolju.
(2) V času gradnje je treba:
– upoštevati časovne omejitve gradnje v vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas in na delavnike;
– uporabljati gradbene stroje, izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev iz predpisa, ki ureja emisijo hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem.
(1) Investitor mora zagotoviti ločeno zbiranje nastalih odpadkov po vrstah odpadka in reden odvoz vseh odpadkov z območja gradbišča ter oddajanje zbiralcu odpadkov ali izvajalcu obdelave odpadkov.
(2) Med gradnjo naj se zagotovi ustrezen prostor za začasno skladiščenje gradbenih in drugih odpadkov in uredi tako, da se preprečita raznos odpadkov z območja gradbišča ter dostop do odpadkov nepooblaščenim osebam. Vsi odpadki, ki bodo nastali pri vzdrževanju ali popravilih, se oddajo zbiralcu odpadkov ali izvajalcu obdelave odpadkov.
(3) Pri ravnanju z izkopi je treba upoštevati morebitno onesnaženost tal. Če se na podlagi analize ničelnega stanja tal v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja tal, izkaže, da opozorilne imisijske vrednosti iz predpisa, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh, niso presežene, gre za neonesnaženi del tal, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, lahko brez uporabe zakonodaje o odpadkih v prvotnem stanju (brez obdelave) uporabi za gradnjo na gradbišču, kjer je bil izkopan. V nasprotnem primeru gre za zemeljski izkop, ki se lahko uporabi v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali pa ga je treba oddati zbiralcem odpadkov ali izvajalcem obdelave odpadkov.
(4) Če v času gradnje pride do začasnega skladiščenja nevarnih odpadkov, se ti začasno skladiščijo v ustreznih posodah ali skladiščih, tako da je preprečeno onesnaženje tal.
(5) V nadaljnjih fazah projektiranja se izdela načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, v katerem se natančno določi ravnanje s presežki zemeljskih izkopov ter drugih gradbenih odpadkov.
(6) Presežek zemeljskih izkopov, ki ne bo uporabljen pri gradnji načrtovanih ureditev, mora biti kot gradbeni odpadek oddan zbiralcu ali izvajalcu obdelave takšnih odpadkov.
(7) Nevarni odpadki, med katere spadata tudi zemeljski izkop, onesnažen zaradi morebitnega razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, oddajo pooblaščenim zbiralcem odpadkov in izvajalcem obdelave odpadkov.
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Pri izvedbi posegov v bližini elektroenergetskih objektov in naprav se upoštevajo zadostni odmiki objektov od vodnikov.
(2) Med gradnjo in drugimi ureditvami je prepovedano kuriti ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju. V skladu s predpisom, ki ureja odpadke, je prepovedano kuriti odpadke na prostem.
(3) V fazi izdelave projekta za izvedbo se izdela požarni načrt v sodelovanju z lokalnimi gasilskimi enotami. Pri izdelavi požarnega načrta se posebna pozornost nameni preverbi pravočasne dostopnosti ter zagotovijo ustrezni ukrepi (na primer dežurne službe v suhem vremenu).
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, je mogoče izvajati v več etapah, ki pomenijo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno. Dopustna je delitev etap na več podetap, pri čemer pa mora biti posamezna podetapa zaključena funkcionalna in tehnološka celota.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Investitor zagotovi celosten načrt za izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem sončnih elektrarn, kot je določeno s tem državnim prostorskim načrtom in z okoljskim poročilom. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec.
(2) Investitor mora zagotoviti prvo ocenjevanje in po potrebi tudi obratovalni monitoring za hrup in veličine elektromagnetnega polja, ki so posledice obremenitve območja zaradi sevanja iz vira.
(3) Pred začetkom gradnje mora izvajalec gradbenih del zagotoviti presajanje kukavičevk, ki ga mora spremljati strokovnjak botanik. Uspešnost presaditve naj se spremlja še tri leta po presaditvi.
(4) Med gradnjo in obratovanjem se zagotovi naslednje:
– monitoring dnevnih metuljev po metodi, uporabljeni v Zakšek in sod. (2023). Spremlja naj se pestrost dnevnih metuljev na vseh vrzelih in na posameznih odsekih drugih travniških površin (krona nasipa). Monitoring naj se izvaja tri leta z začetkom po zaključku gradnje;
– monitoring ptic naj se izvaja v času prezimovanja (november – februar) na celotni trasi, kjer se bodo gradile SE. Prav tako naj se na celotni trasi izvaja monitoring gnezdilk, in sicer v času med marcem in julijem. Monitoring naj se izvaja v času gradnje ter še dve leti po postavitvi SE. Posebna pozornost naj se nameni ogroženim vrstam in kvalifikacijskim vrstam za Natura 2000 POV Drava. V okviru monitoringa naj se spremlja tudi uspešnost omilitvenih ukrepov. Na obstoječi SE, segmentu 5, naj se dve leti spremlja morebitni vpliv na ptice v celoletnem obdobju;
– vsako leto naj se spremlja prisotnost pelinolistne žvrklje (Ambrosia artemisiifolia) na obstoječem segmentu 5, dokler ni potrjena njena popolna odstranitev;
– monitoring kemijskega in ekološkega stanja vodotokov na dveh merilnih mestih, gorvodno in dolvodno od mesta posega. Vzorčenje vode med gradnjo sončnih elektrarn se izvaja enkrat mesečno, med obratovanjem pa šestkrat v posameznem koledarskem letu, pri čemer so vzorčenja vode enakomerno razporejena tekom posameznega leta. V vzorcih vode se spremlja terenske parametre, splošne fizikalno-kemijske parametre, težke kovine in mineralna olja.
(5) Še tri leta po končani gradnji je treba izvajati nadzor nad uspešnostjo izvedbe sanacijskih zasaditev in v primeru neuspešnosti zasajevanje ponoviti.
(6) Redno vzdrževanje in pregled sistemov po nevihtah sta pomembna za odkrivanje morebitnih poškodb in ukrepanje v primeru potrebe po popravilih ali zamenjavi poškodovanih komponent.
(7) Stene in dno vsake lovilne sklede pod transformatorjem se morajo redno pregledovati (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane.
(organiziranost gradbišča)
(1) Vse delovne površine, območja hranjena izkopov do uporabe oziroma začasnega skladiščenja zemeljskega izkopa, gradbiščni objekti, skladišča gradbenega materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča za gradnjo načrtovanih ureditev morajo biti na območju državnega prostorskega načrta, na predhodno arheološko pregledanih območjih, zunaj območij kulturne dediščine, območja poplav, kmetijskih zemljišč, priobalnega pasu ter varovalnih območij.
(2) Gradbišče je treba kar najbolje organizirati na območju posega. Lesna vegetacija se lahko odstrani le tam, kjer je to nujno potrebno.
(3) Gradbišče je treba zavarovati, tako da se zagotovita varnost ter nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(4) Za prevozne poti do dostopnih poti do gradbišč se uporabljajo obstoječe državne in občinske ceste ter druge poti, namenjene vzdrževanju kanalov in dostopom do kmetijskih zemljišč. Prevozne poti do gradbišč se določijo tako, da kar najbolj potekajo zunaj stanovanjskih naselij. Če je treba med gradnjo zagotoviti dodatne dostopne poti do gradbišča, se uredijo na zemljiščih v dogovoru z lastniki zemljišč in tako, da je vpliv na dejansko rabo prostora čim manjši. Za gradbiščne priključke na državne ceste je treba pridobiti soglasje oziroma mnenje upravljavca.
(5) Za primer nesreč z onesnaževali na območju gradnje se izdela poslovnik za takojšnje ukrepanje, s katerim se določijo pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda oziroma njihovo sanacijo. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
(6) Na gradbišču se brez nadzora ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo škodljive snovi.
Poleg vseh obveznosti, navedenih v drugih členih tega odloka, so obveznosti investitorja tudi:
– pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;
– pravočasno seznaniti in obvestiti prebivalstvo o začetku in načinu izvajanja gradbenih del ter morebitnih omejitvah prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo;
– ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po zaključku gradnje pa odpraviti morebitne poškodbe na njih;
– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo objektov;
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč;
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, morebitne poškodbe na cestah pa po gradnji odpraviti ter ceste povrniti v enako stanje in kakovost, kot je bilo pred gradbenim posegom;
– pred začetkom izvajanja gradbenih del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, to pa dokaže z naročilom za prevzem gradbenih odpadkov ali z naročilom za obdelavo odpadkov. Iz naročila za prevzem gradbenih odpadkov morajo biti razvidni podatki o prevzemniku, številka gradbenih odpadkov, ocenjena količina nastalih gradbenih odpadkov, naslov gradbišča, ki ga zadeva prevzem gradbenih odpadkov, in podatki o gradbenem dovoljenju;
– ob gradbišču, gradbiščnih poteh in dovoznih cestah za potrebe gradnje se izvedeta popis in dokumentiranje objektov, ki so od navedenih območij oddaljeni manj kot deset metrov. Poškodbe se med gradnjo nadzorujejo in po potrebi se prilagodi način gradnje;
– izdelava podrobnega načrta organiziranja gradbišča;
– po končanem obratovanju sončne elektrarne je treba celotno območje ureditve sanirati na način, da se povrne v prvotno stanje.
(1) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju tehnoloških, geoloških, hidroloških, hidrotehničnih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika primernejše tehnične rešitve, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo gospodarnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo. Načrtovane vrzeli med segmenti panelov se zaradi varstva metuljev ne smejo krčiti.
(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja objektov gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim prostorskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske infrastrukture prej pridobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, če ta še ni zgrajena, oziroma soglasje njenega upravljavca.
(4) Dopustna odstopanja pri umestitvi segmentov, poteku trase kablovodov in dostopnih cest so do meje območja državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe.
(5) Vse dimenzije, navedene v tem državnem prostorskem načrtu, se natančneje določijo v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzdrževanje ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu z merili in pogoji te uredbe.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati investitor načrtovanih prostorskih ureditev oziroma upravljavec sončnih elektrarn.
Ne glede na drugi odstavek 1. člena te uredbe se do začetka uporabe storitev za elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja v skladu z zakonom, ki ureja prostor, grafični del državnega prostorskega načrta objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-103/2025
Ljubljana, dne 8. maja 2025
EVA 2025-2560-0011
Vlada Republike Slovenije
