Na podlagi šestega odstavka 24. člena, prvega odstavka 175. člena in devetega odstavka 232. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 23/24) Vlada Republike Slovenije izdaja
o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov
(1) S to uredbo se podrobneje določajo izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba), način njenega opravljanja, pogoji za zagotavljanje in uporabo njenih storitev, pravice in obveznosti uporabnikov, finančno jamstvo in drugi elementi, pomembni za opravljanje gospodarske javne službe.
(2) Ta uredba je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe.
(predmet gospodarske javne službe)
(1) Predmet gospodarske javne službe je sežiganje gorljivih komunalnih odpadkov oziroma njihovih gorljivih sestavin, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. nastali so z mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki so zbrani od izvornih povzročiteljev komunalnih odpadkov v okviru izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba zbiranja);
2. nastali so na območju Republike Slovenije;
3. niso primerni za oddajo v recikliranje ali za oddajo v pripravo za ponovno uporabo;
4. razvrščajo se med gorljive odpadke s številko 19 12 12 ali 19 06 04 in jih zaradi prevelike kurilne vrednosti (več kot 6 000 KJ/kg suhe snovi) ni dovoljeno odlagati v skladu s predpisi, ki urejajo odlagališča odpadkov;
5. nastali so po mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov s številko 20 03 01 v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov.
(2) Poleg gospodarske javne službe se na infrastrukturi za izvajanje gospodarske javne službe lahko opravljajo tudi druge, posebne storitve, in sicer pod pogoji, ki jih določa ta uredba (v nadaljnjem besedilu: posebne storitve). Posebne storitve niso storitve gospodarske javne službe.
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. komunalni odpadki so vsi odpadki, ki so prevzeti od izvornih povzročiteljev odpadkov na območju Republike Slovenije in se razvrščajo v skupino odpadkov s številko 20 ali v podskupino odpadkov s številko 15 01, razen odpadkov s številkami 20 02 02, 20 03 04 in 20 03 06;
2. mešani komunalni odpadki so komunalni odpadki s številko 20 03 01, pri čemer se:
– njihova sestava nanaša na sestavo, ki se v skladu s predpisom, ki ureja javno službo zbiranja, ugotavlja s sortirno analizo v okviru izvajanja storitev obvezne javne službe zbiranje,
– njihova letna količina nanaša na letno količino mešanih komunalnih odpadkov, iz katerih so v okviru mehanske obdelave mešanih komunalnih odpadkov pred postopkom odstranjevanja z oznako D8 izločene reciklabilne sestavine;
3. mehanska obdelava komunalnih odpadkov sta:
– postopek predelave z oznako R12 ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov iz podskupine s številko 20 01, embalaže iz podskupine s številko 15 01 in kosovnih odpadkov s številko 20 03 07, ki pomeni razgradnjo, razvrščanje, drobljenje, stiskanje, peletiranje, sušenje, mletje, kondicioniranje, ponovno pakiranje, ločevanje, spajanje ali mešanje odpadkov pred njihovo oddajo v recikliranje ali v pripravo za ponovno uporabo, in
– postopek odstranjevanja z oznako D9 ali D13 mešanih komunalnih odpadkov s številko 20 03 01, ki je predhodni postopek pred obdelavo mešanih komunalnih odpadkov s postopkom odstranjevanja z oznako D8 in vključuje razvrščanje, drobljenje, sušenje, mletje, kondicioniranje ali ločevanje z namenom izločanja reciklabilnih ter gorljivih sestavin iz mešanih komunalnih odpadkov;
4. sežiganje je uporaba gorljivih sestavin komunalnih odpadkov kot goriva v obratu z izkoriščanjem zgorevalne toplote za daljinsko ogrevanje oziroma za soproizvodnjo toplote in električne energije v skladu s predpisi, ki urejajo energetiko;
5. obrat je naprava iz predpisov, ki urejajo sežigalnice in naprave za sosežig odpadkov, v katerem se izvaja gospodarska javna služba in je za namen iz prejšnje točke sestavni del energetske infrastrukture v skladu s predpisi, ki urejajo energetsko infrastrukturo;
6. ostanki sežiga gorljivih komunalnih odpadkov so odpadki iz podpoglavja 19 01 ali 19 03 Priloge Sklepa Komisije 2014/955/EU z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 370 z dne 30. 12. 2014, str. 44);
7. predvidena letna količina gorljivih sestavin komunalnih odpadkov je količina komunalnih odpadkov, ki je ob podpisu pogodbe o uporabi storitev gospodarske javne službe določena kot največja letna količina komunalnih odpadkov v času podpisa te pogodbe in za katero je predvideno, da se bo v času obratovanja obrata zmanjševala zaradi ukrepov preprečevanja nastajanja komunalnih odpadkov ali povečevanja deleža komunalnih odpadkov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati;
8. koncesionar je izvajalec gospodarske javne službe, ki je bil izbran v konkurenčnem postopku;
9. zmerni dobiček je dobiček, ki ne presega zmernega dobička, ki je opredeljen v Sklepu Komisije z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 7 z dne 11. 1. 2012, str. 3).
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določajo zakon, ki ureja varstvo okolja, zakon, ki ureja gospodarske javne službe, zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, in zakon, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, in na njihovi podlagi sprejeti predpisi.
(cilji uredbe in uporaba predpisov)
(1) S to uredbo se zasledujejo cilji samozadostnosti Republike Slovenije glede zagotavljanja omrežja naprav za obdelavo komunalnih odpadkov ter doseganje ciljev v zvezi z recikliranjem in ponovno uporabo komunalnih odpadkov. Pri tem se zasleduje količina sežiga komunalnih odpadkov z oksidacijo ali z drugimi postopki toplotne obdelave v okviru izvajanja gospodarske javne službe v povprečju približno 140 000 ton letno do leta 2035.
(2) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe, ki niso urejena s to uredbo, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo okolja, zakona, ki ureja gospodarske javne službe, zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, in zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
II. OPRAVLJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN POSEBNIH STORITEV
1. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja gospodarske javne službe
(oblika in območja zagotavljanja gospodarske javne službe)
(1) Gospodarska javna služba se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2) Območje izvajanja gospodarske javne službe je razdeljeno na tri območja, v katera se uvrščajo občine, v katerih so zbrani komunalni odpadki iz 2. člena te uredbe v okviru izvajanja storitev javne službe zbiranja (v nadaljnjem besedilu: območje izvajanja gospodarske javne službe):
1. območje izvajanja gospodarske javne službe: občine osrednjeslovenske, gorenjske, goriške, obalno-kraške, primorsko-notranjske, posavske in zasavske statistične regije ter statistične regije jugovzhodna Slovenija,
2. območje izvajanja gospodarske javne službe: občine savinjske statistične regije in
3. območje izvajanja gospodarske javne službe: občine koroške, podravske in pomurske statistične regije.
(3) Storitve gospodarske javne službe se lahko izvajajo le v obratih, v katerih se v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, izvaja predelava odpadkov po postopku R1 »Uporaba predvsem kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije«.
(največja letna količina sežiganja gorljivih sestavin v okviru gospodarske javne službe)
(1) Z namenom zagotovitve doseganja ciljev recikliranja komunalnih odpadkov se letno določa največja letna količina sežiganja gorljivih sestavin v okviru gospodarske javne službe. Način izračuna največje letne količine gorljivih sestavin, ki nastajajo po mehanski obdelavi komunalnih odpadkov ter se jih lahko sežge v okviru storitev gospodarske javne službe in v okviru posebnih storitev, je za posamezne vrste komunalnih odpadkov določen v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Največja letna količina gorljivih sestavin komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka se za posamezno območje izvajanja gospodarske javne službe določi iz največje letne količine gorljivih sestavin za celotno ozemlje Republike Slovenije glede na delež prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v posameznem območju izvajanja gospodarske javne službe.
(3) Izvajalec gospodarske javne službe prosto zmogljivost infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe lahko uporabi le za opravljanje posebnih storitev, ki jih na tej infrastrukturi izvaja le v soglasju s koncedentom. Največjo količino izvajanja posebnih storitev izvajalcu gospodarske javne službe določi koncendent v tekočem letu za prihodnje leto na njegovo prošnjo.
(4) Uporabnik storitev gospodarske javne službe mora začeti oddajati gorljive sestavine komunalnih odpadkov iz 2. člena te uredbe posameznim izvajalcem gospodarske javne službe v sorazmernem deležu glede na prevzete komunalne odpadke iz posameznih območij izvajanja gospodarske javne službe, kar se navede tudi v pogodbi iz 22. člena te uredbe.
(5) Podatke o največjih letnih količinah gorljivih sestavin iz prvega in drugega odstavka tega člena po posameznih območjih izvajanja gospodarske javne službe s ciljem doseganja ciljev recikliranja ter z upoštevanjem deleža oddaje v recikliranje ali v pripravo za ponovno uporabo ločeno zbranih odpadkov iz plastike iz Priloge 1 te uredbe do 1. oktobra v tekočem koledarskem letu za prihodnje koledarsko leto določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Izhodiščno leto za modelni izračun scenarijev razvoja ravnanja s komunalnimi odpadki ne sme biti starejše od treh let. Vlada do 1. oktobra v tekočem koledarskem letu na tabelah iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi tudi informacijo o predvidenih največjih količinah gorljivih sestavin za 10-letno obdobje po tekočem koledarskem letu ter podatke o predvidenem izpolnjevanju ciljev recikliranja odpadkov, ki se nanašajo na komunalne odpadke.
(6) Storitve gospodarske javne službe se izvajajo v obratih, pri čemer koncedent ni zavezan zagotoviti predvidenih količin odpadkov iz prvega odstavka 4. člena te uredbe niti ni kakor koli odgovoren, če pride do odstopanj količin gorljivih sestavin komunalnih odpadkov, kar se navede v koncesijski pogodbi. Največja letna količina storitev gospodarske javne službe ne presega 140 000 ton.
(7) Uporabnik gospodarske javne službe mora gorljive sestavine, ki nastanejo po mehanski obdelavi komunalnih odpadkov, izvajalcu gospodarske javne službe začeti oddajati po začetku izvajanja storitev gospodarske javne službe na posameznem območju.
(8) V koncesijski pogodbi se navede, da objava največjih letnih količin gorljivih sestavin iz petega odstavka tega člena hkrati predstavlja največjo količino gorljivih komunalnih odpadkov, ki se lahko sežgejo po posameznih območjih pri izvajalcih gospodarske javne službe in pri drugih izvajalcih sežiga komunalnih odpadkov.
(9) Koncesionar do 1. novembra tekočega leta za prihodnje leto določi največjo ocenjeno količino gorljivih komunalnih odpadkov za prihodnje leto po posameznih območjih izvajanja gospodarske javne službe, ki jih lahko kot izvajalec gospodarske javne službe sežge na podlagi objave največjih letnih količin gorljivih sestavin po petem odstavku tega člena in ob upoštevanju razpoložljivih podatkov o količinah gorljivih komunalnih odpadkov, ki se sežigajo pri drugih izvajalcih sežiga komunalnih odpadkov, kar se navede tudi v koncesijski pogodbi.
2. Vrsta storitev gospodarske javne službe
(storitve gospodarske javne službe)
(1) Gospodarska javna služba obsega naslednje storitve:
1. sprejem gorljivih mešanih komunalnih odpadkov;
2. skladiščenje gorljivih mešanih komunalnih odpadkov na območju obrata;
3. predobdelavo gorljivih mešanih komunalnih odpadkov na območju obrata, če je ta potrebna;
4. varen, zanesljiv in energetsko učinkovit sežig gorljivih mešanih komunalnih odpadkov v obratu v skladu z Izvedbenim sklepom komisije (EU) 2019/2010 z dne 12. novembra 2019 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za sežiganje odpadkov na podlagi Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (UL L št. 312 z dne 3. 12. 2019, str. 55), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbeni sklep Komisije 2019/2010/EU);
5. zagotavljanje obdelave ostankov sežiga gorljivih mešanih komunalnih odpadkov;
6. obveščanje javnosti in uporabnikov o izvajanju gospodarske javne službe v skladu z 48. členom te uredbe ter
7. vzdrževanje infrastrukture, potrebne za izvajanje gospodarske javne službe.
(2) Gorljive mešane komunalne odpadke, ki nastanejo po njihovi mehanski obdelavi, je uporabnik gospodarske javne službe dolžan oddati izvajalcu gospodarske javne službe.
3. Pravila izvajanja gospodarske javne službe
(pravila izvajanja gospodarske javne službe)
Obveznosti izvajalca gospodarske javne službe so:
1. zagotoviti mora, da se gospodarska javna služba izvaja kontinuirano in da se prevzeti gorljivi mešani komunalni odpadki sežigajo redno in brez zastojev, ki bi povzročili njihovo kopičenje;
2. v času izvajanja gospodarske javne službe mora zagotavljati energetsko učinkovitost obrata na način, da je zagotovljena predelava po postopku R1;
3. o morebitnih zastojih zaradi okvar ali nezmožnosti zagotavljanja izvajanja gospodarske javne službe mora v najkrajšem možnem času oziroma najpozneje v 48 urah od nastanka zastoja ali nezmožnosti zagotavljanja teh storitev obvestiti ministrstvo, pristojno za odpadke (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), uporabnike storitev gospodarske javne službe in lokalno skupnost, na območju katere je obrat, ter informacijo objaviti na svoji spletni strani;
4. o načrtovanem rednem ali izrednem vzdrževanju obrata se mora uskladiti z uporabniki storitev gospodarske javne službe ter o tem obvestiti ministrstvo, inšpekcijo, pristojno za okolje, in lokalno skupnost, na območju katere je obrat, ter informacijo objaviti na svoji spletni strani;
5. zagotavljati mora površine za procesno skladiščenje in predobdelavo gorljivih mešanih komunalnih odpadkov na lokaciji obrata: zagotovljena mora biti zaščita gorljivih mešanih komunalnih odpadkov pred vremenskimi vplivi in omogočena morata biti skladiščenje in predobdelava najmanj tiste količine gorljivih mešanih komunalnih odpadkov, ki jih lahko izvajalec gospodarske javne službe sežge v petih dneh, ob upoštevanju nazivne zmogljivosti obrata;
6. ob prevzemu gorljivih komunalnih odpadkov mora opraviti njihovo tehtanje in vizualni pregled njihove istovetnosti glede na vrsto in količino; če komunalni odpadki ne izpolnjujejo pogojev iz 2. člena te uredbe, izvajalec gospodarske javne službe te odpadke zavrne;
7. za ostanke sežiga gorljivih mešanih komunalnih odpadkov mora zagotoviti predelavo, če to ni mogoče, pa njihovo odstranitev, oboje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
4. Pravila ravnanja za uporabnike storitev gospodarske javne službe in posebnih storitev
(1) Uporabniki storitev gospodarske javne službe so izvajalci mehanske obdelave mešanih komunalnih odpadkov s številko 20 03 01 pred odlaganjem na odlagališču, ki v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov mehansko obdelujejo te komunalne odpadke, prevzete od izvajalca javne službe zbiranja ali neposredno od izvornega povzročitelja teh odpadkov.
(2) Uporabniki posebnih storitev so izvajalci mehanske obdelave preostalih komunalnih odpadkov, ki so bili prevzeti v mehansko obdelavo od izvajalca javne službe zbiranja ali neposredno od izvornega povzročitelja teh odpadkov, in upravljavci komunalnih čistilnih naprav, ki v predelavo oddajo odpadek iz 3. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe.
(pravila ravnanja za uporabnike storitev)
(1) Za uporabnike storitev gospodarske javne službe veljajo naslednja pravila:
1. uporaba storitev gospodarske javne službe v skladu s 6. členom te uredbe je obvezna za vse uporabnike teh storitev v Republiki Sloveniji;
2. uporabniki storitev gospodarske javne službe morajo od trenutka vzpostavitve gospodarske javne službe za posamezno območje izvajanja gospodarske javne službe gorljive mešane komunalne odpadke predajati izvajalcu gospodarske javne službe, na katerega območju so bili ti komunalni odpadki zbrani, v skladu s točko pod d) 4. točke tega odstavka. V času, ko ta izvajalec gospodarske javne službe zaradi okvare ali izrednega dogodka ne more zagotoviti njenega izvajanja, lahko uporabniki storitev gorljive komunalne odpadke predajo v sežig drugemu izvajalcu gospodarske javne službe, ki ima proste zmogljivosti za njihov sprejem. Če obrat kljub okvari ali izrednemu dogodku lahko obratuje z zmanjšano zmogljivostjo, lahko uporabniki storitev gospodarske javne službe drugemu izvajalcu te službe predajo zgolj presežne količine gorljivih mešanih komunalnih odpadkov, za katere izvajalec gospodarske javne službe ne more zagotoviti izvajanja storitev gospodarske javne službe v skladu s 6. členom te uredbe;
3. uporabniki storitev gospodarske javne službe morajo gorljive mešane komunalne odpadke skladiščiti tako, da niso neposredno izpostavljeni padavinam ali drugim vplivom, ki bi lahko vplivali na njihove lastnosti, pomembne za sežig;
4. izvajalec mehanske obdelave mešanih komunalnih odpadkov s številko 20 03 01 mora izpolnjevati naslednje obveznosti:
a) v mehansko obdelavo mora prevzemati mešane komunalne odpadke od izvajalcev javne službe zbiranja in voditi evidence o tem prevzemu ločeno po občinah, v katerih so ti komunalni odpadki nastali;
b) zagotoviti mora, da se z mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in z razvrščanjem pridobijo odpadki, ki sestavljajo mešane komunalne odpadke, ter da se evidentirajo količine in drugi parametri teh odpadkov, če je to zahtevano s predpisi, ki urejajo razširjeno odgovornost proizvajalcev proizvodov, iz katerih po uporabi nastanejo odpadki;
c) zagotoviti mora mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in voditi evidenco o tej obdelavi ločeno po občinah, v katerih so bili ti odpadki zbrani, vključno s podatki o izločenih reciklabilnih in gorljivih sestavinah iz mešanih komunalnih odpadkov;
č) zagotoviti mora, da se za gorljive sestavine, ki nastajajo po mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in niso primerne za oddajo v recikliranje ali v pripravo za ponovno uporabo:
– vodijo evidence o količini gorljivih sestavin ter vrsti komunalnih odpadkov, iz katerih so nastale po mehanski obdelavi,
– izvede skladiščenje v pokritih prostorih velikosti, ki zadostuje za obdobje najmanj 14 dni načrtovanega nastajanja teh gorljivih sestavin;
d) gorljive sestavine, ki nastajajo po mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, mora oddajati v sežiganje tistemu izvajalcu gospodarske javne službe, ki s svojimi storitvami pokriva območje, v katerem so bili ti komunalni odpadki zbrani;
e) zagotoviti mora, da:
– količine gorljivih sestavin, oddanih v sežiganje, ne presegajo sorazmernega deleža največje letne količine, ki je določena in objavljena v skladu s petim odstavkom 6. člena te uredbe in
– gorljive sestavine iz prejšnje alineje izpolnjujejo lastnosti za prevzem v sežig, določene v razpisni koncesijski dokumentaciji;
f) v informacijski sistem okolja mora poročati podatke v zvezi z mehansko obdelavo odpadkov v obsegu, ki je določen v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Za uporabnike posebnih storitev veljajo naslednja pravila:
1. uporabniki posebnih storitev morajo gorljive komunalne odpadke skladiščiti tako, da niso neposredno izpostavljeni padavinam ali drugim vplivom, ki bi lahko vplivali na njihove lastnosti, pomembne za sežig;
2. izvajalec mehanske obdelave komunalnih odpadkov, ki je uporabnik posebnih storitev, mora izpolnjevati vse predpisane obveznosti predelovalca odpadkov, če gre za mehansko obdelavo ločeno zbranih komunalnih odpadkov iz podskupin odpadkov 20 01 in 15 01 ali kosovnih odpadkov s številko 20 03 07;
3. izvajalec mehanske obdelave mora izpolnjevati naslednje obveznosti:
a) za prevzete komunalne odpadke od izvajalcev javne službe zbiranja mora voditi evidence o tem prevzemu ločeno po občinah, v katerih so ti komunalni odpadki nastali in sicer ločeno po naslednjih vrstah komunalnih odpadkov:
– mešanica ločeno zbranega papirja, kartona in lepenke s številko 20 01 01 ter ločeno zbrane papirne in kartonske embalaže ter embalaže iz lepenke s številko 15 01 01,
– ločeno zbrana papirna in kartonska embalaža ter embalaže iz lepenke s številko 15 01 01,
– mešanica ločeno zbrane plastike s številko 20 01 39 ter ločeno zbrane plastične embalaže s številko 15 01 02,
– mešanica ločeno zbranega lesa s številko 20 01 38 ter ločeno zbrane lesene embalaže s številko 15 01 03,
– ločeno zbrana lesena embalaža s številko 15 01 03,
– mešanica ločeno zbranega tekstila s številko 20 01 11 ter ločeno zbrane embalaže iz tekstila s številko 15 01 09 in
– ločeno zbrana mešana embalaža s številko 15 01 06;
b) zagotoviti mora, da se z mehansko obdelavo in z razvrščanjem odpadkov iz prejšnje podtočke pridobijo odpadki, ki mešanico sestavljajo, ter da se evidentirajo količine in drugi parametri teh odpadkov,
c) zagotoviti mora mehansko obdelavo komunalnih odpadkov in voditi evidenco o tej obdelavi ločeno po občinah, v katerih so bili ti odpadki zbrani, če gre za odpadno embalažo iz podskupine odpadkov s številko 15 01, ločeno zbrane frakcije iz podskupine odpadkov s številko 20 01 ali za kosovne odpadke s številko 20 03 07,
č) zagotoviti mora, da se za gorljive sestavine, ki nastajajo po mehanski obdelavi komunalnih odpadkov iz podtočke a) te točke in niso primerne za oddajo v recikliranje ali v pripravo za ponovno uporabo:
– vodijo evidence o njihovi količini ter vrsti komunalnih odpadkov, iz katerih so nastale po mehanski obdelavi,
– izvede skladiščenje v pokritih prostorih velikosti, v skladu s predpisom, ki ureja skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov;
d) zagotoviti mora, da količine gorljivih sestavin iz prejšnje točke, oddane v sežiganje, ne presegajo sorazmernega deleža največje letne količine, ki je določena in objavljena v skladu s petim odstavkom 6. člena te uredbe za kosovne odpadke s številko 20 03 07 ter za ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s številkami 20 01 01, 20 01 39, 20 01 38 in 20 01 11;
e) oddajati mora gorljive sestavine, ki nastajajo po mehanski obdelavi odpadne embalaže iz podskupine 15 01, v sežiganje kot posebno storitev kateremu koli izvajalcu gospodarske javne službe ali v sežiganje v kateri koli drug obrat, ki izpolnjuje pogoj iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe;
f) zagotoviti mora, da količine oddanih gorljivih sestavin v sežiganje iz prejšnje podtočke ne presegajo sorazmernega deleža največje letne količine, ki je za odpadno embalažo iz podskupine 15 01, zbrano v okviru občinske javne službe zbiranja in za odpadno embalažo iz podskupine 15 01, ki ni zbrana v okviru občinske javne službe zbiranja, določena in objavljena v skladu s petim odstavkom 6. člena te uredbe;
g) v informacijski sistem okolja mora poročati podatke v zvezi z mehansko obdelavo odpadkov iz točke pod a) te točke v obsegu, ki je določen v Prilogi 3 te uredbe.
(posredovanje podatkov o količinah gorljivih komunalnih odpadkov)
Uporabniki storitev gospodarske javne službe in posebnih storitev morajo ministrstvu na njegovo zahtevo v roku 30 dni posredovati podatke o količinah posameznih vrst gorljivih komunalnih odpadkov za predhodna tri koledarska leta, ki so jih sprejeli in poslali v sežig v obrat. Ti podatki se pripravijo na podlagi izračunanih deležev vhodnih količin določenih vrst komunalnih odpadkov, ki jih je uporabnik storitev gospodarske javne službe prevzel od posamezne lokalne skupnosti in obdelal v svojem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki.
5. Viri financiranja gospodarske javne službe
Gospodarska javna služba se financira iz plačil uporabnikov za storitve izvajanja gospodarske javne službe, iz prihodkov od prodaje proizvodov sežiganja odpadkov in iz prihodkov posebnih storitev.
6. Cena storitev gospodarske javne službe
(oblikovanje cene storitev gospodarske javne službe)
(1) Ceno storitev gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: cena) določi vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Cena se določi v eurih na eno tono prevzetih gorljivih komunalnih odpadkov.
(3) Vlada izvajalcu gospodarske javne službe določi ceno v zadnjem letu tekočega triletnega obračunskega obdobja za naslednje triletno obračunsko obdobje.
(1) Predlog cene storitve gospodarske javne službe iz prejšnjega člena pripravi ministrstvo, na način, da je zagotovljeno učinkovito izvajanje storitev gospodarske javne službe in dolgoročna stabilnost cene, pri čemer upošteva:
– projekcijo rasti cen življenjskih potrebščin iz zadnjega proračunskega memoranduma,
– projekcijo sestave in količine mešanih komunalnih odpadkov iz operativnega programa, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki in
– obračunski in predračunski izkaz stanja in uspeha poslovnoizidne enote, ki izvaja gospodarsko javno službo (v nadaljnjem besedilu: poslovnoizidna enota), za preteklo in naslednje triletno obračunsko obdobje, ki ju pripravi izvajalec gospodarske javne službe in pošlje ministrstvu do 30. junija v zadnjem letu tekočega triletnega obračunskega obdobja.
(2) Preteklo triletno obračunsko obdobje je obdobje treh koledarskih let pred tekočim koledarskim letom, naslednje triletno obračunsko obdobje pa obdobje treh koledarskih let, ki sledijo tekočemu koledarskemu letu.
(3) V obračunskem izkazu iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se razkrijejo tudi stroški 19. člena te uredbe. Predračunski izkaz iz tretje alineje prvega odstavka tega člena mora vsebovati predlog cene in prikaz njenega izračuna v skladu s to uredbo.
(4) Elementi predlagane cene in njen izračun temeljijo na revidiranih računovodskih izkazih in potrjenih letnih poročilih poslovnoizidne enote za preteklo triletno obračunsko obdobje ter na predračunskih izkazih poslovnoizidne enote za naslednje triletno obdobje.
(5) Če gre za predlog cene za izvajalca gospodarske javne službe, ki bo šele začel izvajati javno službo, ministrstvo ne glede na določbo tretje alineje prvega odstavka tega člena pri pripravi predloga cene upošteva le predračunski izkaz stanja in uspeha poslovnoizidne enote, ki ga pripravi izvajalec gospodarske javne službe in pošlje ministrstvu najpozneje tri mesece pred začetkom izvajanja gospodarske javne službe.
(1) Če ministrstvo pri pripravi predloga cene ugotovi, da elementi predlagane cene ali njen izračun v predračunskem izkazu iz prvega ali petega odstavka prejšnjega člena niso oblikovani v skladu s to uredbo, izvajalca gospodarske javne službe pozove, da mu v enem mesecu pošlje popravljen ali dopolnjen predračunski izkaz in predlog cene.
(2) Če izvajalec gospodarske javne službe v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje popravljenega ali dopolnjenega predračunskega izkaza in predloga cene, lahko ministrstvo pripravi predlog cene brez upoštevanja predračunskega izkaza iz prvega ali petega odstavka prejšnjega člena.
(3) Če ministrstvo pri pripravi predloga cene ugotovi, da predstavlja rast, ki za več kot tri odstotne točke letno presega indeks rasti cen življenjskih potrebščin, objavljen na spletni strani organa, pristojnega za statistiko, v preteklem triletnem obdobju, od izvajalca gospodarske javne službe zahteva, da ob upoštevanju vzdržnosti izvajanja gospodarske javne službe pripravi načrt za povečanje stroškovne učinkovitosti in ga v enem mesecu od poziva pošlje ministrstvu skupaj z novim predračunskim izkazom iz prvega odstavka prejšnjega člena in novim predlogom cene.
(4) Če izvajalec gospodarske javne službe ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom ali ministrstvo ugotovi, da novi predlog cene še vedno predstavlja rast, večjo od treh odstotnih točk v preteklem triletnem obdobju, samo pripravi predlog cene tako, da njena rast ni večja od treh odstotnih točk iz prejšnjega odstavka.
(5) V primeru iz drugega in četrtega odstavka tega člena se morebitna negativna razlika med prihodki in upravičenimi stroški, ki nastane zaradi nižje cene, ne šteje kot regulacijski popravek iz 19. člena te uredbe in ga izvajalec gospodarske javne službe ne sme vključiti kot odbitno postavko v izračun predloga cene za naslednje triletno regulacijsko obdobje.
(6) Ne glede na četrti in peti odstavek tega člena lahko vlada določi ceno, ki presega omejitev rasti cene, če soglaša s predloženim načrtom za povečanje stroškovne učinkovitosti izvajanja gospodarske javne službe, ki ga je predložil njen izvajalec.
(stroški izvajanja gospodarske javne službe)
(1) Stroški izvajanja gospodarske javne službe vsebujejo upravičene stroške iz prvega odstavka 18. člena te uredbe. Ti stroški so podlaga za oblikovanje cene in vsebinsko obsegajo zlasti naslednje stroške:
1. stroške sredstev, ki so potrebna za opravljanje gospodarske javne službe;
2. stroške skladiščenja in morebiti potrebne predobdelave gorljivih komunalnih odpadkov pri izvajanju gospodarske javne službe;
3. stroške sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov in zmanjševanja emisij v okolje s postopki čiščenja ali drugimi postopki;
4. stroške izvajanja obratovalnega monitoringa in morebitnega potrebnega spremljanja ali ugotavljanja stanja kakovosti okolja;
5. stroške predelave in odstranjevanja ostankov gorljivih komunalnih odpadkov po sežigu;
6. stroške vzorčenja, analiziranja in ugotavljanja kalorične (kurilne) vrednosti gorljivih komunalnih odpadkov;
7. stroške obveščanja javnosti o izvajanju storitev gospodarske javne službe in
8. stroške zavarovanja iz poslovanja za opravljanje gospodarske javne službe.
(2) Pri določanju stroškov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo zahteve v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe iz te uredbe in predpisov, ki urejajo odpadke, njihovo sežiganje in odlaganje.
(1) Elementi cene so upravičeni stroški iz 18. člena te uredbe in odbitne postavke iz 19. člena te uredbe.
(2) Cena se izračuna kot kalkulacija polne lastne cene količinske enote poslovnega učinka izvajanja gospodarske javne službe v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in v skladu z zahtevami iz te uredbe po naslednji enačbi:
cena storitve javne službe (evrov/tono odpadkov) = (upravičeni stroški – odbitne postavke) / količina prevzetih odpadkov na tono. |
(1) Upravičeni stroški so stroški, ki so nujno potrebni za izvajanje storitev gospodarske javne službe v skladu s prejšnjim členom, in vključujejo naslednje stroške:
– neposredne stroške materiala in storitev,
– neposredne stroške dela,
– druge neposredne stroške,
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev gospodarske javne službe in
– zmerni dobiček izvajalca gospodarske javne službe.
(2) Za obračun amortizacije osnovnih sredstev, ki se uporabljajo za izvajanje gospodarske javne službe, se uporablja metoda enakomernega časovnega amortiziranja, za izračun stroškov amortizacije teh sredstev pa se uporabljajo amortizacijske stopnje, določene v Prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Za osnovna sredstva iz prejšnjega stavka, za katera amortizacijska stopnja ni določena v Prilogi 4 te uredbe, se za določitev amortizacijskih stopenj uporablja Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih osnovnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10, 108/13 in 100/15).
(3) Ustreznost razporejanja stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena za revidirano obdobje vsako leto ob letni reviziji računovodskih izkazov preveri revizor in o tem izda na podlagi ustrezne pogodbe posebno poročilo o opravljenih dogovorjenih postopkih. Če izvajalec gospodarske javne službe ni zavezan k obvezni reviziji računovodskih izkazov, mora preverjanje ustreznosti razporejanja stroškov iz drugega in tretjega odstavka tega člena zagotoviti s pogodbo s pooblaščenim revizorjem najpozneje do 30. aprila tekočega koledarskega leta za preteklo koledarsko leto.
(4) Če ima izvajalec gospodarske javne službe infrastrukturo za izvajanje te službe v celoti ali delno v najemu, se najemnina obračuna v višini stroškov amortizacije najete infrastrukture.
(1) Odbitne postavke za izračun cene vključujejo naslednje elemente:
– prihodke od prodaje proizvedene električne ali toplotne energije ali drugih proizvodov sežiganja odpadkov,
– regulacijski popravek zadnjega preteklega triletnega obdobja,
– za preteklo triletno obračunsko obdobje ugotovljene neupravičene elemente cene,
– druge prihodke, ki nastanejo pri izvajanju gospodarske javne službe in
– druge prihodke, ki nastanejo pri izvajanju posebnih storitev.
(2) Regulacijski popravek iz druge alineje prejšnjega odstavka se določi tako, da se na podlagi revidiranih računovodskih izkazov in potrjenih letnih poročil, evidenčnih listov in drugih uradnih poročil za preteklo triletno obračunsko obdobje izračuna razlika med prihodki in upravičenimi stroški storitev gospodarske javne službe v navedenem obdobju, pri čemer se izračunana pozitivna razlika upošteva kot odbitna postavka, ki ceno znižuje, izračunana negativna razlika pa kot odbitna postavka, ki ceno zvišuje.
(3) V primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se stroški ali poraba sredstev, ki so bili neupravičeno vključeni v ceno, ali prihodki, ki niso bili upoštevani v ceni, upoštevajo kot odbitna postavka, ki ceno znižuje.
(4) Prihodki iz gospodarske javne službe, ki so v preteklem obračunskem obdobju presegli upravičene stroške izvajanja te službe, znižane za odbitne postavke iz drugega odstavka tega člena za več kot 10 odstotkov, so prekomerni prihodki izvajalca gospodarske javne službe.
(5) Prekomerne prihodke iz prejšnjega odstavka mora izvajalec gospodarske javne službe vrniti uporabnikom te službe v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem so navedeni prekomerni prihodki nastali.
(6) Če izvajalec gospodarske javne službe prejme javna sredstva oziroma donacije, se ta sredstva evidentirajo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in v celoti namenjajo za znižanje cene storitev gospodarske javne službe.
(določitev cene ob večjem odstopanju)
Ne glede na določbo tretjega odstavka 15. člena te uredbe ministrstvo predlaga vladi, da določi novo ceno za obdobje do konca tekočega triletnega obdobja, če na podlagi predloženih poročil iz 52. člena te uredbe ugotovi, da so prihodki poslovnoizidne enote za več kot deset odstotkov odstopali od upravičenih stroškov.
7. Izvajanje posebnih storitev
(1) Izvajalec gospodarske javne službe lahko s predhodnim soglasjem koncedenta na zmogljivostih infrastrukture, ki presegajo zmogljivosti, namenjene za izvajanje te službe, izvaja tudi posebne storitve.
(2) Med posebne storitve spadajo naslednje storitve:
1. sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov, ki so bili v mehansko obdelavo prevzeti od izvajalca javne službe zbiranja ali neposredno od izvornega povzročitelja, in obsegajo:
– kosovne odpadke s številko 20 03 07,
– ločeno zbrane papir, karton in lepenko s številko 20 01 01,
– ločeno zbrano plastiko s številko 20 01 39,
– ločeno zbrani les s številko 20 01 38 in
– ločeno zbrani tekstil s številko 20 01 11;
2. sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov ki nastanejo z mehansko obdelavo ločeno zbrane odpadne embalaže iz podskupine odpadkov s številko 15 01, ki je nastala na območju Republike Slovenije in
3. sežiganja blat komunalnih čistilnih naprav s številko 19 08 05, ki so nastala na območju Republike Slovenije.
(3) Izvajanje posebnih storitev ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki. Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zniža cena gospodarske javne službe.
(4) Izvajanje posebnih storitev je omejeno na odpadke iz drugega odstavka tega člena, ki so nastali v Republiki Sloveniji.
(5) Stroški izvajanja posebnih storitev ne bremenijo uporabnikov storitev gospodarske javne službe.
8. Pogodba o uporabi storitev gospodarske javne službe in plačila uporabnikov storitev gospodarske javne službe
(pogodba o uporabi storitev gospodarske javne službe in plačila uporabnikov)
(1) Uporabnik in izvajalec gospodarske javne službe morata najpozneje do začetka obratovanja obrata skleniti pogodbo o uporabi storitev gospodarske javne službe.
(2) S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določijo zlasti:
– predvidena letna količina gorljivih mešanih komunalnih odpadkov,
– čas trajanja pogodbe, ki je enak času trajanja koncesijske pogodbe za območje izvajanja gospodarske javne službe, in
– medsebojna razmerja v zvezi z uporabo storitev gospodarske javne službe.
(3) Uporabo storitev gospodarske javne službe njeni uporabniki plačujejo mesečno na podlagi predanih količin gorljivih komunalnih odpadkov izvajalcu gospodarske javne službe v skladu s 6. členom te uredbe.
1. Podelitev koncesije
(1) Za izvajanje gospodarske javne službe Republika Slovenija kot koncedent podeli koncesijo največ trem koncesionarjem, ki izpolnjujejo pogoje in merila iz te uredbe in so sposobni zagotavljati izvajanje storitev gospodarske javne službe v skladu s to uredbo.
(2) Naloge koncedenta v postopku podelitve koncesije do izdaje odločbe in v koncesijskem razmerju v skladu s to uredbo izvaja ministrstvo.
2. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar
Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje s to uredbo predpisane pogoje za izvajanje gospodarske javne službe.
(pogoji za izvajanje gospodarske javne službe)
(1) Na strani koncesionarja ne smejo obstajati obvezni izključitveni razlogi, določeni v zakonu, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe. Če na strani koncesionarja v času postopka izbire niso obstajali izključitveni razlogi, mora koncesionar ta pogoj izpolnjevati tudi v času trajanja koncesijske pogodbe.
(2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar pred začetkom izvajanja gospodarske javne službe in ves čas njenega izvajanja, so:
1. je registriran za izvajanje dejavnosti ravnanja z nenevarnimi odpadki, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z nenevarnimi odpadki;
2. v okviru izvajanja gospodarske javne službe lahko zagotovi sprejem odpadkov s kurilno vrednostjo, višjo od 6 000 kJ/kg suhe snovi;
3. ima pridobljeno ustrezno okoljevarstveno dovoljenje na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, in druga predpisana dovoljenja in soglasja;
4. zagotovi finančno jamstvo za zavarovanje izvajanja ukrepov, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju, in za primere, določene s to uredbo, za čas trajanja koncesijskega razmerja in izvajanja gospodarske javne službe ter po njenem prenehanju, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, okoljevarstvenim dovoljenjem in koncesijsko pogodbo;
5. obveznosti do dolžniških virov sredstev ne presežejo 90 odstotkov sredstev v bilanci stanja koncesionarja;
6. od države ali družb, v katerih je kot lastnik udeležena država, nima pridobljenega poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja.
(3) Koncesionar začne izvajati gospodarsko javno službo po pridobitvi pravnomočnega uporabnega in pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje obrata in po izpolnitvi drugih pogojev iz te uredbe.
3. Začetek in čas izvajanja koncesije
Koncesijsko razmerje za izvajanje gospodarske javne službe se začne s podelitvijo koncesije za izvajanje gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: koncesija).
(trajanje koncesije gospodarske javne službe)
Trajanje koncesije je do 30 let od pridobitve pravnomočnega uporabnega dovoljenja za obrate, v katerih se v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, izvaja predelava odpadkov po postopku R1 »Uporaba predvsem kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije«.
4. Postopek izbire koncesionarja
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se izvede ločeno za posamezna območja izvajanja gospodarske javne službe.
(2) Obvestilo o javnem razpisu za podelitev koncesije (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) se objavi na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije ter na osrednjem spletnem mestu države uprave.
(3) Postopek izvedbe javnega razpisa se izvede po postopku konkurenčnega dialoga v skladu z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, in zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
(4) Obvestilo o javnem razpisu in razpisna koncesijska dokumentacija vsebujeta zlasti:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet in obseg koncesije vključno z začetnimi količinami storitev gospodarske javne službe po posameznih območjih izvajanja gospodarske javne službe,
4. začetek in predvideni čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje,
7. cilje koncedenta v zvezi s predmetom koncesije,
8. merila za izbor koncesionarja,
9. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje,
10. pogoje za predložitev skupne prijave in prijave za izvajanje koncesije s podizvajalci,
11. druge obvezne sestavine prijave in drugo potrebno dokumentacijo,
12. način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv,
13. kraj in rok za predložitev prijav, zahteve za njihovo predložitev,
14. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
15. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri koncesionarja oziroma izidu postopka, in okvirni rok za končanje tega postopka,
16. pravila za sporočanje, zahteve in obvestila o dodatnih informacijah in kontaktne osebe za informacije med postopkom izbire koncesionarja,
17. osnutek koncesijske pogodbe,
18. okvirne lastnosti odpadka za prevzem v sežig,
19. druge podatke v skladu s predpisi, ki urejajo koncesije javnih služb varstva okolja, in naravo stvari, potrebnih za izvedbo javnega razpisa.
(5) Obvestilo o javnem razpisu in koncesijska dokumentacija temeljita na enakih informacijah, zlasti glede meril za izbor, predmeta koncesije, pogojev za sodelovanje in roka za oddajo ponudb.
(6) Koncedent od dneva objave obvestila o javnem razpisu omogoči neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do razpisne koncesijske dokumentacije. V besedilu obvestila o javnem razpisu se navede spletni naslov, na katerem je dostopna razpisna koncesijska dokumentacija.
(7) V razpisni koncesijski dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo prijavitelju omogočili izdelati popolno prijavo.
(8) Rok za oddajo prijav je najmanj 180 dni od obvezne objave iz drugega odstavka tega člena.
(pogoji za sodelovanje v postopku javnega razpisa za podelitev koncesije)
(1) V postopku izbire koncesionarja lahko sodelujejo gospodarski subjekti, v skladu z zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno prijavo. V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje na več prijavah, je vsaka taka prijava nedopustna.
(3) V prijavi na javni razpis mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo, določene s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja postopek izbire koncesionarja, ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
1. da ne izpolnjuje obveznih izključitvenih razlogov, navedenih v predpisih, ki urejajo postopek izbire koncesionarja;
2. da nad njim ni začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ali postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, da prijaviteljevih sredstev ali poslovanja ne upravlja upravitelj ali sodišče, da prijaviteljeve poslovne dejavnosti začasno niso ustavljene, da v skladu s predpisi druge države nad koncesionarjem ni začet postopek ali pa je nastal položaj z enakimi pravnimi posledicami;
3. da ni uvrščen v evidenco poslovnih subjektov, ki jim je prepovedano poslovanje s koncedentom na podlagi zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije;
4. da v zadnjih 12 mesecih ni imel blokiranih poslovnih računov;
5. da predloži investicijski program, ki vsebuje analizo tržnih možnosti skupaj z analizo za tiste dele dejavnosti, ki se tržijo ali izvajajo v okviru javne službe oziroma s katerimi se pridobivajo prihodki s prodajo proizvodov oziroma storitev; tehnično-tehnološki del (opredelitev investicijskega projekta na podlagi normativov in materialnih bilanc); oceno vrednosti projekta po stalnih in tekočih cenah, ločeno za upravičene in preostale stroške, z navedbo osnov in izhodišč za oceno; analizo lokacije, ki vsebuje tudi imenovanje prostorskih aktov in glasil, v katerih so objavljeni; analizo vplivov investicijskega projekta na okolje ter oceno stroškov za odpravo negativnih vplivov z upoštevanjem načela, da onesnaževalec plača nastalo škodo, kadar je primerno; časovni načrt izvedbe investicije s popisom vseh aktivnosti, skupno z organizacijo vodenja projekta in izdelano analizo izvedljivosti; načrt financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja (pri financiranju s krediti tudi izračun stroškov financiranja in odplačil kreditov); projekcije prihodkov in stroškov poslovanja po vzpostavitvi delovanja investicije za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta; vrednotenje drugih stroškov in koristi ter presojo upravičenosti (ex-ante) v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene ter izračunom finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi (doba vračanja investicijskih sredstev, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti, relativna neto sedanja vrednost oziroma količnik relativne koristnosti) skupaj s predstavitvijo učinkov, ki jih ni mogoče ovrednotiti z denarjem;
6. da predloži načrt, iz katerega je razvidno, kako bo izpolnil zahteve iz 2. točke 8. člena te uredbe; načrt mora vsebovati tudi že obstoječe vire toplote za daljinsko ogrevanje z navedbo podatka, ali jih obrat nadomešča ali dopolnjuje; poleg tega mora načrt vsebovati podatek, ali je za dosego ciljev potrebna širitev omrežja daljinskega ogrevanja;
7. da poda pisno izjavo, da bo, če bo izbran, sprejel vse obveznosti, določene s tem koncesijskim aktom, razpisno koncesijsko dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
8. da izkaže, da izpolnjuje druge zahtevane pogoje, določene v tej uredbi in razpisni koncesijski dokumentaciji v zvezi z oddajo prijave.
(4) Prijavitelj iz prejšnjega odstavka, ki še nima obrata, v katerem se izvaja predelava odpadkov po postopku R1 »Uporaba predvsem kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije«, lahko sodeluje v postopku javnega razpisa, če poda izjavo, v kateri se zaveže, da bo obrat zgradil in začel opravljati gospodarsko javno službo najpozneje v sedmih letih od podelitve koncesije.
(5) Nazivna zmogljivost sežiganja posamezne novega obrata iz prejšnjega odstavka ne sme presegati letne količine 130 000 ton za 1. območje ter 50 000 ton za 3. območje izvajanja gospodarske javne službe iz 5. člena te uredbe. Skupna letna zmogljivost vseh obstoječih in novih obratov s podeljenimi koncesijami ne sme presegati letne količine 220 000 ton.
(6) Prijavitelj mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo predpisi, ki urejajo koncesije javnih služb varstva okolja, zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, zakon, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, in drugi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij.
(7) Koncedent mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način dokazovanja pogojev iz tega člena v skladu s predpisi, ki urejajo postopek izbire koncesionarja.
(merila za izbiro koncesionarja)
(1) Za izvajanje koncesije se izbere najugodnejša prijava na podlagi naslednjih meril:
1. projektirane vrednosti emisij onesnaževal v okolje, ki morajo biti utemeljene z opisom čistilnih sistemov emisij in s podatki o njihovi učinkovitosti za posamezna onesnaževala (prijavitelj, ki ponudi najnižje vrednosti oziroma najnižje projektirane vrednosti onesnaževal v okolje, lahko doseže največje število točk);
2. ocena osnovnih značilnosti lokacije predvidenega obrata na podlagi gostote naseljenosti, geografske lege in meteoroloških pogojev (v okviru tega merila lahko območja z manjšo gostoto prebivalstva, z večjo prevetrenostjo in z umeščenostjo v območje, za katero je podana prijava, dosežejo največje število točk);
3. projektirana energijska učinkovitost sežiganja odpadkov v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2019/2010/EU (v okviru tega merila največja ponujena energijska učinkovitost lahko doseže največje število točk);
4. projektirana energetska učinkovitost obrata, določena v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki (v okviru tega merila lahko največja ponujena energetska učinkovitost doseže največje število točk);
5. čas vzpostavitve izvajanja storitev gospodarske javne službe (prijavitelj, ki ponudi najkrajši čas vzpostavitve gospodarske javne službe, lahko doseže največje število točk);
6. predvidena cena storitev gospodarske javne službe na tono sežganih gorljivih komunalnih odpadkov, pripravljena v skladu z določbami 6. podpoglavja II. poglavja te uredbe (prijavitelj, ki ponudi najnižjo ceno za opravljanje storitev javne službe, lahko doseže največje število točk).
(2) Vrstni red in uteži posameznih meril iz prejšnjega odstavka ter najmanjše število točk za prehajanje med fazami konkurenčnega dialoga in za izbor se podrobneje opišejo in določijo v razpisni koncesijski dokumentaciji. Pri tem posamezno merilo ne more prevladati nad vsemi drugimi merili.
(3) Prijava se šteje za nedopustno, če čas vzpostavitve gospodarske javne službe presega sedem let.
(4) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni koncesijski dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).
(5) Prijava je za prijavitelja zavezujoča, neizpolnjevanje navedb iz prijave v času izvajanja koncesije pa razlog za prekinitev koncesijskega razmerja iz krivdnih razlogov koncesionarja.
5. Izvedba javnega razpisa
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in dopustna prijava.
(2) Prijava je dopustna, če vsebuje vse v javnem razpisu zahtevane podatke, prijavitelj pa izpolnjuje pogoje za sodelovanje in ni izključen iz postopka izbire koncesionarja.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nedopustne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila v predpisanem roku izbrana za koncesionarja, ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
(1) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo, izbiro prijaviteljev, s katerimi se vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta, vodenje dialoga, poziv za predložitev prijav, pripravljenih ob upoštevanju rešitev, predstavljenih in opredeljenih med dialogom, poziv prijaviteljem, da svoje prijave pojasnijo, podrobno opišejo in v podrobnostih uskladijo s koncedentovimi potrebami, oceno prijav na podlagi meril, ki so bila za oceno določena v javnem razpisu, ter sestavo poročila za koncedenta po končanem pregledu in vrednotenju končne prijave opravi strokovna komisija.
(2) Strokovno komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje vlada. Strokovno komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: član): po dva predstavnika ministrstva in ministrstva, pristojnega za finance, ter en predstavnik ministrstva, pristojnega za prostor. Predsednika strokovne komisije, ki vodi in usklajuje njeno delo, imenuje vlada izmed predstavnikov ministrstva, na predlog ministra, pristojnega za odpadke.
(3) Pri imenovanju predsednika in članov strokovne komisije je treba upoštevati določbe o preprečevanju nasprotja interesov iz 91. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F). Izpolnjevanje teh pogojev vsak član strokovne komisije potrdi s pisno izjavo. Če član strokovne komisije naknadno izve za katero od dejstev, ki bi lahko predstavljalo to nasprotje interesov, mora takoj predlagati svojo izločitev, vlada pa na predlog pristojnega ministrstva imenuje nadomestnega člana. Člani strokovne komisije s prijavitelji ne smejo komunicirati neposredno, temveč le preko koncedenta.
(4) Koncedent izbere enega ali več prijaviteljev ali skupino prijaviteljev v skladu s 23. členom te uredbe na podlagi meril, ki so določena s to uredbo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1. prijava je v skladu z najmanjšimi zahtevami, ki so določene s to uredbo,
2. prijava izpolnjuje pogoje za sodelovanje in
3. prijava ni izključena iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja.
(5) Odločitev o izbiri koncesionarja preneha veljati, če v 30 dneh od pravnomočnosti obvestila o izboru ni sklenjena koncesijska pogodba iz razlogov, ki so na strani koncesionarja, kar se tudi izrecno navede v razpisni koncesijski dokumentaciji in obvestilu o izboru.
6. Koncesijsko razmerje
Koncesionar med trajanjem koncesije prevzema večino operativnih tveganj, povezanih z izvajanjem koncesije, kar se podrobneje določi s koncesijsko pogodbo.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe v pisni obliki. Veljavnost koncesijske pogodbe je vezana na predložitev finančnega jamstva za pravočasen začetek izvajanja pogodbenih obveznosti v višini in pod pogoji, ki se podrobneje določijo v razpisni koncesijski dokumentaciji in vzorcu koncesijske pogodbe.
(2) Najpozneje osem dni po pravnomočnosti odločitve o izboru koncedent izbranemu koncesionarju pošlje v podpis koncesijsko pogodbo, ki v bistvenih delih ne sme odstopati od vzorca koncesijske pogodbe iz razpisne koncesijske dokumentacije, razen če je bila v postopku izbire koncesionarja posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med koncedentom in prijaviteljem. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe. Koncesijska pogodba mora vsebovati vse, kar kot obvezne sestavine koncesijske pogodbe določa zakon, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
(2) V koncesijski pogodbi se določijo največje predvidene letne količine gorljivih komunalnih odpadkov za posamezno območje ob začetku izvajanja gospodarske javne službe. Navede se tudi, da koncedent letne količine glede na doseganje ciljev recikliranja določa na način iz 6. člena te uredbe.
(3) V koncesijski pogodbi se določijo finančna jamstva v skladu s 36. členom te uredbe.
(4) V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogoji in način izvajanja gospodarske javne službe in posebnih storitev za primer nastanka višje sile in izrednih razmer.
(1) Koncesionar mora za čas trajanja in še šest mesecev po zaključku koncesijskega razmerja za izvajanje gospodarske javne službe zagotavljati finančno jamstvo za zavarovanje izvedbe ukrepov, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju (v nadaljnjem besedilu: finančno jamstvo), in za naslednje primere, če:
1. pride do čezmerne obremenitve okolja, da se zagotovi izvedba ukrepov za odpravo te čezmerne obremenitve;
2. koncesionar preneha opravljati dejavnost ali pride do prenehanja koncesionarja in koncesionar ni poskrbel za ostanke sežiga gorljivih komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, ali ni zagotovil sežiga gorljivih komunalnih odpadkov, ki jih je prevzel;
3. koncesionar ne zagotovi izvajanja obratovalnega monitoringa in ne zagotovi spremljanja stanja okolja, v skladu s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring;
4. koncesionar ne izvrši pravnomočne odločbe o dovolitvi izvršbe pristojne inšpekcije v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe; ali
5. koncesionar ne začne izvajati gospodarske javne službe v roku iz prijave ali koncesijske pogodbe, pri čemer velja krajši rok.
(2) Finančno jamstvo v imenu in za račun koncedenta na podlagi ugotovitev pristojne inšpekcije oziroma ugotovitev ministrstva pri izvedbi nadzora unovči ministrstvo.
(3) Finančno jamstvo se zagotovi kot bančna garancija na prvi poziv in se unovči, če koncesionar ne izvede predpisanih ukrepov in obveznosti v primerih iz prvega odstavka tega člena. Koncesionar lahko namesto bančne garancije na prvi poziv predloži tudi zavarovalno polico, vinkulirano v korist koncedenta, pri čemer je višina zavarovalne vsote določena na način iz četrtega odstavka tega člena.
(4) Višina finančnega jamstva se izračuna na podlagi naslednje enačbe:
višina finančnega jamstva = Q * C * 0,1 |
v kateri je:
Q – predvidena letna količina sežganih komunalnih odpadkov (v tonah) v skladu s koncesijsko pogodbo,
C – cena storitve gospodarske javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov (euro/tono), določena s sklepom vlade o določitvi cene gospodarske javne službe,
0,1 – korekcijski faktor.
(5) Za izračun višine finančnega jamstva v obdobju šestih mesecev po zaključku koncesijskega razmerja je v formuli iz prejšnjega odstavka Q enak predvideni količini sežganih komunalnih odpadkov (v tonah) v obdobju zadnjih šestih mesecev trajanja koncesijskega razmerja in C enak ceni storitve sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov (euro/tono) v tem obdobju.
(6) Finančno jamstvo se izda za celotno obdobje iz prvega odstavka tega člena. Če se finančno jamstvo unovči, mora koncesionar zagotoviti novo finančno jamstvo v 30 dneh od unovčitve prejšnjega. Če koncesionar v navedenem roku ne zagotovi novega finančnega jamstva, to predstavlja razlog za razdrtje koncesijske pogodbe, koncesionar pa ni upravičen do odškodnine zaradi morebitne škode, nastale iz tega naslova.
(7) Upravičenec do sredstev finančnega jamstva iz tega člena je Republika Slovenija, pri čemer se sredstva finančnega zavarovanja porabijo najpozneje v roku dveh let za plačilo nastalih stroškov zaradi izvedbe naslednjih ukrepov:
1. odprave čezmerne obremenitve okolja;
2. zagotovitve sežiga gorljivih komunalnih odpadkov, ki jih je koncesionar prevzel, vendar jih ni sežgal;
3. zagotovitve odstranitve ostankov sežiga gorljivih komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke;
4. izvedbe ukrepov, ki jih je z odločbo koncesionarju naložil inšpektor, pristojen za okolje, če jih koncesionar ni izvedel v roku, ki mu je bil določen z odločbo o dovolitvi izvršbe;
5. izvedbe obratovalnega monitoringa.
(8) Če višina finančnega jamstva ne zadošča za plačilo vseh nastalih stroškov, je koncesionar dolžan plačati razliko do polne višine nastalih stroškov.
(9) Unovčenje finančnega jamstva koncesionarja ne odvezuje odgovornosti za morebitno povzročeno okoljsko škodo.
(10) Koncesionar mora finančno jamstvo predložiti koncedentu najpozneje v 30 dneh pred začetkom izvajanja gospodarske javne službe.
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na območju izvajanja gospodarske javne službe, za katero ima pridobljeno koncesijo, izključno pravico opravljati storitve, ki so predmet gospodarske javne službe.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka koncesionar opravlja v svojem imenu in za svoj račun.
(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom)
(1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt.
(2) Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju s predpisi, ki urejajo koncesijske pogodbe, ali to uredbo, je v tem delu nična.
(sprememba koncesijskega akta po sklenitvi koncesijske pogodbe)
Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt, če je treba v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu ali zaradi sprememb količin gorljivih odpadkov, ki nastajajo na območju Republike Slovenije, vse v skladu s predpisi, ki urejajo področje podeljevanja koncesij. Spremembe koncesijskega akta so v tem primeru lahko podlaga za spremembo koncesijske pogodbe.
(1) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem začetka veljavnosti koncesijske pogodbe.
(2) V koncesijsko obdobje se ne šteje čas, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta koncesionar ne more opravljati dejavnosti gospodarske javne službe.
7. Razmerja koncesionarja do uporabnikov gospodarske javne službe in do koncedenta
(izvajanje dejavnosti gospodarske javne službe)
(1) Koncesionar je dolžan izvajati dejavnost gospodarske javne službe tako, kot je določeno v predpisih, ki urejajo izvajanje javnih služb varstva okolja, v zakonu, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, in s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar nosi vse stroške v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe.
(3) Koncesionar mora gospodarsko javno službo izvajati s svojimi kadrovskimi, finančnimi in tehničnimi zmogljivostmi redno in nemoteno ves čas veljavnosti koncesijske pogodbe.
(4) Koncesionar mora zagotoviti izvajanje gospodarske javne službe v polnem obsegu tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev.
(5) Če koncesionar po preteku sedmih dni od začetka stavke ne more zagotoviti izvajanja gospodarske javne službe, koncedent odloči, da:
– za njegove uporabnike storitev gospodarske javne službe opravlja te storitve drug izvajalec javne službe in o tem obvesti uporabnike oziroma
– mora koncesionar predati koncedentu za čas stavke na voljo opremo, objekte, naprave in vozila za izvajanje gospodarske javne službe za plačilo za njihovo uporabo v skladu s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar mora pisno obveščati koncedenta o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivali na izvajanje koncesije, kot so:
1. postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
2. stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju koncesije;
3. poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesije;
4. vsi primeri višje sile.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje koncesije v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje javnih služb varstva okolja in zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, je odgovoren koncesionar.
(2) Koncesionar je odgovoren za vso škodo, ki jo pri opravljanju oziroma izvajanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri njem zaposleni delavci ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam. Koncedent za to škodo ne odgovarja.
(3) Koncesionar je hkrati s sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan za zavarovanje splošne civilne odgovornosti z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, ki bo določena s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti. Zavarovalna pogodba mora vsebovati klavzulo ali drugo dokazilo o vinkulaciji zavarovalne police v korist koncedenta.
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
1. zagotavljanje pogojev za izvajanje gospodarske javne službe tako, kot je določeno v predpisih, ki urejajo izvajanje javnih služb varstva okolja, v predpisih, ki urejajo koncesije, tej uredbi, s koncesijsko pogodbo in v drugih zavezujočih aktih in predpisih.
2. ažurno pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so zlasti:
1. nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe iz 10. poglavja te uredbe;
2. druge pravice, določene predpisih, ki urejajo izvajanje javnih služb varstva okolja, v predpisih, ki urejajo koncesije, tej uredbi in s koncesijsko pogodbo.
(pravice uporabnikov gospodarske javne službe)
Uporabniki gospodarske javne službe imajo v razmerju do koncesionarja zlasti pravico do:
1. trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev gospodarske javne službe;
2. enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev gospodarske javne službe;
3. uporabljanja storitve gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi v predpisih, ki urejajo izvajanje javnih služb varstva okolja.
8. Obveznosti koncesionarja v zvezi z opravljanjem druge dejavnosti in obveščanjem javnosti
(opravljanje druge dejavnosti)
(1) Koncesionar lahko hkrati z izvajanjem gospodarske javne službe opravlja tudi drugo dejavnost, za katero je registriran, pod pogoji iz 47. člena te uredbe, če to ne vpliva na izvajanje gospodarske javne službe.
(2) Koncesionar ne sme opravljati dejavnosti, ki bi bila v nasprotju z namenom ali načinom izvajanja gospodarske javne službe.
(vodenje ločenih izkazov v zvezi z opravljanjem druge dejavnosti)
(1) Če koncesionar izvaja tudi drugo dejavnost iz prejšnjega člena, mora za izvajanje gospodarske javne službe voditi ločeno računovodstvo in zagotoviti ločeno spremljanje stroškov izvajanja gospodarske javne službe in stroškov druge dejavnosti, ki jo izvaja.
(2) Za vodenje ločenih računovodskih evidenc iz prejšnjega odstavka se uporabljajo ista sodila za vsako poslovno leto. Sodila, ki so namenjena razporejanju posrednih stroškov po dejavnostih, morajo temeljiti na računovodskih načelih. Sodila, v skladu s katerimi so na posamezne gospodarske javne službe in druge dejavnosti razporejena sredstva in obveznosti do njihovih virov, se prikažejo posebej.
(3) Sodila za razporejanje posrednih stroškov morajo temeljiti na aktivnostih, ki te stroške povzročajo. Če teh aktivnosti ni mogoče določiti, se uporabijo sodila delitve posrednih stroškov na podlagi deleža neposrednih stroškov.
(4) Sodila in njihovo spremembo sprejme organ nadzora koncesionarja na predlog organa vodenja koncesionarja.
(5) Sodila in pravilnost njihove uporabe ob letni reviziji računovodskih izkazov preveri pooblaščeni revizor in pri prvi preveritvi ali spremembi sodil ali njihove uporabe na podlagi Mednarodnega standarda sorodnih storitev 4400 (Posli opravljanja dogovorjenih postopkov) izda pisno poročilo o njihovi ustreznosti. Če revizor ugotovi, da organizacija v povezavi s sodili ni upoštevala zakonov in drugih predpisov, oceni učinek neupoštevanja na računovodske izkaze, in če je učinek pomemben, v skladu z MSR 705 (Prilagoditve mnenja v poročilu neodvisnega revizorja) v svojem poročilu o računovodskih izkazih izrazi mnenje s pridržki ali odklonilno mnenje. Če revizor v povezavi s sodili nima pripomb k upoštevanju predpisov, doda v revizorjevo poročilo poseben odstavek o poudarjanju zadeve, ki vsebuje ustrezno pojasnilo.
(6) Če koncesionar ni zavezan k obvezni reviziji računovodskih izkazov, revizor ustreznost sodil in pravilnost njihove uporabe preveri na podlagi pogodbe najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.
(1) Koncesionar mora na svoji spletni strani javnost obveščati o izvajanju gospodarske javne službe. Obveščanje javnosti zajema podatke o:
1. monitoringu emisij snovi v zrak in podatke glede dodatne obremenitve zunanjega zraka, če gre za obrat, za katerega je treba zagotoviti ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, na način, da so podatki tekoče objavljeni in dostopni javnosti;
2. monitoringu emisij snovi in toplote v vode ali kanalizacijo in spremljanju stanja kakovosti voda, če pri obratovanju obrata nastaja odpadna industrijska voda, ki se odvaja v vode pod pogoji, zaradi katerih je to spremljanje določeno z okoljevarstvenim dovoljenjem na podlagi predpisov, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
3. ocenjevanju hrupa, kot je določeno z okoljevarstvenim dovoljenjem na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju;
4. prevzetih količinah posamezne vrste gorljivih komunalnih odpadkov od posameznih uporabnikov gospodarske javne službe, pri čemer morajo biti podatki podani po posameznih občinah;
5. sežganih količinah posamezne vrste gorljivih komunalnih odpadkov;
6. količini odpadkov, ki nastanejo po sežigu gorljivih komunalnih odpadkov;
7. količini proizvedene toplotne energije;
8. količini proizvedene električne energije;
9. načrtovanih ali nenačrtovanih izrednih zastojih pri obratovanju obrata;
10. drugih vsebinah, ki se določijo v koncesijski pogodbi.
(2) Vsi podatki in dokumenti iz prejšnjega odstavka morajo biti uporabnikom in javnosti dostopni na spletni strani koncesionarja še najmanj dve leti po prenehanju izvajanja gospodarske javne službe.
(3) Letna poročila iz vseh monitoringov, ki so zahtevana v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje obrata, se pošljejo tudi lokalni skupnosti, na območju katere je obrat.
9. Enostranski ukrepi v javnem interesu
(enostranski ukrepi koncedenta v javnem interesu)
(1) Koncedent lahko z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe ali da ob preseženi predvideni količini gorljivih sestavin, oddanih v gospodarsko javno službo, cilji recikliranja ne bodo doseženi.
(2) Kot enostranski ukrep iz prejšnjega odstavka lahko koncedent:
1. uvede nenapovedani nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe;
2. določi ravnanja, ki jih mora koncesionar upoštevati.
(3) Ukrep koncedenta mora biti sorazmeren in ne sme čezmerno obremenjevati koncesionarja.
10. Poročanje in nadzor
(1) Koncesionar mora koncedentu omogočiti stalni dostop do evidenc po tem členu.
(2) Koncesionar mora zagotavljati vodenje evidenc v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke ter sežigalnice in naprave za sosežig. Prav tako mora zagotoviti vodenje evidence o:
1. količini proizvedene toplote,
2. količini porabljene toplote in količini oddane toplote,
3. količini proizvedene električne energije in
4. količini porabljene električne energije in količini oddane električne energije.
(3) Koncesionar mora podatke v evidencah iz prejšnjega odstavka hraniti do iztekov roka hrambe v skladu s predpisi, ki urejajo delovno področje, razen če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo.
(1) Koncesionar mora najmanj enkrat letno pripraviti skupno poročilo o izpolnjevanju obveznosti iz koncesijske pogodbe in ga predložiti koncedentu do 30. junija tekočega leta za preteklo leto (v nadaljnjem besedilu: letno poročilo).
(2) Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, ki se nanašajo na izvajanje koncesijske pogodbe in opravljanje gospodarske javne službe.
(3) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta za izvajanje 53. člena te uredbe pripraviti izredno pisno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah, organizacijskih ukrepih in kakovosti izvajanja prevzetih obveznosti.
(4) Podrobneje se obseg in način poročanja uredita v koncesijski pogodbi.
(1) Izvajalec gospodarske javne službe mora najpozneje do 30. junija tekočega leta za preteklo poslovno leto ministrstvu poslati poročilo o poslovanju poslovnoizidne enote, ki vsebuje:
1. obračunske kalkulacije polne lastne cene količinske enote poslovnega učinka izvajanja gospodarske javne službe v skladu s 17. členom te uredbe, skupaj s pisnim mnenjem revizorja iz 47. člena te uredbe in pisnim mnenjem revizorja iz petega odstavka 18. člena te uredbe,
2. obračunski izkaz uspeha poslovnoizidne enote, pripravljen v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, in
3. obračunski izkaz stanja poslovnoizidne enote, pripravljen v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe mora najpozneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje poslovno leto ministrstvu poslati program o predvidenem poslovanju poslovnoizidne enote, ki vsebuje:
1. predračunske kalkulacije polne lastne cene količinske enote poslovnega učinka izvajanja, kot je določena v 17. členu te uredbe,
2. predračunski izkaz uspeha poslovnoizidne enote, pripravljen v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, in
3. predračunski izkaz stanja poslovnoizidne enote, pripravljen v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(3) Izvajalec gospodarske javne službe mora najpozneje do 30. junija tekočega leta ministrstvu poslati revidirano letno poročilo družbe, v okviru katere je poslovnoizidna enota, za preteklo poslovno leto.
(1) Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe v okviru svojih pristojnosti opravljata ministrstvo in inšpekcija, pristojna za okolje.
(2) Ministrstvo ima pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe in drugih koncesionarjevih obveznosti, določenih s koncesijsko pogodbo. Nadzor po tem odstavku opravlja oseba, ki jo pooblasti minister, pristojen za odpadke (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba).
(3) Pristojnosti pooblaščene osebe v postopku nadzora nad zakonitostjo ter strokovnega in finančnega nadzora ne posegajo v pristojnosti drugih organov.
(4) Koncesionar mora pooblaščeni osebi omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore in vpogled v dokumentacijo, zbirke podatkov ter dati zahtevane podatke in pojasnila.
(5) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
(6) Napovedani nadzor se opravi s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni prej, preden se opravi. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Pooblaščena oseba se izkaže s pooblastilom ministra, pristojnega za odpadke.
(7) Nenapovedani nadzor se opravi brez poprejšnje napovedi in na način, kot to določa prejšnji odstavek.
(8) O opravljenem nadzoru se izdela zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in pooblaščena oseba.
11. Prenos koncesijskega razmerja
(1) Koncesionar lahko prenese izvajanje gospodarske javne službe na drugo osebo le s predhodnim dovoljenjem koncedenta.
(2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje gospodarske javne službe samo v primerih, ki so določeni s to uredbo.
12. Prenehanje koncesijskega razmerja
Koncesijsko razmerje preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
2. s prenehanjem koncesionarja, razen v primeru univerzalnega pravnega nasledstva,
3. z odkupom koncesije.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
2. z enostranskim razdrtjem,
3. z odstopom od koncesijske pogodbe,
4. s sporazumno razvezo.
(2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje koncesijske pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju te pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
1. če koncesionar ne zgradi obrata in v roku iz tretjega odstavka 30. člena te uredbe ne vzpostavi gospodarske javne službe;
2. v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju;
3. če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda koncedentu ali tretjim osebam;
4. če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti tako, kot je določeno s tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo;
5. če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
6. če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni ali ne bo izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe;
7. če koncesionar ne predloži finančnega jamstva iz 36. člena te uredbe v roku, določenem s to uredbo;
8. v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
(2) Razlogi iz prejšnjega odstavka in postopek razdrtja se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncedentovo enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če so okoliščine, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, nastale zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, ki jih ni mogoče pripisati koncesionarju.
(5) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe zaradi razlogov na strani koncesionarja. Prav tako je koncedent dolžan koncesionarju povrniti škodo v primeru iz tretjega odstavka tega člena.
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
1. če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
2. če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in tako, kot je določeno v pogodbi.
(2) Za kršitev koncesijske pogodbe se ne štejejo koncedentovi enostranski ukrepi v javnem interesu iz 49. člena te uredbe.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe, če ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja ali drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ekonomsko nevzdržno ali nemogoče.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za nadaljevanje koncesije s koncesionarjevim univerzalnim pravnim naslednikom.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
(1) Koncedent in koncesionar se lahko dogovorita o odkupu koncesije.
(2) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje, tako da koncesionar preneha opravljati koncesijo, koncedent pa prevzame vso infrastrukturo, ki je predmet koncesije, in naslednje obveznosti:
1. izplačilo dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja v specializirano opremo ali objekte, ki jih koncesionar ne bo mogel povrniti v okviru svoje druge dejavnosti;
2. povrnitev nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
13. Višja sila in spremenjene okoliščine
(1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati storitve gospodarske javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, v skladu z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, za katere so načrti ukrepov predpisani, za druge javne službe pa v skladu s posameznimi programi izvajanja javne službe. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in se dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar le sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.
(1) Če po sklenitvi koncesijske pogodbe nastanejo okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank, in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe tako, kot je to določeno v koncesijski pogodbi.
(2) O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in se dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati gospodarsko javno službo.
14. Uporaba prava in reševanje sporov
Za vsa civilnopravna razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
66. člen
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali domača ali tuja arbitraža.
(lažji prekrški uporabnika storitev gospodarske javne službe)
(1) Z globo 5.000 eurov se za prekršek kaznuje uporabnik storitev gospodarske javne službe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ne vodi evidence o mehanski obdelavi komunalnih odpadkov ločeno po občinah, v katerih so bili ti odpadki zbrani, če gre za mešane komunalne odpadke s številko 20 03 0, ločeno po občinah, v katerih so bili ti odpadki zbrani, če gre za odpadno embalažo iz podskupine odpadkov s številko 15 01, ločeno zbrane frakcije iz podskupine odpadkov s številko 20 01 ali za kosovne odpadke s številko 20 03 07 (točka pod c) 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe);
– ne zagotovi vodenja evidence o količini in vrsti komunalnih odpadkov, iz katerih so nastale gorljive sestavine, ki nastajajo po mehanski obdelavi komunalnih odpadkov in niso primerne za oddajo v recikliranje ali v pripravo za ponovno uporabo (prva alineja točke pod č) 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe);
– v informacijski sistem okolja ne posreduje podatkov v zvezi z mehansko obdelavo odpadkov v obsegu, ki je določen v Prilogi 3 te uredbe (točka pod f) 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe).
(2) Z globo 350 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba uporabnika storitev gospodarske javne službe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(težji prekrški uporabnika storitev gospodarske javne službe)
(1) Z globo 40.000 eurov se za prekršek kaznuje uporabnik storitev gospodarske javne službe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– komunalnih odpadkov ne preda izvajalcu gospodarske javne službe po tej uredbi (drugi odstavek 7. člena te uredbe);
– v mehansko obdelavo ne prevzame komunalnih odpadkov od izvajalcev občinske javne službe zbiranja ali ne vodi evidence o tem prevzemu (točka pod a) 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe);
– ne zagotovi, da se z mehansko obdelavo mešanice komunalnih odpadkov z razvrščanjem pridobijo odpadki, ki mešanico sestavljajo (točka pod b) 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe);
– ne zagotovi skladiščenja za gorljive sestavine, ki nastajajo po mehanski obdelavi komunalnih odpadkov, v pokritih prostorih velikosti, ki zadostuje za obdobje najmanj 14 dni načrtovanega nastajanja gorljivih sestavin (druga alineja točke pod č) 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe).
(2) Z globo 2.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba uporabnika storitev gospodarske javne službe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(lažji prekrški izvajalca gospodarske javne službe)
(1) Z globo 5.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec gospodarske javne službe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– v 48 urah od nastanka zastoja zaradi okvar ali nezmožnosti zagotavljanja izvajanja storitev javne službe ne obvesti ministrstva ali uporabnikov z objavo na svoji spletni strani (3. točka 8. člena te uredbe);
– se o načrtovanem rednem ali izrednem vzdrževanju obrata ne uskladi z uporabniki storitev gospodarske javne službe ali če o tem ne obvesti ministrstva, inšpekcije, pristojne za okolje, ali tega ne objavi na svoji spletni strani (4. točka 8. člena te uredbe).
(2) Z globo 350 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca gospodarske javne službe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(težji prekršek izvajalca gospodarske javne službe)
(1) Z globo 40.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec gospodarske javne službe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v okviru izvajanja storitev gospodarske javne službe ali v okviru izvajanja posebnih storitev, za posamezno območje sežge večjo letno količino gorljivih sestavin, ki nastajajo po mehanski obdelavi komunalnih odpadkov, kot je to dovoljeno (osmi odstavek 6. člena te uredbe).
(2) Z globo 2.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca gospodarske javne službe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz te uredbe se sme v hitrem postopku izreči globa v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s to uredbo.
V. PREHODNE DOLOČBE IN KONČNI DOLOČBI
(1) Ne glede na določbe te uredbe lahko koncesionar, ki upravlja z obstoječo sežigalnico odpadkov, ki izvaja gospodarsko javno službo sežiganja komunalnih odpadkov na območju občin savinjske regije v skladu s Koncesijsko pogodbo za storitev sežiganja (termično obdelavo) komunalnih odpadkov na območju občin savinjske regije z dne 29. avgusta 2008, podaljšano z Aneksom št. 2, št. 35405-138/2021-2550 z dne 8. junija 2022, storitve po tej pogodbi izvaja do izteka veljavnosti te pogodbe, 29. avgusta 2028.
(2) Ne glede na določbe te uredbe lahko koncesionar iz prejšnjega odstavka po pridobitvi koncesije na podlagi te uredbe izvaja obdelavo odpadkov po obstoječem postopku obdelave odpadkov, vendar največ sedem let od začetka koncesijskega razmerja po tej uredbi.
(3) Koncedent lahko razdre koncesijsko pogodbo, sklenjeno v skladu s prejšnjim odstavkom, poleg razlogov iz 2. do 7. točke prvega odstavka 58. člena te uredbe tudi v primeru, če koncesionar najpozneje do izteka roka iz prejšnjega odstavka sežigalnice ne prilagodi pogojem iz te uredbe.
(začetek poročanja uporabnikov)
Izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, ki ob uveljavitvi te uredbe uporabljajo storitve gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov po tej uredbi, morajo ministrstvu pošiljati dnevna poročila o odpadkih, ki jih prevzamejo v mehansko obdelavo od izvajalcev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranje, na obrazcu iz Priloge 3 te uredbe, od 1. januarja 2029.
(prehodno obdobje vzpostavitve gospodarske javne službe)
(1) Začetne količine za izvajanje gospodarske javne službe, ki so podlaga za javni razpis so določene za območja izvajanja gospodarske javne službe, in sicer za 1. območje 86 000 ton, 2. območje 23 000 ton in 3. območje 31 000 ton.
(2) Vlada izvajalcu gospodarske javne službe, ki to službo začne izvajati, določi ceno za prvo triletno obdobje najpozneje pred začetkom izvajanja gospodarske javne službe.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 10. člena te uredbe se lahko izven območja iz 72. člena te uredbe do vzpostavitve gospodarske javne službe po tej uredbi gorljivi komunalni mešani odpadki pošljejo v postopek energetske izrabe R1 v Republiki Sloveniji ali drugi državi ob upoštevanju predpisov Republike Slovenije in Evropske unije, ki urejajo pošiljke odpadkov.
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 67/22).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se do prenehanja koncesije, podaljšane na podlagi postopka za podaljšanje koncesije, začetega na podlagi Uredbe o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 123/04, 106/05, 6/16, 44/22 – ZVO-2 in 67/22) in Uredbe o načinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije (Uradni list RS, št. 123/04, 106/05, 6/16, 44/22 – ZVO-2 in 67/22), uporabljajo določbe predpisov iz tega odstavka.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-82/2025
Ljubljana, dne 17. aprila 2025
EVA 2024-2570-0037
Vlada Republike Slovenije
predsednik
