Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-K)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-K), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. marca 2025.
Št. 003-02-1/2025-63
Ljubljana, dne 5. aprila 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SOCIALNEM VARSTVU (ZSV-K)
1. člen
V Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1) se 49.b člen spremeni tako, da se glasi:
Center za socialno delo opravlja naloge interventne službe zunaj poslovnega časa centra za socialno delo.
V interventno službo se vključijo strokovni delavci, ki imajo najmanj pet let delovnih izkušenj in opravljajo naloge na področjih ogroženosti otroka, nasilja v družini, skrbništva, duševnega zdravja, varstva invalidov ali drugih kriznih intervencij.
Strokovni delavci, ki ne opravljajo nalog iz prejšnjega odstavka in imajo delovne izkušnje na področjih iz prejšnjega odstavka, se lahko vključijo v interventno službo, na podlagi predhodno podanega pisnega soglasja.
Zaradi izvajanja nalog interventne službe se lahko odredi pripravljenost na domu. Pripravljenost na domu pomeni dosegljivost zunaj delovnega časa z namenom, da je zagotovljena možnost svetovanja in po potrebi prihod na delovno mesto ali intervencija na terenu.
Pripravljenost na domu se ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Če mora strokovni delavec v času pripravljenosti na domu dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti oziroma kot delo, opravljeno prek polnega delovnega časa, za katerega veljajo omejitve iz zakona, ki ureja delovna razmerja.
Dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot je določen z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se zagotavlja v obdobju, ki ne sme biti daljše od dveh mesecev.«.
Za 49.b členom se doda nov 49.c člen, ki se glasi:
Strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki na centrih za socialno delo izvajajo socialno varstvene storitve, javna pooblastila ali naloge, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi, se vključujejo v supervizijo.«.
Za črtanim 54.a členom se doda nov 54.b člen, ki se glasi:
Krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena tega zakona za starejše osebe, za mlajše invalidne osebe, za otroke, mladostnike in odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, osebe s težavami v duševnem zdravju ali drugimi oviranostmi ter odrasle osebe, katerim krizne namestitve ne more zagotoviti center za socialno delo, opravljajo izvajalci institucionalnega varstva iz 50., 51., 52. in 54. člena tega zakona.
Med javnimi socialnovarstvenimi zavodi, ki na podlagi 50., 51., 52. in 54. člena tega zakona opravljajo institucionalno varstvo, minister, pristojen za institucionalno varstvo, glede na ocenjene potrebe po kriznih namestitvah ter ob upoštevanju posteljnih zmogljivosti, ki jih za ta namen izkažejo navedeni javni socialnovarstveni zavodi, s sklepom določi tiste, ki zagotavljajo krizne namestitve za osebe iz prejšnjega odstavka.
Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, kot koncedent, v soglasju z izvajalcem iz 50., 51. in 52. člena tega zakona, ki opravlja institucionalno varstvo na podlagi odločbe o koncesiji, glede na ocenjene potrebe koncedenta po kriznih namestitvah ter ob upoštevanju posteljnih zmogljivosti, ki jih za ta namen izkaže koncesionar, sklene aneks h koncesijski pogodbi za zagotovitev krizne namestitve za osebe iz prvega odstavka tega člena.
Seznam izvajalcev iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ki zagotavljajo krizno namestitev, ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, objavi na svoji spletni strani.
Krizna namestitev osebe iz prvega odstavka tega člena se zagotovi na podlagi mnenja centra za socialno delo. Izvajalec krizne namestitve iz tega člena takoj po namestitvi, najpozneje pa v 72 urah, z upravičencem ali njegovim zakonitim zastopnikom, sklene dogovor o vključitvi v krizno namestitev, v katerem se določi vrsta oskrbe, kategorija socialne oskrbe, ter uredi vprašanja zdravstvenega varstva, oblika izvajanja storitve, dan vključitve v krizno namestitev, obseg in način zagotavljanja krizne namestitve, morebitne dodatne storitve ter datum poteka upravičenosti do krizne namestitve. Za vsa vprašanja, ki niso urejena v tem členu, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo postopek za namestitev upravičenca pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva.
Krizna namestitev je za upravičenca brezplačna in traja do 21 dni, z možnostjo enkratnega podaljšanja za 21 dni, če po mnenju centra za socialno delo vrnitev upravičenca v domače okolje oziroma vključitev v drugo obliko socialno varstvene storitve v mreži javne službe še ni mogoča. Center za socialno delo v času trajanja krizne namestitve sodeluje z upravičencem pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti za vrnitev v domače okolje oziroma vključitev v drugo obliko socialno varstvene storitve v mreži javne službe.
Če vrnitev upravičenca v domače okolje oziroma prehod v drugo obliko socialno varstvene storitve v mreži javne službe tudi po izteku krizne namestitve ni mogoč, se lahko prične s postopkom uveljavljanja pravice do institucionalnega varstva, v skladu z določbami tega zakona.
Prevoz v ali iz krizne namestitve se upravičencu, ki zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmore prevoza z osebnim oziroma javnim prevozom, zagotovi z nenujnim reševalnim prevozom. Nenujni reševalni prevoz pri dispečerski službi zdravstva naroči center za socialno delo. Izvajalec nenujnega reševalnega prevoza je javni zdravstveni zavod ali druga pravna ali fizična oseba s koncesijo za izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje iz pravilnika, ki določa prevoze pacientov. Ura nenujnega reševalnega prevoza se obračuna v skladu z metodologijo, kot je določena za uro mobilnega reševalnega vozila v sistemu nujne medicinske pomoči.
V zvezi z zagotavljanjem krizne namestitve se iz proračuna Republike Slovenije krijejo stroški:
– morebitnega nenujnega reševalnega prevoza,
– nezasedene posteljne zmogljivosti, namenjene krizni namestitvi, v višini cene za III.a kategorijo oskrbe oseb starejših od 65 let, izvajalcem iz 50. člena tega zakona ter v višini cene za III. kategorijo oskrbe odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami in motnjami v gibanju za celodnevno zavodsko varstvo, izvajalcem iz 51., 52. in 54. člena tega zakona,
– zasedene posteljne zmogljivosti, namenjene krizni namestitvi, v višini cene kategorije oskrbe, ki se osebi v krizni namestitvi zagotavlja.
Izvajalci iz drugega in tretjega odstavka tega člena vodijo seznam o zasedenosti posteljnih zmogljivosti za krizne namestitve ter o tem poročajo ministrstvu, pristojnemu za institucionalno varstvo. Podatke o zasedenosti posteljnih zmogljivosti za krizne namestitve ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, in izvajalci iz drugega in tretjega odstavka tega člena objavijo na svoji spletni strani.
Način vodenja seznama o zasedenosti posteljnih zmogljivosti za krizne namestitve in podrobnejšo vsebino poročanja iz prejšnjega odstavka, podrobnejši način objave o zasedenosti posteljnih zmogljivosti ter način vlaganja zahtevkov za kritje stroškov kriznih namestitev in potrebna dokazila k zahtevkom za kritje stroškov kriznih namestitev, določi minister, pristojen za institucionalno varstvo.«.
V 57. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na tretji odstavek prejšnjega člena je lahko za pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo imenovana tudi oseba, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo iz 69. člena tega zakona in 20 let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju dejavnosti socialnega varstva, ki jo opravlja ta socialno varstveni zavod, in opravljen strokovni izpit na podlagi tega zakona.«.
Za 68.c členom se doda nov 68.č člen, ki se glasi:
Skupnosti izvajalcev, ki zastopajo področje storitev za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter drugimi oviranostmi v okviru delovanja javne mreže varstveno-delovnih centrov in zavodov za usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: področje dejavnosti), opravljajo naslednje naloge kot javna pooblastila:
1. obravnavajo strokovna vprašanja s področja dejavnosti in z oblikovanjem predlogov sodelujejo pri pripravi sistemskih rešitev;
2. na podlagi predhodnega mnenja ministrstva, pristojnega za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, oblikujejo pravila za vodenje sistemov, ki tvorijo poenoten informacijski sistem na področju dejavnosti;
3. vzpostavijo, vodijo, vzdržujejo in nadzorujejo ter upravljajo zbirko podatkov s področja nalog javnega pooblastila;
4. načrtujejo in izvajajo izobraževanja za delavce na področju dejavnosti, ki niso strokovni delavci ali strokovni sodelavci po tem zakonu;
5. v skladu z veljavnimi normativi in standardi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona s soglasjem ministra, pristojnega za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, določajo podrobnejše standarde za izvajanje posameznih vrst oskrbe in kriterije za določitev vrst oskrbe glede na ocenjene potrebe upravičencev storitev na področju dejavnosti.«.
Za 69. členom se doda nov 69.a člen, ki se glasi:
Kandidata, ki je prijavljen na javnem razpisu za zasedbo delovnega mesta na področju socialnega varstva, za katerega se zahteva opravljen strokovni izpit za strokovne delavce na področju socialnega varstva, se lahko zaposli za nedoločen čas brez opravljenega strokovnega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva, če izpolnjuje vse ostale pogoje iz prejšnjega člena in če na javnem razpisu ni prijavljenega kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta. Ta kandidat mora v roku enega leta od nastopa dela opraviti strokovni izpit za strokovne delavce na področju socialnega varstva.
V primeru, ko delavec zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka oziroma zaradi drugih osebnih ali objektivnih okoliščin, strokovnega izpita za strokovnega delavca ne more opraviti v roku, kot je določen v prejšnjem odstavku, se rok za opravo strokovnega izpita za strokovnega delavca podaljša za čas trajanja prej navedenih okoliščin.
Če kandidat v roku iz prvega ali drugega odstavka tega člena strokovnega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva ne opravi, delodajalec po poteku tega roka začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, na način, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se lahko kandidata, ki je prijavljen na javnem razpisu za zasedbo delovnega mesta na področju socialnega varstva, za katerega se zahteva opravljen strokovni izpit za strokovne delavce na področju socialnega varstva, zaposli za določen čas brez opravljenega strokovnega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva, če izpolnjuje vse ostale pogoje iz prejšnjega člena, če na javnem razpisu ni prijavljenega kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta, in če se za razpisano delovno mesto sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas.«.
Za 70. členom se dodata nova 70.a in 70.b člen, ki se glasita:
Kandidata, ki je prijavljen na javnem razpisu za zasedbo delovnega mesta na področju socialnega varstva, za katerega se zahteva opravljen strokovni izpit za strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, se lahko zaposli za nedoločen čas brez opravljenega strokovnega izpita za strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, če izpolnjuje vse ostale pogoje iz prejšnjega člena in če na javnem razpisu ni prijavljenega kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta. Ta kandidat mora v roku enega leta od nastopa dela opraviti strokovni izpit za strokovne sodelavce na področju socialnega varstva.
V primeru, ko delavec zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka oziroma zaradi drugih osebnih ali objektivnih okoliščin, strokovnega izpita za strokovnega sodelavca ne more opraviti v roku, kot je določen v prejšnjem odstavku, se rok za opravo strokovnega izpita za strokovnega sodelavca podaljša za čas trajanja prej navedenih okoliščin.
Če kandidat v roku iz prvega ali drugega odstavka tega člena strokovnega izpita za strokovne sodelavce na področju socialnega varstva ne opravi, delodajalec po poteku tega roka začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, na način, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se lahko kandidata, ki je prijavljen na javnem razpisu za zasedbo delovnega mesta na področju socialnega varstva, za katerega se zahteva opravljen strokovni izpit za strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, zaposli za določen čas brez opravljenega strokovnega izpita za strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, če izpolnjuje vse ostale pogoje iz prejšnjega člena, če na javnem razpisu ni prijavljenega kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta, in če se za razpisano delovno mesto sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas.
Tuji državljani lahko pridobijo poklicno kvalifikacijo za regulirana poklica strokovni delavec in strokovni sodelavec na področju socialnega varstva po postopkih in pogojih iz tega člena.
Strokovnjakom, ki imajo v drugi državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji pridobljeno poklicno kvalifikacijo, in strokovnjakom, ki so državljani tretjih držav, se poklicna kvalifikacija prizna v skladu z določbami III. poglavja Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (Uradni list RS, št. 39/16, 47/19, 92/21 in 76/23; v nadaljnjem besedilu: ZPPPK), če izpolnjujejo pogoje iz 69. oziroma 70. člena tega zakona.
Strokovnjaki iz prejšnjega odstavka morajo poleg dokazil, določenih v ZPPPK, vlogi priložiti tudi mnenje ENIC-NARIC centra o izobraževanju v skladu z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja.«.
V 74. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Strokovni delavci in strokovni sodelavci z višješolsko strokovno izobrazbo, lahko napredujejo v naziv mentor, svetovalec in svetnik, strokovni delavci in strokovni sodelavci z visokošolsko izobrazbo pa v naziv samostojni svetovalec, višji svetovalec in višji svetnik.«.
V 75. členu se v prvem odstavku besedilo »uspehe pri delu« nadomesti z besedilom »dosežke za delo«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Za dosežke iz prejšnjega odstavka se vsako leto lahko podelijo:
– ena nagrada za življenjsko delo na področju socialnega varstva,
– dve nagradi za izjemne dosežke na področju socialnega varstva,
– tri priznanja za vidne dosežke na posameznih področjih dela socialnega varstva.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedo »varstvo« dodata vejica in besedilo »v soglasju z ministrom, pristojnim za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji,«.
92. člen se spremeni tako, da se glasi:
Vlogo za namestitev, premestitev in odpust upravičencev pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva ter vključitev v storitev vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji pri izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalnega varstva ter storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji (v nadaljnjem besedilu: izvajalec socialno varstvene storitve), obravnava komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, ki jo imenuje izvajalec socialno varstvene storitve, in jo sestavljajo strokovni vodja, vodja socialno varstvenega programa ali službe oziroma socialni delavec in vodja zdravstveno negovalnega programa ali službe, lahko pa tudi drugi strokovni delavci in sodelavci.«.
Za 92. členom se dodajo novi 92.a, 92.b, 92.c, 92.č in 92.d člen, ki se glasijo:
Kadar izvajalec socialno varstvene storitve oziroma strokovni delavec, ki vodi postopek pri izvajalcu socialno varstvene storitve, ob vlogi za namestitev ugotovi, da zadeva spada v njegovo pristojnost oziroma komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, ugotovi, da oseba izpolnjuje pogoje za namestitev in je upravičena do storitve, ki jo izvajalec socialno varstvene storitve opravlja, ga uvrsti na seznam čakajočih za sprejem in ga o tem obvesti najpozneje v dveh mesecih od prejema popolne vloge. Komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, ob obravnavi vloge za namestitev tudi določi, katera vrsta storitve oziroma oskrbe bo za upravičenca potrebna glede na njegovo zdravstveno in socialno stanje, razvidno iz vloge za namestitev in njenih prilog ter obravnava vprašanja zdravstvenega varstva. Izvajalec socialno varstvene storitve, ki opravlja različne vrste storitev oziroma oskrbe v različnih obsegih ali na različne načine, vodi več seznamov čakajočih za sprejem. Izvajalec socialno varstvene storitve mora upravičencu ali njegovemu zakonitemu zastopniku na njegovo zahtevo sporočiti, na katerem mestu po vrstnem redu nerešenih vlog se nahaja njegova vloga za namestitev oziroma v katerem času je pričakovati njegovo vključitev.
Izvajalec socialno varstvene storitve si mora prizadevati, da z upravičencem ali njegovim zakonitim zastopnikom doseže dogovor o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve. Sklenjen dogovor o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve šteje za akt, s katerim je upravičenec vključen v storitev pri izvajalcu socialno varstvene storitve. V dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve se določi vrsta oskrbe, kategorija socialne oskrbe ter uredi vprašanja zdravstvenega varstva, oblika izvajanja storitve in način sklenitve individualnega načrta, dan vključitve v storitev oziroma začetek izvajanja storitve, obseg in način zagotavljanja storitve ter morebitne dodatne storitve, cena storitve in plačnik storitve oziroma način financiranja storitve ter pogoji za spremembe ali prenehanje veljavnosti dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve.
V primeru, da upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik zavrne podpis dogovora iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik vlogo umaknil in se postopek s sklepom ustavi.
Kadar oseba zaradi njene duševne bolezni oziroma duševnega ali telesnega stanja ni zmožna sprejeti ali izraziti voljne in zavestne odločitve o namestitvi pri izvajalcu socialno varstvene storitve, se komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, lahko posvetuje s centrom za socialno delo. Če komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, ugotovi, da varstva in oskrbe osebe ni mogoče zagotoviti na drug način kot z namestitvijo, izvajalec socialno varstvene storitve izda odločbo o namestitvi, ki vsebuje vse elemente dogovora iz drugega odstavka tega člena ter razloge, ki utemeljujejo nujnost namestitve.
Če komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, ugotovi, da oseba v skladu s predpisi na področju socialnega varstva ni upravičenec do storitve ali da izvajalec socialno varstvene storitve ne izvaja storitve oziroma oblike storitve, ki jo oseba potrebuje, izvajalec socialno varstvene storitve vlogo za namestitev zavrne z odločbo in osebo seznani z možnostmi podaje vloge za namestitev pri izvajalcih socialno varstvene storitve, ki to storitev oziroma obliko storitve zagotavljajo.
Premestitev upravičenca se lahko opravi na predlog upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika ali na predlog izvajalca socialno varstvene storitve.
Premestitev k drugemu izvajalcu socialno varstvene storitve na predlog upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika obravnava komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust. Predlog za premestitev se lahko zavrne le, če premestitev ni možna zaradi prostorskih pogojev ali zaradi vrste storitve, oblike storitve oziroma oskrbe, ki jo potrebuje upravičenec, o čemer izvajalec socialno varstvene storitve izda odločbo. Na podlagi ugotovitve in predloga komisije, pristojne za namestitev, premestitev in odpust, da so pogoji za premestitev izpolnjeni, se sklene dogovor iz drugega odstavka prejšnjega člena. V primeru, da upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik, zavrne podpis dogovora, se šteje, da je umaknil predlog za premestitev in se postopek s sklepom ustavi.
Premestitev v okviru istega izvajalca socialno varstvene storitve na predlog upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika se opravi na podlagi ugotovitve in predloga komisije, pristojne za namestitev, premestitev in odpust, da so izpolnjeni pogoji za premestitev, kar je podlaga za sklenitev aneksa k dogovoru iz drugega odstavka prejšnjega člena. V primeru, da upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik, zavrne podpis aneksa k dogovoru, se šteje, da je umaknil predlog za premestitev, in se postopek s sklepom ustavi. V primeru, da pogoji za premestitev niso izpolnjeni, izvajalec socialno varstvene storitve predlog za premestitev z odločbo zavrne.
Premestitev v okviru istega izvajalca socialno varstvene storitve na predlog strokovne službe izvajalca socialno varstvene storitve se opravi na podlagi ugotovitve in predloga komisije, pristojne za namestitev, premestitev in odpust, da je upravičenca zaradi spremenjenih potreb pri izvajanju storitve potrebno premestiti v oddelek ali enoto izvajalca socialno varstvene storitve, kjer je omogočeno izvajanje potrebne storitve oziroma oskrbe, kar je podlaga za sklenitev aneksa k dogovoru iz drugega odstavka prejšnjega člena. Kadar upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik zavrneta podpis aneksa k dogovoru iz drugega odstavka prejšnjega člena, ali z upravičencem ni mogoče skleniti aneksa k dogovoru iz drugega odstavka prejšnjega člena, ker upravičenec zaradi duševne bolezni oziroma duševnega ali telesnega stanja ni zmožen sprejeti ali izraziti voljne in zavestne odločitve o premestitvi, njegovega varstva in oskrbe pa ni mogoče zagotoviti na drug način, izvajalec socialno varstvene storitve izda odločbo o premestitvi, ki vsebuje vse elemente dogovora iz drugega odstavka prejšnjega člena ter razloge, ki utemeljujejo nujnost premestitve.
Premestitev k drugemu izvajalcu socialno varstvene storitve na predlog strokovne službe izvajalca socialno varstvene storitve, se opravi na podlagi ugotovitve in predloga komisije, pristojne za namestitev, premestitev in odpust, da je upravičenca zaradi spremenjenih potreb pri izvajanju storitve potrebno premestiti k drugemu izvajalcu socialno varstvene storitve, ki izvaja storitev oziroma oskrbo, ki jo upravičenec potrebuje, ali zaradi hujših kršitev hišnega reda. V tem primeru je potrebno predhodno pridobiti pisno soglasje izvajalca socialno varstvene storitve, v katerega bo upravičenec premeščen, in upravičenca, ki se ga premešča, ali njegovega zakonitega zastopnika. Upravičenec z drugim izvajalcem socialno varstvene storitve ob premestitvi sklene nov dogovor iz drugega odstavka prejšnjega člena. Kadar upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik zavrneta podpis novega dogovora iz drugega odstavka prejšnjega člena, in ne gre za premestitev zaradi hujših kršitev hišnega reda, ali z upravičencem ni mogoče skleniti novega dogovora iz drugega odstavka prejšnjega člena, ker upravičenec zaradi duševne bolezni oziroma duševnega ali telesnega stanja ni zmožen sprejeti ali izraziti voljne in zavestne odločitve o premestitvi, njegovega varstva in oskrbe pa ni mogoče zagotoviti na drug način, izvajalec socialno varstvene storitve izda odločbo o premestitvi, ki vsebuje vse elemente dogovora iz drugega odstavka prejšnjega člena ter razloge, ki utemeljujejo nujnost premestitve.
V primeru, da upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik zavrne sklenitev novega dogovora ob premestitvi iz prejšnjega odstavka zaradi hujših kršitev hišnega reda, lahko izvajalec socialno varstvene storitve začne postopek odpusta, kot ga določa 92.c člen tega zakona.
O predlogih za premestitve komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, vodi evidenco.
Dogovor iz drugega odstavka 92.a člena tega zakona se lahko na predlog upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika kadarkoli sporazumno razveže.
Na predlog komisije, pristojne za namestitev, premestitev in odpust, se lahko upravičenca odpusti iz storitve z odločbo o odpustu v primeru prenehanja razlogov za vključitev, v primeru iz šestega odstavka prejšnjega člena, zaradi hujših kršitev hišnega reda in zlorabe opojnih substanc ter zaradi kršitve oziroma neizpolnjevanja sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 92.a člena tega zakona. O uvedbi postopka za odpust zoper upravičenca je treba obvestiti njegovega zakonitega zastopnika in center za socialno delo.
V primerih hujših kršitev hišnega reda in zlorabe opojnih substanc ter kršitve oziroma neizpolnjevanja sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 92.a člena tega zakona, komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika najprej pisno opozori in ga pozove, da se vzdrži ugotovljenih kršitev. Če se upravičenec ne vzdrži kršitev, komisija za namestitev, premestitev in odpust, predlaga premestitev upravičenca v skladu s prejšnjim členom. V primeru, da upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik soglasja k premestitvi ne poda oziroma za premestitev niso izpolnjeni drugi pogoji, komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, predlaga odpust iz storitve in o tem obvesti center za socialno delo.
Odpust zaradi namenskih hujših kršitev hišnega reda, kot so zlasti grob in žaljiv odnos do sostanovalcev, zaposlenih ali obiskovalcev, nasilno obnašanje in medsebojno fizično obračunavanje, pijančevanje in razgrajanje, poškodovanje, uničenje ali odsvojitev opreme in drugega premoženja izvajalca socialno varstvene storitve, in zlorabe opojnih substanc ter kršitve oziroma neizpolnjevanja sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 92.a člena tega zakona, ni dopusten, če center za socialno delo v sodelovanju s strokovno službo izvajalca socialno varstvene storitve ugotovi, da upravičencu storitve ni mogoče zagotoviti na drug način, ali če upravičencu ni mogoče zagotoviti druge ustrezne storitve ali programa.
V primeru smrti upravičenca izvajalec socialno varstvene storitve o smrti obvesti njegovega zakonitega zastopnika in najbližjo osebo upravičenca ter zavezance za plačilo storitve.
Določbe 92., 92.a, 92.b, 92.c in 92.d člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi pri postopkih namestitve, premestitve in odpusta upravičencev v socialno varstvene zavode za usposabljanje, ki so vključeni v izvajanje navedene storitve na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI), po dopolnjenem 18. letu starosti.
Podrobnejše postopke izvajalca socialno varstvene storitve pri namestitvi, premestitvi in odpustu, vsebino in način predložitve oziroma umik vloge za namestitev, premestitev in odpust, določitev njenih prilog, sestavo in delovanje komisije, pristojne za namestitev, premestitev in odpust, predpiše in določi minister, pristojen za institucionalno varstvo, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 107/00, 31/01, 88/01, 78/22 in 92/24) se s spremenjenim prvim odstavkom 74. člena zakona uskladi do 30. septembra 2025.
Minister, pristojen za socialno varstvo, izda podzakonski akt iz spremenjenega tretjega odstavka 75. člena zakona do 31. marca 2025 v soglasju z ministrom, pristojnim za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji.
Minister, pristojen za institucionalno varstvo, izda podzakonski predpis iz enajstega odstavka novega 54.b člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za institucionalno varstvo, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, izda podzakonski predpis iz novega 92.d člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Uradni list RS, št. 38/04, 23/06, 42/07 in 4/14), ki pa se do uveljavitve predpisa iz drugega stavka prejšnjega odstavka uporablja še naprej, če ni v nasprotju s tem zakonom.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, novi 49.c člen zakona pa se začne uporabljati 1. januarja 2026.
Št. 540-01/24-18/30
Ljubljana, dne 28. marca 2025
EPA 1882-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
