Na podlagi 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US, 111/21 in 58/23) je Državni zbor na seji 28. novembra 2023 sprejel
o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES« (ReKPV50)
Resolucija o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES« (v nadaljnjem besedilu: resolucija) oblikuje aktivno politiko krepitve potresne odpornosti stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, s katero država prispeva k manjšim posledicam v primeru potresa.
Vodilo oblikovanja resolucije je Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21), ki v 72. členu določa, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, v 67. členu pa nalaga, da se z zakoni določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.
Pripravljenost oziroma ozaveščenost ljudi o potresni ogroženosti v Republiki Sloveniji ni ustrezna, saj se pogosteje pojavljajo šibkejši potresi, rušilni potresi pa redkeje. Tako ljudje ne razvijejo občutka o potresni ogroženosti na podlagi lastnih spoznanj oziroma pridejo do teh spoznanj običajno šele, ko se večja nesreča zgodi. Zato se raje osredotočajo na druge vidike ustreznosti njihovih bivališč, na primer videz in energetsko učinkovitost, kot pa na osnovno varovanje zdravja in življenja. Iz potresov, ki so se zgodili v zadnjem času v bližini Republike Slovenije in v preteklosti tudi na območju Republike Slovenije, je razvidno, da močnejši potres zaradi poškodb in porušitve objektov močno vpliva na zdravje, življenje ljudi in njihovo blaginjo. Še posebej ranljive so manjše skupnosti, kamor se lahko šteje tudi Republika Slovenija. Poleg tega je prenova potresno prizadetih območij in skupnosti dolgotrajen proces.
V preteklih letih je bilo veliko sredstev vloženih v energetsko prenovo stavb. Ugotovljeno je, da bi bilo treba sistem dopolniti s celostno prenovo stavb, ki vključuje tudi zdravo in varno bivalno in delovno okolje ter dobro konstrukcijsko stanje stavb. Konstrukcijsko odporna stavba je eden izmed ključnih pogojev za varovanje življenja in zdravja ljudi. Večina do zdaj energetsko prenovljenih stavb ni bila celostno obravnavana, zanje med drugim niso bile narejene seizmične analize in morebitne potrebne utrditve konstrukcije. V prihodnjih letih bo treba povečati delež stavb, za katere bodo narejene tudi računske ocene potresne odpornosti in bodo tako pripravljene na izvedbo celostne prenove ob zagotovitvi ustreznih virov financiranja. S krepitvijo potresne odpornosti stavbnega fonda se bo neposredno povečala tudi varnost prebivalcev Republike Slovenije.
Iz strokovne podlage Seizmični stresni test stavbnega fonda Republike Slovenije (2020–2050), Strokovne podlage za pripravo Resolucije o programu krepitve potresne varnosti, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR), 2020, (v nadaljnjem besedilu: strokovna podlaga), ki jo je pripravil Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, izhaja, da sta stavbni fond ter skupnost v Republiki Sloveniji potresno neustrezno odporna. V primeru močnejšega potresa je predvsem v večjih mestih pričakovati veliko materialno škodo in tudi številne smrtne žrtve. Ker potres močno vpliva na druge pomembne vidike delovanja družbe, bi močnejši potres vplival tudi na prekinitev delovanja pomembnejših objektov in sistemov ter s tem lahko ohromil celotno državo in družbo.
Resolucija sledi splošnemu cilju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, med drugim preprečitvi oziroma ublažitvi posledic naravnih nesreč, z namenom, da bi bilo življenje varnejše in kakovostnejše. Republika Slovenija ima vzpostavljen sistem za prvi nujni odziv takoj po potresu predvsem v okviru sistema zaščite in reševanja. Do zdaj so bili izdelani načrti zaščite in reševanja ob potresu na vseh ravneh (državni, regijski, lokalni), pripravljeni na podlagi Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12, 78/16 in 26/19). Izdelani so bili:
– Ocena tveganja za potres, [1]
– Ocena zmožnosti obvladovanja tveganja za potres, [2]
– Načrt odzivanja zdravstva ob naravnih in drugih nesrečah v Republiki Sloveniji, [3]
– Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi potresov, [4]
– Načrti zaščite in reševanja ob potresu na vseh ravneh (državni, regijski, lokalni in drugi),
– Potresna ogroženost v Sloveniji (POTROG), namenjena potrebam načrtovanja in delovanja sil zaščite, reševanja in pomoči civilne zaščite. [5]
Resolucija je zato usmerjena v preventivo, ki je učinkovitejša in dolgoročno sprejemljivejša od drugih oblik varstva pred naravnimi nesrečami tudi z vidika zagotavljanja sredstev za financiranje ukrepov. Ker gre za obsežne ukrepe, je za njeno izvajanje predvideno daljše časovno obdobje. Resolucija upošteva določila Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022 (Uradni list RS, št. 75/16), ki navaja, da je za zmanjšanje potresne nevarnosti in s tem posledic učinkov potresa treba sprejeti in začeti uresničevati program protipotresne sanacije stanovanjskih in pomembnih javnih objektov vzgoje in izobraževanja, varstva otrok, nege posebnih skupin prebivalstva, zdravstva in drugih javnih dejavnosti, industrijskih in infrastrukturnih objektov. Kot nujen ukrep poudarja tudi ozaveščanje in izobraževanje prebivalcev o nujnosti strokovne prenove objektov, saj bi lahko nestrokovni posegi poslabšali potresno varnost.
Resolucija je pripravljena tudi na podlagi sklepa, ki ga je 25. januarja 2021 sprejel Državni zbor Republike Slovenije, Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, v katerem nalaga pristojnemu ministrstvu, da se celostno in na podlagi dognanj stroke loti reševanja problematike in pripravi resolucijo, ki bo urejala program protipotresne sanacije potresno ogroženih objektov.
Resolucija predstavlja instrument za postopno utrjevanje stavbnega fonda, saj se do zdaj v krepitev potresne odpornosti stavbnega fonda niso vlagala večja finančna sredstva. Izjema je Posočje, kjer je šlo za odpravo škode in popravilo ter ojačitev poškodovanih objektov po potresu. Z akcijskimi programi, ki jih predvideva resolucija, bo zagotovljena sistemska ureditev potresne utrditve ogroženih stavb, kar ima več vzporednih pozitivnih učinkov. Ker ne gre za reševanje že poškodovanih objektov po potresu, kjer je treba ponuditi takojšnje finančne, organizacijske in izvedbene rešitve, se breme urgentne utrditve razporedi na daljše časovno obdobje. Da bi se izognili škodljivim posledicam potresa, je nujno, da se v Republiki Sloveniji čim prej začne vrednotenje potresnega tveganja in utrjevanje stavbnega fonda.
Resolucija omogoča dolgoročno preventivno ukrepanje z zagonom procesa utrditve potresno ogroženih stavb. S temi aktivnostmi se bo postopoma začel utrjevati stavbni fond, kar bo prispevalo k večji varnosti ljudi in okolja. Večja potresna odpornost stavb zmanjšuje možnost nastajanja verižnih nesreč ob poškodbah stavb (požari, eksplozije, izlivi nevarnih snovi in podobno).
Iz strokovne podlage izhaja, da bo treba vzpostaviti sistematični pristop pri izobraževanju in zagotavljanju kadrovskih zmogljivosti s področja potresnega inženirstva ter povezanost med družbo, inženirskim in raziskovalnim sektorjem.
Potresna utrditev obstoječih stavb pomeni tudi, da država ravna z načeli krožnega gospodarstva: stavbe se strokovno vzdržuje in obnavlja in s tem zmanjšuje verjetnost, da bi ob potresu postale odpadek. Obenem pa potresne utrditve obstoječih stavb v primerjavi z novogradnjami pomenijo manjšo porabo surovin in emisij ob gradnji ter zmanjšanje pritiskov na zazidavo odprtega naravnega prostora.
Prenova potresno ogroženih stavb je predvsem namenjena zmanjševanju tveganja za izgubo življenj in poškodovanosti ljudi ter za izboljšanje blaginje in kakovosti življenja. Poleg tega je običajno smiselno, da se prenova stavb zasnuje bolj celovito, vključno z energetsko sanacijo in zagotavljanjem zdravega bivalnega okolja. Potresno utrjene in celovito prenovljene stavbe zato pridobijo dodatno vrednost na dolgi rok, kar ne velja za zgolj energetsko prenovljene stavbe, čeprav so se do zdaj vlagala znatna sredstva le v ta namen.
Vrednotenje potresnega tveganja in potresna utrditev stavb kulturne dediščine je eden izmed bistvenih ukrepov za varstvo in celostno ohranjanje kulturne dediščine.
V primeru hujših poškodb stavb ob potresu bi imela razgradnja neustrezno utrjenih energetsko prenovljenih stavb večji negativni vpliv na okolje kot še vedno uporabne celovito prenovljene stavbe, hkrati bi bila razgradnja dražja in v energetsko prenovo vložena finančna sredstva izgubljena. Celostne prenove stavb bodo tudi pozitivno vplivale na slovensko gospodarstvo, predvsem na gradbeno in druge spremljajoče industrijske panoge.
2. STANJE POTRESNE VARNOSTI
2.1 Splošno
Potres je eden izmed pojavov v naravi, ki ga ni mogoče napovedati vnaprej in ga ni mogoče nadzorovati oziroma kontrolirati, lahko se le meri potresno gibanje tal (na primer pospešek tal) ter količino sproščene energije, ki se jo opredeli z magnitudo potresa. Potres vedno spremlja visoka stopnja presenečenja in negotovosti, kar je posledica nerazumevanja, nepripravljenosti in nezadostnega občutka ljudi o stopnji potresne nevarnosti in jakosti gibanja tal, ki se lahko pojavita pri močnih potresih.
Republika Slovenija spada s stališča posledic potresnega dogodka v skupino bolj ogroženih držav članic Evropske unije, saj leži na potresno dejavnem območju. Potres spada med naravne nesreče, ki Republiko Slovenijo močno ogrožajo, saj ima na potresno najbolj nevarnih območjih (slika 1 in slika 2) koncentriran stavbni fond, ki je tudi sorazmerno star.
Slika 1: Karta projektnega pospeška tal Slovenije za povratno dobo 475 let. [6]
Slika 2: Nova karta potresne nevarnosti Slovenije – projektni pospešek tal Slovenije za povratno dobo 475 let. [7]
Nova karta je veljavna od 1. maja 2022 in je bila objavljena kot popravek k dopolnilu SIST EN 1998 - 1:2005/A101:2009/AC:2022, Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij – 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe – Nacionalni dodatek – Popravek AC. V prehodnem obdobju (od 1. maja 2022 do 1. maja 2024) je za potresno odporno projektiranje veljavna tudi dosedanja uradna karta.
Dobra polovica ozemlja Republike Slovenije leži na območju, kjer je pričakovana intenziteta potresa VIII EMS-98 (European Macroseismic Scale) pri povratni dobi 475 let. V območju, ki ga lahko prizadene potres intenzitete VIII EMS-98, se nahaja tudi osrednji del Republike Slovenije, kjer bi morebitni potres zaradi goste naseljenosti, velike prisotnosti dnevne migracije, velike prisotnosti državnih in gospodarskih ustanov, križišč prometne in energetske infrastrukture povzročil hude dolgoročne in težko popravljive posledice na vseh področjih.
Slika 3: Gostota stavb (število stavb in/ali stavbnih delov) na km2 območja v RS, prikazana v strokovni podlagi.
Močnejši potresi lahko vzporedno sprožijo več verižnih nesreč, med katerimi so predvsem požari in eksplozije, nesreče z nevarnimi snovmi, plazovi, podori in poplave, bolezni ljudi in živali, prekinitve oskrbe z električno energijo in vodo, jedrske nesreče, porušitve visokih vodnih pregrad in podobno. Sodobna znanost še nima orodij, s katerimi bi lahko napovedala kraj, čas in jakost potresa, vendar obstajajo metode analize potresnega tveganja, s katerimi je mogoče vsaj približno upoštevati tudi verižne učinke potresov in posledice potresov napovedovati z verjetnostnimi ocenami ter z upoštevanjem vpliva negotovosti, kar v Republiki Sloveniji in tudi Evropski uniji še ni bilo uveljavljeno na ustrezni ravni.
Strokovna podlaga je pokazala, da je potresno tveganje obstoječega stavbnega fonda v Republiki Sloveniji neustrezno zaradi previsokih verjetnosti prekoračitve mejnega stanja popolne poškodovanosti stavb in tudi zaradi previsokih pričakovanih denarnih izgub.
Iz strokovne podlage izhaja, da živi v potresno najbolj ogroženih stavbah od 88 tisoč do 228 tisoč ljudi. V primeru približne ponovitve ljubljanskega potresa iz leta 1895, ki bi se zgodil v letu 2020, bi znašala mediana neposredne škode na stavbah 7,2 milijarde EUR, kar predstavlja okoli 15 % bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP) Republike Slovenije iz leta 2019.
2.2 Potresni dogodki in potresne sanacije na območju Republike Slovenije
Na območju Republike Slovenije magnitude potresov ne dosegajo zelo velikih vrednosti, vendar so zaradi razmeroma plitvih žarišč učinki lahko veliki. Potresi se pojavljajo skozi celotno zgodovino, posledice potresov oziroma učinki na človeka in njegovo grajeno okolje pa so odvisni predvsem od potresne odpornosti objektov, če ne gre za res izjemno močne potrese. Samo v 20. stoletju se je v Republiki Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto Vll po evropski potresni lestvici (EMS). Pri tej potresni intenziteti se na objektih lahko pojavijo zmerne poškodbe. V potresni zgodovini območja znotraj današnjih mej Republike Slovenije se je od začetka 16. stoletja tak potres zgodil najmanj 50-krat.
Najmočnejši zabeležen potres na današnjem ozemlju Republike Slovenije je bil idrijski potres leta 1511 z ocenjeno magnitudo 6,8. V javnosti je bolj znan ljubljanski potres leta 1895 z magnitudo 6,1. Odmevna sta bila tudi potres na Kozjanskem leta 1974 z magnitudo 4,8 in potres v Furlaniji leta 1976 z magnitudo 6,5. Potres iz leta 1976 in popotresi, ki so sledili, so prizadeli Posočje, predvsem Breginj.
Zadnja močna potresa sta bila na Bovškem leta 1998 in 2004 z magnitudama 5,6 in 4,9.
V Republiki Sloveniji so se do zdaj izvajale največje sanacije za krepitev potresne odpornosti v Posočju, ko je bila ustanovljena državna tehnična pisarna, ki je skrbela za potresno obnovo objektov po dveh potresih. Prvi takšen potres se je zgodil 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju, kjer je bila magnituda 5,6. Največji učinki so dosegli intenziteto VII-VIII EMS-98. Žarišče potresa je nastalo med dolino Lepene in Krnskim pogorjem v globini okoli 8 km. Potres je poleg velike gmotne škode na objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, saj so nastali številni skalnati podori, ki so ponekod popolnoma uničili planinske poti. Drugi večji potres se je zgodil 12. julija 2004 z epicentrom v Zgornjem Posočju. Največja dosežena intenziteta je bila VI-VII EMS-98.
V okviru državne tehnične pisarne se je izvajalo največje število potresnih utrditev objektov pri nas. Izvajanje teh utrditev je omogočilo pridobitev dodatnih znanj in izkušenj na tem področju, hkrati pa so pridobili dodatna znanja tudi izvajalci posegov.
Potres z žariščem v bližini naselja Petrinje na Hrvaškem decembra 2020 je povzročil poškodbe stavb tudi v Republiki Sloveniji. Večina poškodovanih stavb so stavbe kulturne dediščine (evidentiranih več kot 300 poškodovanih stavb). Škoda je nastala predvsem na sakralnih objektih, gradovih in dvorcih. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v potresu nastale poškodbe, ki so poslabšale že tako nezadostno potresno odpornost teh stavb, niso sanirane, kar dodatno povečuje tveganje za izgubo kulturne dediščine.
2.3 Stanje stavbnega fonda
Posledice samega potresnega dogodka so odvisne predvsem od potresne odpornosti objektov, v in ob katerih se ob potresu zadržujemo. Znanost na področju potresnega inženirstva se je pospešeno razvila v drugi polovici prejšnjega stoletja in ob koncu 20. stoletja ter v zadnjem času napredovala do stopnje, ki se v praksi odraža s projektiranjem in gradnjo potresno odpornih objektov s poudarkom na varovanju človeških življenj. Treba se je zavedati, da tudi sodobni standardi za potresno odporno projektiranje ne preprečujejo škode na stavbi in izgube premoženja, saj bi bila zaradi velikega potenciala potresne obtežbe gradnja takšnih objektov z ekonomskega stališča predraga.
V Republiki Sloveniji so s potresnega vidika najbolj problematični objekti, ki so bili zgrajeni na podlagi standardov, veljavnih do leta 1964, ko je bil v Republiki Sloveniji vpeljan prvi predpis za vzpostavitev potresno odporne gradnje. Od takrat je znanje stroke na področju potresnega inženirstva in seizmologije močno napredovalo. Leta 1981 je bil izdan nov predpis, ki je vključeval nekatere elemente sodobnih standardov za potresno odporno projektiranje objektov. Konec leta 2005 je Republika Slovenija sprejela Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05, 61/17 – GZ in 199/21 – GZ-1; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o mehanski odpornosti), ki v naš pravni red uvaja evropski standard za potresno odporno gradnjo (skupina standardov SIST EN 1998 Evrokod 8 – Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij). Določeno je bilo prehodno obdobje do 1. januarja 2008, v katerem so se uvajale nove zahteve pri projektiranju stavb in je bila hkrati še dopustna gradnja po starih predpisih iz leta 1981 s spremembami in dopolnitvami. Od leta 2008 naprej se šteje, da pravilno projektirane in zgrajene stavbe zagotavljajo ustrezno potresno odpornost. Karta potresne nevarnosti Slovenije – projektni pospešek tal iz leta 2001 je priloga Nacionalnega dodatka k EC8 in se kot del predpisov uporablja za projektiranje stavb. Od 1. maja 2022 do 1. maja 2024 je poleg obstoječe uradne karte (2001) veljavna tudi nova karta Potresna nevarnost Slovenije, po 1. maju 2024 pa bo v uporabi samo nova karta.
Pri zbiranju podatkov o pregledanih stavbah se je izkazalo, da ima zgolj 8 % bolnišnic narejen elaborat potresne odpornosti, kar pomeni, da je 8 % bolnišnic konstrukcijsko pregledanih in ocenjenih s stališča potresne odpornosti. Okrog 60 % bolnišnic je zgrajenih pred letom 1964 in le 10 % bolnišnic je zgrajenih po letu 2008 in zanje smemo predpostaviti, da so ustrezno potresno odporne.
Domovi za starejše in varstveno dnevni centri tudi spadajo med stavbe, v katerih so ranljivejše skupine ljudi. Potresna odpornost te kategorije stavb je ocenjena le za približno 15 % teh stavb. Analiza obstoječega stanja teh stavb je pokazala, da je okrog 25 % stavb zgrajenih pred letom 1964. Okrog 10 % teh stavb je zgrajenih po letu 2008, ko je začel veljati Pravilnik o mehanski odpornosti.
Velik delež stavbnega fonda ožjega javnega sektorja je zgrajen še pred uveljavitvijo tehničnih predpisov, ki so zahtevali ustrezno potresno odporno projektiranje. Okrog 40 % teh stavb je zgrajenih pred letom 1964. Po uveljavitvi Pravilnika o mehanski odpornosti v letu 2005, je bilo zgrajenih le okrog šest odstotkov stavb ožjega javnega sektorja. Do zdaj se je v te stavbe v glavnem investiralo v energetske prenove, vidik celostne prenove, kar zajema tudi povečanje potresne odpornosti, pa je bil zanemarjen.
2.3.1 Seizmični stresni test karakterističnega stavbnega fonda Republike Slovenije
Da bi lahko za družbo ovrednotili, kolikšno tveganje predstavlja potres, je treba v prvi fazi dobro poznati vse dejavnike, ki vplivajo na potresni odziv objektov in varovanje življenj. Tako je treba poznati potresno nevarnost lokacije, ki določa pričakovane jakosti gibanja tal, stavbni fond in naseljenost v stavbah ob kritičnem potresnem dogodku. Z izvedbo seizmičnega stresnega testa se določijo okvirne vrednosti potresnega tveganja za skupino stavb ali celoten karakteristični stavbni fond.
V okviru strokovne podlage je bil narejen seizmični stresni test za karakteristični stavbni fond Republike Slovenije in je obsegal nekaj več kot pol milijona stavb ali delov stavb, v katerih živijo ljudje oziroma katerih vrednost posamezne stavbe ali dela stavbe presega 50.000 EUR glede na model množičnega vrednotenja nepremičnin.
2.3.2 Metodologija priprave seizmičnega stresnega testa
Izpostavljenost stavbnega fonda, ki se je uporabila pri seizmičnemu stresnemu testu, je bila opredeljena na podlagi lokacij stavb, leta zgraditve, namembnosti stavbe, površine stavbe, materiala nosilne konstrukcije, vrednosti stavbe in števila etaž. Kljub temu se lahko na podlagi javno dostopnih podatkov, ob poznavanju stavbnega fonda kot celote, potresno ranljivost in izpostavljenost modelira približno na nivoju razredov stavb, v katere se razporedi stavbe s podobnimi značilnostmi.
Model potresne nevarnosti določa zvezo med intenziteto gibanja tal, faktorjem tal in povratno dobo intenzitete gibanja tal. Takšen model je posledica verjetnostne analize potresne nevarnosti, s katero se na sistematičen način upošteva vpliv slučajnosti in negotovosti pri modeliranju potresne nevarnosti.
Model posledic potresov na stavbe in ljudi se meri z različnimi kazalniki potresnega tveganja. Najpogosteje sta uporabljena dva modela, in sicer časovno opredeljen model posledic potresov, ki ovrednoti posledice vseh možnih potresov za izbrano časovno obdobje, in model posledic potresnega dogodka.
Prednost prvega modela je, da je bolj splošen, saj upošteva vse možne potrese, katerih vpliv se nato povpreči na izbrano časovno obdobje (na primer eno leto, 50 let). Drugi model pa je lažje razumljiv laični javnosti, saj odraža simulacijo potresa in njegovih posledic.
Pri izvedbi seizmičnega stresnega testa karakterističnega stavbnega fonda Republike Slovenije je bil uporabljen model za primer rušilnega potresa. Vključeni so bili naslednji kazalniki potresnega tveganja:
– število stavb ali delov stavb v izbranem mejnem stanju poškodovanosti,
– pričakovana škoda,
– pričakovano število smrtnih žrtev.
Javno dostopni podatki o stavbnem fondu so za določitev natančnega modela izpostavljenosti pomanjkljivi in dokaj nezanesljivi, zato je tudi ocena potresne odpornosti stavbnega fonda dokaj nezanesljiva. V Republiki Sloveniji ni vzpostavljen tak register stavb, ki bi nudil ustrezne podatke, na podlagi katerih bi se lahko modelirala potresna ranljivost in izpostavljenost na nivoju posameznih stavb. V javno dostopnih podatkih namreč manjkajo pomembni podatki, med drugim vrsta konstrukcijskega sistema, dimenzije elementov nosilne konstrukcije, materialne lastnosti, postopek projektiranja in rezultati projektiranja ter tudi podatki o morebitnih kasnejših posegih v konstrukcijo stavbe.
2.3.3 Rezultati seizmečnega stresnega testa na osnovi časovno opredeljenega modela posledic potresov
Na rezultate seizmičnega stresnega testa vpliva veliko faktorjev. Sloni na verjetnostni analizi potresnega tveganja, ki obsega model potresne nevarnosti, model izpostavljenosti stavbnega fonda, model ranljivosti, model posledic potresov in potresnega dogodka na stavbe in ljudi ter metodo za izvedbo potresnega tveganja. Zaradi negotovosti in necelovitosti vhodnih podatkov o stavbnem fondu in slučajnosti potresnega gibanja tal so vplivi negotovosti in slučajnosti ovrednoteni, kar omogoča prikaz in širjenje rezultatov z določeno stopnjo zaupanja. Zato so rezultati v nadaljevanju navedeni kot mediana oziroma z intervalom vrednosti, ki se nanaša na 90-odstotni interval zaupanja.
Ključno težavo predstavljajo stavbe, ki so glede na verjetnost popolne poškodovanosti uvrščene v visok razred tveganja. Vseh takšnih stavb ali delov stavb je od 20 tisoč do 56 tisoč (90-odstotni interval zaupanja), kar predstavlja od 4 % do 11 % karakterističnega stavbnega fonda Republike Slovenije (mediana znaša 7 %). Glede na podatke centralnega registra prebivalstva živi v teh stavbah od 88 tisoč do 228 tisoč ljudi. Če se upošteva še stavbe, ki se po merilu ciljne pričakovane letne izgube prav tako uvrščajo nad dopustno tveganje, se izkaže, da je potresno ogroženih med 32 tisoč in 75 tisoč stavb ali delov stavb. Za te stavbe ali dele stavb je verjetnost prekoračitve mejnega stanja popolne poškodovanosti v 50 letih večja od 3 % oziroma je pričakovana letna izguba večja od 270 EUR/100 m2 tlorisne površine stavbe.
Potresno ogroženih stavb ali delov stavb je torej med 6 % in 14 % karakterističnega stavbnega fonda Republike Slovenije. V teh stavbah živi od 130 tisoč do 300 tisoč ljudi oziroma od 6 % do 15 % celotne populacije ljudi na območju Republike Slovenije. Vrednost stavbnega fonda, ki je uvrščen v razred nedopustnega tveganja, znaša od 6,4 milijarde EUR do 13,4 milijarde EUR po vrednostih iz leta 2019.
Te stavbe je treba utrditi, nadomestiti ali kako drugače zmanjšati njihovo pričakovano letno izgubo v naslednjih 30 letih. Če se stavbni fond ne bo ustrezno prenavljal, se bo nekaterim stavbam z leti potresna odpornost dodatno zmanjšala.
2.4 Ocena posledic močnega potresa
Če bi se leta 2020 ponovil zgodovinski ljubljanski potres iz leta 1895 (M 5.9, I VIII EMS), bi bile njegove posledice obsežne. Ocenjeno je, da bi bilo poškodovanih med 42 tisoč in 102 tisoč stavb, ekonomska škoda pa bi znašala med 2,5 milijarde EUR in 16,6 milijarde EUR, mediana neposredne škode na stavbah bi znašala 7,2 milijarde EUR. To pomeni, da bi takšen potres povzročil neposredno škodo v višini 15 % BDP Republike Slovenije iz leta 2019, pri čemer je pri izračunu upoštevana le škoda na stavbnem fondu, ne upoštevajoč povzročeno škodo na infrastrukturnih objektih in drugo posredno škodo. V tako ocenjeni škodi niso zajeti drugi posredni stroški, ki bi se zgodili ob potresu, kot so na primer ureditev začasnih bivališč, stroški okrevanja prebivalcev, izpad infrastrukture, prekinitev kritične infrastrukture, prekinitev proizvodnje v gospodarstvu, izpadi dohodkov zaradi izgube delovne sile in podobno. Prav tako ni zajeta izguba, ki bi jo utrpela Republika Slovenija zaradi izgube kulturne dediščine kot enega od gradnikov njene nacionalne identitete in obstoja narodne in državne skupnosti. Tako povzročena škoda na stavbah bi bila za Republiko Slovenijo katastrofalna, še posebej, ker bi bil proces prenove precej dolgotrajen, saj bi bilo treba sanirati oziroma porušiti in nadomestiti zelo veliko število stavb. Zaradi tega dejstva je pomembno, da se stavbni fond utrdi še pred rušilnim potresom, kar pomeni, da je treba delovati preventivno in začeti postopno utrjevati stavbni fond.
2.5 Vpliv posledice potresov na ljudi
Na poškodbe ljudi zaradi posledic potresa vpliva zelo veliko dejavnikov. V prvi vrsti so poškodbe ljudi odvisne od jakosti potresnega dogodka, kakovosti gradnje, zasedenosti objekta v času potresa in tudi od kasnejših posegov v konstrukcijo objekta, kjer so problematični vsi posegi v nosilne elemente konstrukcije, še zlasti pa njihova odstranitev.
Na število poškodovanih ljudi vplivajo tudi material nosilne konstrukcije, vrsta konstrukcijskega sistema in način projektiranja objekta, saj je od teh dejavnikov odvisen tudi način porušitve stavbe v primeru zelo močnega potresa. Število žrtev in poškodovanih oseb je odvisno tudi od časa pojava potresa, saj se razporeditev prebivalstva v stavbah čez dan, teden in med posameznimi meseci spreminja. Na ocenjeno število ljudi v stavbi vplivajo tudi dnevne migracije ljudi. Razporeditev prebivalstva je različna med delovnikom in ob koncu tedna, nanjo pa vplivajo tudi prazniki in šolske počitnice med letoma. Na število smrtnih žrtev med drugim vpliva tudi stanje v potresu poškodovane kritične infrastrukture, ki je pomembna za zdravniško in drugo oskrbo ponesrečencev po potresu.
Na število žrtev torej vpliva veliko dejavnikov, ki jih ni mogoče vnaprej napovedati. Ocena posledic potresa na ljudi je zahteven proces, ki je povezan s številnimi negotovostmi in predpostavkami. Ob popolni porušitvi objektov je ne glede na material in konstrukcijski sistem pričakovati smrtne žrtve.
3. CILJI
Resolucija zapoveduje pripravo izvedbenih dokumentov – akcijskih programov za zmanjšanje potresnega tveganja (v nadaljnjem besedilu: akcijski programi). Akcijski programi se bodo periodično posodabljali, predvidoma na vsakih pet let, prvi pa bo pripravljen v dveh letih po sprejetju resolucije. Izvajanje ukrepov bo postopno, pri čemer bodo najprej izvedene aktivnosti za vzpostavitev pogojev za uspešno doseganje zastavljenih ciljev. Opravljali pa se bodo tudi vmesni pregledi učinkovitosti izvajanja ukrepov akcijskih programov.
V prvi vrsti je cilj resolucije vzpostavitev strateškega okvirja za oblikovanje akcijskih programov in ozaveščanje širše in strokovne javnosti ter odločevalcev o preteči nevarnosti potresa ter o stanju potresne odpornosti stavbnega fonda v Republiki Sloveniji.
Raven poznavanja potresne odpornosti pretežnega dela stavbnega fonda je nizka. Zato je predvideno, da se v prvih letih izvajanja zagotovi natančnejše poznavanje stanja potresne odpornosti celotnega stavbnega fonda, začenši z objekti, kjer bi bile posledice poškodovanih ali celo porušenih objektov ob potresu za družbo največje.
Najpomembnejši zastavljeni cilj je, da bo potresno tveganje stavbnega fonda po izvedenih ukrepih, ki jih resolucija predvideva, manjše od sprejemljivega tveganja, ki ga je treba opredeliti z družbenim konsenzom, upoštevanjem zmožnosti družbe za okrevanje območja v primeru rušilnega potresa ter v odvisnosti od potresnega tveganja obravnavanega območja. Glede na izhodiščni seizmični stresni test stavbnega fonda1 to pomeni, da bo treba v naslednjih desetletjih potresno utrditi, v nekaterih primerih pa tudi nadomestiti med 32 tisoč in 75 tisoč stavb ali delov stavb. Utrjevanje in nadomeščanje stavb bo zaradi omejenosti človeških in finančnih virov postopno. Kljub omejenosti virov je smiselno sorazmerno hitro ukrepanje, saj daljše časovno obdobje pomeni večje tveganje zaradi staranja in propadanja stavbnega fonda, obenem pa se z daljšim časovnim obdobjem povečuje tudi tveganje zaradi večje verjetnosti pojava rušilnega potresa.
Z akcijskimi programi se bodo uresničevali glavni cilji resolucije, ki so:
1. OZAVEŠČANJE: javnost bo seznanjena s tveganji, ki jih predstavlja potres, ter z ukrepi, s katerimi se ta tveganja lahko zmanjšajo na sprejemljivo raven, kar bo prispevalo k ozaveščanju družbe (lastnikov in odločevalcev) o pomenu potresne varnosti in povečalo sprejemljivost za izvedbo potrebnih dejanj;
2. VZPOSTAVLJANJE PRAVNO SISTEMSKEGA OKVIRA: vzpostavi se pravno sistemski okvir za ureditev tega področja, od morebitnih prilagoditev normativnega okvira, ki bo omogočal učinkovitejše ukrepanje, do ureditve centralnega vodenja in usmerjanja dolgoročnega projekta utrditve stavb;
3. USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE: strokovnjaki s področja graditve in drugi deležniki v procesu graditve bodo pridobili dodatna znanja. Cilj je kakovostno izobraziti stroko za ustrezno reševanje problematike potresnega tveganja stavb in usposobiti izvajalce protipotresne utrditve stavb z uporabo ustreznih gradbenih materialov in metod;
4. PREGLEDOVANJE STAVBNEGA FONDA: izveden bo strokovni pregled relevantnih obstoječih stavb in ugotovljena stopnja njihove ogroženosti, kar bo temelj za nadaljnje ukrepanje;
5. ZAGOTOVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV ZA ZMANJŠANJE POTRESNEGA TVEGANJA: proučene bodo možnosti zagotovitve finančnih sredstev za izvedbo prenov potresno ogroženih stavb oziroma zmanjšanje potresnega tveganja;
6. PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA POTRESNE UTRDITVE OGROŽENIH STAVB: projektiranje in izvedba prenove potresno ogroženih stavb, pri čemer se opredelijo prednostna področja, smotrna raba javnih sredstev in se najprej prenovijo ključne stavbe. Namesto prenove se lahko na podlagi ekonomskih analiz (angl. cost benefit) izvede tudi porušitev in novogradnja objekta, pri čemer je treba upoštevati arhitekturne, okoljske ter varstvene usmeritve in cilje;
7. SKRB ZA ZAGOTAVLJANJE USTREZNE KAKOVOSTI POTRESNIH UTRDITEV: strokovna podpora pri pripravi, izvedbi in kontroli kakovosti projektiranja ter izvedbe potresne utrditve;
8. EVIDENTIRANJE STANJA STAVB: vzpostavi se javni dostop do podatkov o izvedenih ukrepih in doseženi stopnji potresne odpornosti.
4. UKREPI V ZVEZI S POTRESNIM TVEGANJEM
Za učinkovito upravljanje potresnega tveganja resolucija predvideva pripravo akcijskih programov. Ti bodo vsebovali ključne aktivnosti, ki bodo spodbudile delovanje družbe na področju krepitve potresne odpornosti stavbnega fonda in skupnosti. Akcijski programi bodo usmerjeni v zagotavljanje informiranosti o potresnem tveganju, povečanje ozaveščenosti družbe o potresni odpornosti in varnosti, izobraževanje strokovnjakov s tega področja, izvajanje ukrepov za vrednotenje potresne varnosti, postopno krepitev potresne odpornosti in sistemsko ureditev tega področja ter pridobivanje virov financiranja.
Za vsako načrtovalsko obdobje se bodo določili cilji in ukrepi na področju zagotavljanja potresne varnosti ter proučile možnosti zagotavljanja ustreznih virov financiranja. Ob tem bo izveden tudi pregled doseganja ciljev in ukrepov v zvezi s stavbnim fondom za preteklo obdobje.
V okviru priprave izvedbenega dela akcijskih programov bodo podrobneje zastavljeni cilji za zagotavljanje potresne varnosti, ki bodo temeljili na ključnih ukrepih resolucije. Na podlagi izvajanja akcijskih programov se bo ugotovilo, ali bo treba določiti dodatne ukrepe za doseganje zastavljenih ciljev ter ocenilo finančne posledice ukrepov za posamezno predvidoma petletno načrtovalsko obdobje.
Ključni ukrepi, s katerimi bo Republika Slovenija začela urejati upravljanje potresnega tveganja, so:
– ozaveščanje in širjenje informacij o potresni (ne)varnosti in potresnem tveganju,
– ukrepi za sistemsko ureditev področja krepitve potresne odpornosti,
– izobraževanje in usposabljanje projektantov, izvajalcev, nadzornikov, proizvajalcev gradbenih materialov in preglednikov projektne dokumentacije ter odločevalcev v organih upravljanja in drugih deležnikov v procesu graditve objektov,
– vrednotenje potresnega tveganja obstoječega stavbnega fonda,
– krepitev potresne odpornosti: z ustreznimi projekti za izvedbo, pripravo investicij, organizacijo logistike in izvedbo gradbenih in drugih del,
– priprava finančnih produktov in proučitev možnosti zagotavljanja ustreznih virov financiranja za utrditev stavb v luči zmanjšanja potresnega tveganja.
Ker poznavanje stavbnega fonda z vidika potresne odpornosti ni dovolj dobro, je treba že v zgodnji fazi narediti individualne računske ocene potresne odpornosti stavb. V okviru akcijskih programov bodo oblikovani kriteriji prednostnega nabora stavb za utrditev oziroma novogradenj, ki bi nadomestile odstranjene stavbe, katerih utrditev ni več smiselna. Med kriteriji prednostnega nabora bodo predvsem pomembnost objekta oziroma stavbe za delovanje družbe, njena kulturna vrednost, uporabna površina, število ljudi ob običajni zasedenosti stavbe, lokacija stavbe glede na karto potresne nevarnosti Republike Slovenije in izkazana manjša potresna odpornost stavbe. Očitna prednost takojšnje utrditve tovrstnih stavb je, da se s tem izogne katastrofalnim posledicam potresa in omogoči nujno oskrbo ljudi v času neposredno po potresu ter čim bolj normalno delovanje družbe in države. Vendar pa je utrditev teh stavb smiselna še z drugih vidikov. Ker gre praviloma za javne stavbe z večjimi površinami (takšen primer so šole), lahko po potresu služijo kot zasilna zatočišča za ljudi, katerih bivalni prostori so med potresom močno poškodovani. Hkrati je prenova nekaterih takšnih stavb enostavnejša, saj določen čas leta niso polno zasedene (takšen primer so šole). Nivo poznavanja nekaj teh stavb je relativno visok, kar pomeni, da dodatne raziskave, ki bi zamaknile izvedbo same utrditve, ne bodo potrebne ali pa bodo izvedene v precej manjšem obsegu.
4.1 Ozaveščanje in širjenje informacij o potresni (ne)varnosti in potresnem tveganju
Aktivnosti na področju ozaveščanja o potresnem tveganju in korakih za zagotovitev potresne varnosti so ključne za dosego potresno odpornega stavbnega fonda.
Eden izmed pomembnih ukrepov je informiranje o pomenu potresno varne gradnje uporabnikov, lastnikov, najemnikov, kupcev stavb oziroma stanovanj in izvajalcev prenov, ki pri svojem delu naletijo na nujnost poseganja v nosilno konstrukcijo.
Lastniki stavb velikokrat izvajajo posege v nosilno konstrukcijo brez predhodne strokovne presoje projektanta konstrukcij, vendar se pri tem ne zavedajo, da so lahko tudi manjši posegi v nosilno konstrukcijo v primeru potresa problematični. Zato se bo v prihodnjih letih povečala aktivnost tudi na področju ozaveščanja ključnih akterjev v procesu gradnje.
Ključno je, da se deležnikom, ki so izpostavljeni potresnemu tveganju, v doglednem času zagotovijo informacije o potresnem tveganju. Boljša ozaveščenost lastnikov stavb o potresnem tveganju bo spodbudila lastnike, da bodo investirali tudi v potresno ojačitev svojih stavb.
4.2 Ukrepi za sistemsko ureditev področja krepitve potresne odpornosti
Potrebe po sistemski ureditvi področja so se med drugim pokazale tudi glede na katastrofalne potrese v sosednjih državah. Dodatna spoznanja za izboljšanje sistemske ureditve področja se bodo pokazale v praksi pretežno prek izvedbe pilotnih projektov prenov potresno ogroženih stavb ter vzpostavitve celovitega modela za oceno potresnega tveganja na različnih nivojih natančnosti. Temu bodo sledili ukrepi v okviru akcijskih programov s priporočili sprememb za odpravo sistemskih ovir za učinkovito ukrepanje.
4.2.1 Organizacijska struktura za krepitev potresne odpornosti
Ministrstvo, pristojno za graditev, vodi izvajanje politike potresne odpornosti in nadzira organ izvajanja.
Za uresničitev predlaganih ukrepov resolucije bo treba za izvedbo z ustrezno pravno podlago ustanoviti organ izvajanja in mu določiti obseg nalog, med drugim bo vodil aktivnosti za krepitev potresne odpornosti (na primer usposabljanja pooblaščenih inženirjev, izvajalcev, nadzornikov, preglednikov in kontrola ustreznosti predlaganih ukrepov na nivoju posameznih stavb). V njegovem okviru se bodo predvidoma izvajali tudi vsi potrebni postopki za tehnično pomoč pri pripravi projektne in investicijske dokumentacije ter dodeljevanje finančnih sredstev za izvedbo projektov krepitve potresne odpornosti z izvajanjem prenov potresno ogroženih stavb. Organizacijska oblika organa izvajanja bo določena v zakonu.
4.2.2 Baza podatkov, namenjena strokovni javnosti
Vsi podatki o pregledanih stavbah se bodo zbirali na enem mestu in bodo podlaga za nadaljnje izvajanje konkretnih projektov in morebitnih ponovnih seizmičnih stresnih testov, s podatki se bo povečal nabor informacij o stavbah. Za sistematski pristop bo potrebna pravna ureditev, saj bo vzpostavljena enotna baza podatkov o pregledanih stavbah in tudi stavbah, na katerih je bila že izvedena potresna utrditev, ki bo osnova za natančnejše analize potresnega tveganja. Seizmični stresni test se bo posodabljal na podlagi posodobljenih ocen potresne odpornosti posameznih stavb oziroma skupin stavb in bo zajemal podatke iz vzpostavljene baze podatkov. Model seizmičnega stresnega testa in njegove različice se bodo uporabili za nadaljnje preventivno ukrepanje.
4.2.3 Vzpostavitev evidence potresne odpornosti stavb
Vzpostavljena bo evidenca potresne odpornosti stavb, v kateri bodo prikazane pregledane in potresno ojačene stavbe, s podatki se bo povečal nabor informacij o stavbah.
4.3 Ukrepi za izobraževanje in usposabljanje projektantov, izvajalcev, nadzornikov, proizvajalcev gradbenih materialov in preglednikov projektne dokumentacije ter drugih akterjev, ki so udeleženi v procesu graditve objektov
Ker je bilo do zdaj malo povpraševanja po potresnih utrditvah in ker so se te izvajale v majhnem obsegu, v Republiki Sloveniji ni dovolj strokovnjakov z znanji in izkušnjami s področja seizmičnih analiz obstoječih objektov, zlasti s področja zagotavljanja potresne varnosti, ki so sposobni izvajati modeliranje stavb z nelinearnimi metodami. Zato bo za izvajanje seizmičnih analiz različnih nivojev natančnosti treba preko ustreznih (izobraževalnih) ustanov v naslednjih letih usposobiti dodatne strokovnjake.
Na trgu imajo izvajalci gradenj veliko izkušenj z novogradnjami, manj pa s potresnimi utrditvami, saj so ta znanja specifična. Na trgu do zdaj ni bilo velikega povpraševanja po teh storitvah, zato se ta segment ni dovolj razvil. Ugotavlja se, da je izvajalcev, ki se ukvarjajo s takšnimi utrditvami, na trgu premalo. Ob povečanju povpraševanja po utrditvah konstrukcij bo treba povečati tudi nivo znanja izvajalcev tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika. V prihodnjih letih se bo povečalo izobraževanje izvajalcev s področja potresnega utrjevanja objektov.
Ker je potresna utrditev stavb zelo zahteven problem, lahko potresne analize in določitev potrebnih ukrepov opravljajo le primerno usposobljeni strokovnjaki. To so predvsem inženirji s področja gradbeništva, saj so že med šolanjem pridobili ustrezna znanja. Na podlagi začetnih izkušenj bo morda potrebna dodatna regulacija projektiranja potresnih utrditev, saj standard SIST EN 1998-3:2005 Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij – 3. del: Ocena in prenova stavb zahteva, da v večini primerov utrditev obstoječih stavb temelji na rezultatih nelinearnih analiz. Glede na zahtevnost takšnih analiz in glede na to, da v okviru magistrskega študija takšnega znanja študentje ne pridobijo, bo treba inženirje s področja gradbeništva dodatno usposobiti. Zato je smiselno, da potresno analizo in projektiranje ter kontrolo projektov potresne utrditve obstoječih objektov opravljajo le ustrezno usposobljeni strokovnjaki.
Proces potresne utrditve stavbe obsega vsaj pregled obstoječe stavbe in vgrajenih materialov, analizo njenega potresnega odziva, projektiranje utrditve (če je ta smiselna), kontrolo (revizijo) projekta potresne utrditve, izvedbo in nadzor izvedbe potresne utrditve. Projektiranje in tehnična izvedba vseh procesov potresne utrditve stavbe morata biti brezhibna, saj lahko v nasprotnem primeru pride do napak, ki se ne dajo odkriti v naslednjem procesu ali naknadno odpraviti, kot je to mogoče izvesti za nekatere druge bistvene zahteve za gradbene objekte in proizvode. Zato je proces potresne utrditve treba ustrezno sistemsko regulirati. Glede na zahtevnost problema je treba nujno zagotoviti kontrolo projektne dokumentacije in ustrezno usposobljen nadzor pri izvedbi.
4.4 Ukrepi za vrednotenje potresne varnosti
Nivo poznavanja stavbnega fonda še ni dovolj dober, zato se bo v naslednjih letih s podrobnejšimi pregledi objektov povečal. Na podlagi prejetih podatkov se bodo v prihodnje posodabljali seizmični stresni testi. V naslednjih letih se bodo zbrali podatki o vseh stavbah karakterističnega stavbnega fonda, na njihovi podlagi pa se bodo izboljšali modeli, uporabljeni v analizi potresnega tveganja.
Analize ranljivosti na nivoju posameznih stavb so lahko zelo natančne in obenem kompleksne, lahko pa so tudi enostavnejše, a hkrati manj zanesljive. Zaradi velikega obsega stavb, omejenega časa in potrebe po ustrezno usposobljenih strokovnjakih je za stavbe, ki so z vidika delovanje družbe manj pomembne, smiselno najprej uporabiti nižji nivo natančnosti, za pomembnejše stavbe pa višji nivo natančnosti.
Zato bo treba razviti več nivojsko metodo za analizo ranljivosti. Večino informacij, ki so potrebne za izvedbo takšnih analiz, bi se lahko zbralo s pomočjo gradbenih inženirjev, ki bi bili usposobljeni za pregled stavb.
4.5 Ukrepi za krepitev potresne odpornosti
Izkušnje kažejo, da je določene potresno ogrožene objekte možno in smiselno utrditi le do stopnje varovanja življenj, utrditev s stališča zmanjšanja pričakovanih izgub pa v nekaterih primerih ni ekonomsko upravičena. Zato le z enostavnim predpisovanjem ukrepov za utrditev stavb ne bi bilo mogoče vzpostaviti dolgoročne krepitve potresne odpornosti stavbnega fonda. Da bi bili ukrepi za krepitev potresne odpornosti čim učinkovitejši in da bi se vzpostavil interes družbe za izvajanje takšnih ukrepov, jih je treba izvajati skupaj s preostalimi ukrepi (ozaveščanje, izobraževanje, usposabljanje in podobno).
Nadaljnji izvedbeni deli resolucije bodo predvideli tudi prednostne utrditve stavb. Med merili prednostne utrditve stavb je treba upoštevati tudi pomembnost objekta za delovanje družbe, možnost začasne namestitve velikega števila oseb in oskrbo ljudi takoj po potresu. Pri večstanovanjskih stavbah je smiselno prednostno reševati najbolj ogrožene stavbe z velikim številom stanovalcev, saj je v njih ob močnejših potresih pričakovati tudi največ človeških žrtev. Prednostno se bodo utrjevale tudi stavbe kulturne dediščine, ki imajo status kulturnega spomenika ali so varovane po mednarodnih predpisih.
Projektiranje in izvedba potresne utrditve stavb se bosta izvajala na podlagi veljavnih predpisov in standardov. Projekt potresne utrditve bo predvidoma potekal od preliminarne grobe analize konstrukcije in identifikacije delov konstrukcije, ki jih je treba potresno utrditi, pridobitve podatkov o geometriji, detajlih in materialih, analize obstoječe konstrukcije in kontrole mejnih stanj glede na kategorijo stavbe, predlogov načinov utrditve, izdelave ustrezne projektne dokumentacije za izbrani način utrditve, do revizije projekta potresne utrditve, izvedbe in nadzora izvedbe izbranega načina utrditve v skladu z izvedbeno dokumentacijo.
4.6 Preveritev možnosti financiranja ukrepov za zmanjšanje potresnega tveganja
Za dosego ciljev resolucije bo za izvedbo predlaganih ukrepov treba zagotoviti tudi ustrezno višino finančnih sredstev. Natančnejša opredelitev višine potrebnih finančnih sredstev za izvedbo posameznih ukrepov za zmanjšanje potresnega tveganja bo del akcijskih programov. Ti bodo poleg nabora višine potreb po sredstvih in določitve izhodiščnih meril za prepoznavo prednostnih intervencij vsebovali tudi možne vire financiranja ukrepov.
5. SPREMLJANJE IZVAJANJA RESOLUCIJE
Za ugotavljanje uspešnosti izvajanja ukrepov in doseganja zastavljenih ciljev resolucije se vzpostavi sistem spremljanja uspešnosti izvajanja resolucije. Spremljanje vodi ministrstvo, pristojno za graditev.
Redno spremljanje izvajanja resolucije bo omogočilo pregled nad učinkovitostjo in primernostjo ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev. Izvajalo se bo predvsem prek posodabljanja akcijskih programov in spremljanja izvajanja ukrepov za dosego ciljev resolucije. Namen spremljanja je predvsem sprotno ugotavljanje učinkovitosti izvajanja ukrepov oziroma predmetnih projektov. V akcijskih programih bo imel vsak ukrep določene aktivnosti, nosilca aktivnosti (na primer organizacijo, odgovorno za izvedbo aktivnosti) in rok, do katerega mora biti aktivnost izvedena. Ministrstvo, pristojno za graditev, je odgovorno za posodabljanje akcijskih programov in izvajanje nadzora nad zastavljenimi cilji. Vmesna in končno poročilo o izvajanju in učinkovitosti izvedenih ukrepov sprejme Vlada Republike Slovenije.
6. VIRI IN LITERATURA
[1] Ocena tveganja za potres; september 2015, dostopna na:
[2] Ocena zmožnosti obvladovanja tveganja za potres, april 2018, dostopna na:
[3] Načrt odzivanja zdravstva ob naravnih in drugih nesrečah v Republiki Sloveniji, januar 2022, dostopen na:
[4] Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi potresov, junij 2018, dostopna na:
[5] POTROG, raziskovalni projekt Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zaščite, dostopen na:
[6] Karta projektnega pospeška tal Slovenije za povratno dobo 475 let, J. Lapajne, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, MOP, 2001, dostopna na:
[7] Nova karta potresne nevarnosti Slovenije – projektni pospešek tal Slovenije za povratno dobo 475 let, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, M. Živčić, J. Atanackov, P. Jamšek Rupnik, M. Čarman, V. Kastelic, A. Gosar, MOP, 2021, dostopna na:
Št. 812-01/23-4/7
Ljubljana, dne 28. novembra 2023
EPA 1058-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
