Uradni list

Številka 143
Uradni list RS, št. 143/2022 z dne 16. 11. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 143/2022 z dne 16. 11. 2022

Kazalo

3556. Odlok o Izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Prebold, stran 10943.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) in 15. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 52/13) je Občinski svet Občine Prebold na 32. redni seji dne 27. 10. 2022 sprejel
O D L O K 
o Izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Prebold 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta Občine Prebold (v nadaljevanju ID OPN).
2. člen 
(sestavni deli in priloge ID OPN) 
(1) ID OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.
(2) Tekstualni del ID OPN vsebuje naslednja poglavja:
I. UVODNE DOLOČBE
II. IZVEDBENI DEL
1. Enote urejanja prostora
2. Namenska rabe prostora
3. Prostorski izvedbeni pogoji
3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
3.3. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
3.4. Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.5. Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
3.6. Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
4. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
4.1. Ravninski del
4.2. Hriboviti del
5. Posebne določbe
5.1. Ravninski del
5.2. Hriboviti del
III. PREHODNE DOLOČBE
IV. KONČNE DOLOČBE
(3) Grafični del ID OPN vsebuje naslednje grafične prikaze:
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50000,
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5000,
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaze javne gospodarske infrastrukture v merilu 1:5000.
3. člen 
(uporabljeni izrazi) 
(1) Delež zelenih površin je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji (ali območja, ki se ureja z OPPN). Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine, na katerih je možno zasaditi avtohtono debelno vegetacijo in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju ali skupni rabi prebivalcev objekta, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke). V okviru minimalnega deleža zelenih površin pri pretežno stanovanjskih objektih je potrebno zagotoviti najmanj 50 % površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine. Tlakovanih površin je lahko izjemoma tudi več, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 70 %. Faktor zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo je razmerje med zazidano površino vseh stavb in celotno površino gradbene parcele. Pri tem je zazidana površina vseh stavb vsota tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij največjih etaž stavb nad in pod terenom. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni, napušči in nadstreški.
(2) Frčada je okno, ki izstopa iz površine strehe. Klasična frčada je podaljšek fasadnega zidu v površino strehe, ostali obodni zidovi so pravokotni na fasadni zid. Streha frčade ima sleme pravokotno na fasadni zid, krita je z dvokapnico enakega naklona in kritine kot osnovna streha. Pultna frčada je frčada z zidcem ob straneh in enokapno streho. Trikotna frčada je frčada brez zidca ob straneh in ima dvokapno streho, praviloma v naklonu strešine osnovnega objekta.
(3) Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla najmanj 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino spodnjega dela krošnje najmanj 2,5 m nad tlemi.
(4) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado postavljene stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
(5) Gradbena meja je črta, katere stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost.
(6) Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe.
(7) Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se z ravnimi črtami povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije (štejejo se zahtevni in manj zahtevni objekti) oziroma njihovih gradbenih parcel (če so določene), in sicer ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.
(8) Objekt je stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta.
(9) Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih konstrukcijskih elementov stavbe ali objekta (upošteva se tlorisna projekcija).
(10) Pomožni objekti (stavbe) so spremljajoči objekti k osnovnim objektom (stavbam) in so namenjeni njihovemu delovanju. V prostor se jih praviloma umešča po osnovnih objektih oziroma dejavnostih ali sočasno z njimi.
(11) Poseg v prostor pomeni izvedbo del za gradnjo objekta ter druga dela, ki posegajo v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter trajno spreminjajo podobo ali rabo prostora.
(12) Pritličje je etaža, ki je namenjena glavnemu dostopu na nivoju ali blizu nivoja terena.
(13) Sestavljen tloris je tloris, pri katerem so na osnovni tloris dodani ali odvzeti volumni (npr. tloris v obliki črk L ali U).
(14) Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča.
(15) Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.
(16) Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.
II. IZVEDBENI DEL 
1. Enote urejanja prostora
4. člen 
(enote urejanja prostora) 
(1) Območje občine se deli na dve makroobmočji: Ravninski in Hriboviti del. Nadalje je razdeljeno na enote urejanja prostora(v nadaljevanju: EUP), le-te pa se ponekod delijo še na manjša območja (v nadaljevanju: podEUP). Posamezna EUP oziroma podEUP je zaključeno območje, za katero so določeni namenska raba, prostorski izvedbeni pogoji in obveznost izdelave OPPN.
(2) Preglednica 1: Prikaz členitve občine na EUP in podEUP
1 – oznaka enote urejanja prostora (EUP);
2 – oznaka manjšega območja znotraj enote urejanja prostora (podEUP);
3 – podrobnejša namenska raba prostora (9. in 10. člen odloka);
4 – obveznost izdelave državnega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta:
OPPN – veljavni občinski podrobni prostorski načrt,
OPPN* – predvideni občinski podrobni prostorski načrti,
DPN – veljavni državni prostorski načrt;
5 – oznaka urbanističnega tipa (13. člen odloka);
6 – oznaka stavbnih tipov (15. člen odloka);
7 – maksimalni faktor zazidanosti oziroma (pri EUP in podEUP z namensko rabo SP) maksimalna zazidana površina (14. člen odloka);
8 – minimalni delež zelenih površin v % (14. člen odloka);
9 – maksimalna etažnost oziroma višina stavb (15. člen odloka):
(K) – klet,
P – pritličje,
1 – število etaž nad pritličjem,
M – mansarda,
VP – visoko pritličje,
ST – maksimalna etažnost je določena s stavbnimi tipi;
10 – navedba člena, v katerem so za EUP oziroma podEUP podane usmeritve za izdelavo OPPN ali posebne določbe;
/ – vrednost kazalca za EUP oziroma pod EUP ni relevantna oziroma ni posebej omejena z določilom v tej preglednici
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
NIŽINSKI DEL
Dolenja vas
DO1
/
CU
/
U2
A1, A4
0,4
30 %
ST
59. člen
DO2
/
CU
/
U2
A1, A4
0,4
30 %
ST
59. člen
DO3
/
CDp
/
U3
A6, A7
0,4
30 %
11 m
/
DO4
/
CU
/
U2
A1, A4
0,4
30 %
ST
59. člen
DO5
/
C
OPPN*
/
/
/
/
/
52. člen
DO6
/
SK
/
U2
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
DO7
/
SK
/
U2
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
DO8
/
SS
/
U4
A2
0,35
35 %
ST
/
DO9
/
SS
/
U5
A2
0,35
35 %
ST
/
DO10
/
SS
/
U5
A2
0,35
35 %
ST
/
DO11
/
SS
/
U3
/
0,4
30 %
(K) + P (VP) + M
60. člen
DO12
/
SS
/
U3
A5
0,3
20 %
(K) + P + 3
61. člen
DO13
/
CDd
/
U3
A6, A4
0,4
30 %
(K) + P + 1 + M
62. člen
DO14
/
ZS
/
U6
A6
0,1
/
ST
63. člen
DO15
DO15/1
BT
U6
A2
0,30
/
ST
64. člen
DO15/2
U4
0,30
/
ST
65. člen
DO16
/
CDp
/
U3
A6, A7
0,4
30 %
(K) + P + 1 + M
66. člen
DO17
/
PC
/
/
/
/
/
/
/
DO18
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
DO19
/
SK
/
U5
A2, A4
0,35
30 %
ST
/
DO20
/
CDp
/
U5
A2, A6, A7
0,4
30 %
11 m
67. člen
DO21
DO21/1
PC
/
/
/
/
/
/
68. člen
DO21/2
VC
DO22
/
PC
/
/
/
/
/
/
/
DO23
/
K1
/
/
/
/
/
/
41. člen in 69. člen
Kaplja vas
KA1
/
SK
/
U1
A1, A4
0,45
20 %
ST
/
KA2
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
KA3
/
SK
/
U2
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
KA4
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
KA5
/
PC
/
/
/
/
/
/
/
KA6 
/
ZS
/
U6
A6
0,1
/
(K) + P
/
KA7
/
PL
/
/
/
/
/
/
70. člen
KA8
/
PL
/
U3
A6, A7
0,4
10 %
11 m
70. člen
KA9
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
KA10
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
KA11
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
KA12
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
Latkova vas
LA1
/
SK
/
U1
A2, A4
0,45
20 %
ST
/
LA2
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
LA3
/
SS
/
U5
A2
0,35
35 %
ST
/
LA4
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
71. člen
LA5
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
LA6
/
SK
/
U2
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LA7
/
SK
/
U5
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LA8
/
SK
/
U2
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LA9
/
SK
/
U3
A2, A4
0,4
30 %
ST
72. člen
LA10
/
SK
/
U5
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LA11
LA11/1
SS
/
U6
A5
0,25
20 %
(K) + P + 3
73. člen
LA11/2
SS
U5
A2
0,35
35 %
ST
/
LA11/3
ZD
/
/
/
/
/
/
LA12
/
SK
/
U3
A2
0,4
30 %
ST
/
LA13
/
SS
/
U4
A2
0,35
35 %
ST
/
LA14
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
LA15
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
LA16
LA16/1
SS
/
U5
A2
0,35
35 %
ST
/
LA16/2
ZD
/
/
/
/
/
/
LA16/3
ZD
/
/
/
/
/
/
LA17
/
CU
/
U6
A6
0,25
20 %
(K) + P + 3
74. člen
LA18
/
CDp
/
U3
A2
0,4
30 %
ST
75. člen
LA19 
LA19/1
C
OPPN
/
/
/
/
/
53. člen
LA19/2
Z
LA19/3
S
LA19/4
P
LA19/5
Z
LA19/7
C
OPPN
/
/
/
/
/
53. člen
LA19/8
C
LA19/9
P
LA19/10
C
LA20
LA20/1
CDp
/
U3
A6, A7
0,4
30 %
11 m
76. člen
LA20/2
SS
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
LA21
LA21/1
CDd
/
U6
A6, A4
0,4
30 %
12,5 m
77. člen
LA21/2
BC
U6
A6, A7
0,2
/
12,5 m
LA22
/
BT
/
U6
A6
0,30
/
(K) + P + 1 + M
78. člen
LA23
/
CDp
/
U6
A6, A7
0,4
30 %
12,5 m
/
LA24
LA24/1
I
OPPN
/
/
/
/
/
/
LA24/2
I
LA24/3
P
LA25
/
IG
/
U6
A6, A7
0,6
/
12,5 m
79. člen
LA26
/
IP
/
U6
A6, A7
0,6
/
12,5 m
80. člen
LA27
/
IG
/
U6
A6, A7
0,6
/
12,5 m
/
LA28
/
I
OPPN*
/
/
/
/
/
54. člen
LA29
/
PC
/
/
/
/
/
/
/
LA30
/
PC
/
/
/
/
/
/
/
LA31
/
P
OPPN
/
/
/
/
/
/
LA32
LA32/1
IG
/
U6
A6, A7
0,6
/
11 m
81. člen
LA32/2
PC
/
/
/
/
/
/
/
LA33
/
CDp
/
U6
A6, A7
0,4
30 %
12,5 m
/
LA34
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LA35
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LA36
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LA37
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LA38
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LA39
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LA40
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LA41
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LA42
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
LA43
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LA44
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LA45
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LA46
/
SK
/
U3
A2, A4
0,35
35 %
ST
/
LA47
/
SS
/
U5
A2
0,35
35 %
ST
/
LA48
/
S
OPPN
/
/
/
/
/
/
LA49
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LA50
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LA51
/
PC
/
/
/
/
/
/
/
LA52
/
SK
/
U7
A2, A4
0,45
20 %
ST
/
LA54
LA54/1
SS
/
U5
A2
0,35
35 %
ST
/
LA54/2
ZD
/
/
/
/
/
/
/
LA55
/
K1
/
/
/
/
/
/
/
LA56
/
K1
/
/
/
/
/
/
/
LA57
/
CDd
/
U3
A6, A7
0,4
30 %
ST
/
Prebold
PR1
PR1/1
CU
/
U1
A1
0,45
20 %
ST
82. člen
PR1/2
CDv
U1
A6
0,45
20 %
/
/
PR1/3
ZP
/
/
/
/
/
/
PR1/4
ZP
/
/
/
/
/
/
PR2
/
CU
/
U1
A1
0,45
20 %
ST
82. člen
PR3
/
CU
/
U6
A6
0,4
30 %
(K) + P + 1 + M
/
PR4
/
CU
/
U3
A6
0,4
30 %
ST
83. člen
PR5
/
CDi
/
U6
A6, A7
/
/
/
/
PR6
/
CU
/
U6
A6
0,4
30 %
/
PR7
/
SS
/
U3
A5
0,25
20 %
(K) + P + 2
/
PR8
PR8/1
SS
/
U6
A5
0,15
15 %
(K) + P + 5
84. člen
PR8/2
SB
0,20
20 %
(K) + P + 3
PR9
/
SS
/
U4
A2
0,35
35 %
ST
85. člen
PR10
/
CU
/
U6
A6
0,4
30 %
(K) + P + 2 + M
/
PR11
/
SS
/
U6
A5
0,30
20 %
(K) + P + 2 + M
/
PR12
/
SS
/
U4
A2
0,35
35 %
ST
/
PR13
/
BC
/
U6
A6
0,3
/
ST
/
PR14
/
CU
/
U6
A5, A6
0,4
20 %
(K) + P + 1 + M
/
PR15
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
PR16
/
IG
/
U6
A6, A7
0,9
/
18 m
41. člen in 86. člen
PR17
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
PR18
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
87. člen
PR19
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
PR20
/
CDp
/
U3
A2
0,40
30 %
ST
/
PR21
/
CDp
/
U3
A2, A6, A7
0,35
35 %
11 m
88. člen
PR22
/
SS
/
U4
A2
0,35
35 %
ST
/
PR23
PR23/1
S
OPPN*
/
/
/
/
/
55. člen in 88. člen
PR23/2
Z
55. člen
PR24
PR24/1
K1
/
/
/
/
/
/
/
PR24/2
K1, VC
41. člen in 89. člen
PR25
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
90. člen
PR26
/
S
OPPN
/
/
/
/
/
PR27
PR27/1
ZK
U6
A6
0,01
/
(K) + P + 1 + M
/
PR27/2
PC
/
/
/
/
/
PR27/3
ZD
PR27/4
PO
PR28
/
CDd
/
U3
A2
0,40
30 %
ST
/
PR29
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
PR30
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
PR31
/
SK
/
U5
A2, A4
0,40
30 %
ST
/
PR32
/
CDp
/
U3
A2
0,40
30 %
ST
/
PR33
/
SK
/
U3
A2, A4
0,40
30 %
ST
/
PR34
/
ZP
/
/
/
/
/
/
91. člen
PR35
/
ZS
/
U6
A6
0,1
/
(K) + P
/
PC
/
/
/
/
/
PR36
/
ZD
/
/
/
/
/
/
92. člen
PR37
/
ZD, ZS PC
/
/
/
/
/
/
93. člen
PR38
/
ZS
/
U6
A6
/
/
(K) + P
94. člen
PR39
/
ZS
/
U6
A6
/
/
(K) + P
95. člen
PR40
/
ZD
/
/
/
/
/
/
92. člen
PR41
PR41/1
B
OPPN*
/
/
/
/
/
56. člen
PR41/2
S
PR42
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,40
30 %
ST
/
PR43
/
As
/
U7
A2
0,40
30 %
ST
/
PR44
/
As
/
U7
A2
0,40
30 %
ST
/
PR45
/
As
/
U7
A2
0,40
30 %
ST
/
PR46
PR46/1
PC
/
/
/
/
/
/
/
PR46/2
ZP
PR46/3
PO
PR46/4
PC
PR47
/
PC
/
/
/
/
/
/
96. člen
PR48
/
O
/
/
/
/
/
/
/
PR49
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
PR50
/
SS
/
U3
A2, A4
0,35
35 %
ST
/
PR51
/
ZS
/
U6
A6
0,1
/
(K) + P
97. člen
PR52
/
O
/
/
/
/
/
/
/
PR53
/
SS
/
U4
A2
0,35
35 %
ST
/
PR54
PR54/1
PO
/
/
/
/
/
/
41. člen in 98. člen
PR54/2
PC
Sveti Lovrenc
LO1
/
SK
/
U2
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
LO2
/
CDv
/
U2
A6
0,4
30 %
/
/
LO3
/
SK
/
U3
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LO4
/
SS
/
U5
A2
0,35
35 %
ST
/
LO5
/
CDp
/
U3
A6
0,4
30 %
(K) + P + 1 + M
/
LO6
/
CDp
/
U3
A2
0,4
30 %
ST
/
LO7
/
SS
/
U3
A1
0,35
35 %
ST
99. člen
LO8
/
SK
/
U2
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LO9
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
LO10
LO10/1
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
LO10/2
SS
100. člen
LO11
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LO12
/
ZS
/
U6
A6
0,1
/
ST
101. člen
LO13
/
CDp
/
U6
A6
0,4
30 %
(K) + P + 1 + M
/
LO14
/
SS
/
U6
A2
0,35
35 %
ST
/
LO15
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LO16
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LO17
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LO18
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LO19
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LO20
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LO21
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LO22
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LO23
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LO24
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LO25
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LO26
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
102. člen
LO27
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LO28
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LO29
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LO30
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
LO31
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
LO32
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
Šešče pri Preboldu
ŠE1
/
SK
/
U1
A1, A4
0,45
20 %
ST
/
ŠE2
/
CU
/
U6
A6
0,4
30 %
(K) + P + 1 + M
103. člen
ŠE3
/
SK
/
U3
A2, A4
0,4
30 %
ST
104. člen
ŠE4
/
SK
/
U2
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
ŠE5
/
SK
/
U3
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
ŠE6
/
SK
/
U3
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
ŠE7
ŠE7/1
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
105. člen
ŠE7/2
ZS
/
U6
A6
0,4
30 %
(K) + P
ŠE8
/
CDp
/
U3
A2
0,4
30 %
ST
/
ŠE9
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
ŠE11
/
SS
/
U6
A2
0,35
35 %
ST
/
ŠE14
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
ŠE15
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
ŠE16
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
ŠE17
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
106. člen
ŠE18
/
CDd
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
107. člen
ŠE19
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
ŠE20
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
ŠE21
/
SS
/
U5
A2
0,35
35 %
ST
/
ŠE23
ŠE23/1
S
OPPN
/
/
/
/
/
/
ŠE23/2
ŠE24
/
ZS
/
U6
A6
0,1
/
(K) + P
/
Odprti prostor
RD1
/
K1, K2, G, VC, PC
/
/
/
/
/
/
108. člen
RD2
/
K1, K2, G
/
/
/
/
/
/
108. člen
RD5
/
K1, K2, G, VC, PC
/
/
/
/
/
/
41. člen in 109. člen
RD6
/
G
/
/
/
/
/
/
110. člen
RD7
RD7/1
K1, G
/
/
/
/
/
/
/
RD7/2
K1, K2, G, VC, PC
DPN
/
/
/
/
/
111. člen
RD8
/
K1, VC, 
PC
/
/
/
/
/
/
/
RD9
/
K1, K2, G
/
/
/
/
/
/
/
RD10
RD10/1
VI
/
/
/
/
/
/
112. člen
RD10/2
ZD, K2, G
RD11
/
K2
/
/
/
/
/
/
/
RD12
/
K2
/
/
/
/
/
/
/
HRIBOVITI DEL
Gorica
GO1
/
S
OPPN
/
/
/
/
/
/
GO2
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
GO3
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
GO4
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
GO5
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
GO6
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
GO7
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
GO8
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
GO9
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
GO10
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
GO11
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
GO12
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
GO13
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
GO14
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
GO15
/
SS
/
U3
A2
0,4
30 %
ST
/
Marija Reka
MR1
/
CDv
/
U6
/
0,4
30 %
/
113. člen
MR2
MR2/1
SK
/
U3
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR2/2
ZS
U6
A6
0,1
/
(K) + P
/
MR2/3
BT
U3
A6
0,3
/
(K) + P + 1 + M
/
MR3
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MR4
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MR5
/
LN
/
/
/
/
/
/
114. člen
MR6
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR7
/
Ak
/
U7
A2, A3, A4
0,4
30 %
ST
115. člen
MR8
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR9
/
As
/
U7
A2, A3
0,4
30 %
ST
/
MR10
/
Ak
/
U7
A2, A3, A4
0,4
30 %
ST
115. člen
MR11
/
As
/
U7
A2, A3
0,4
30 %
ST
/
MR12
/
As
/
U7
A2, A3
0,4
30 %
ST
/
MR13
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MR14
MR14/1
ZS
/
U6
A6
0,1
/
(K) + P
/
MR14/2
BT
0,3
/
(K) + P + 1 + M
/
MR14/3
SS
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
MR14/4
PC
/
/
/
/
/
/
MR15
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR16
/
Ak
/
U7
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
MR17
/
Ak
/
U7
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
MR18
/
Ak
/
U7
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
MR19
/
Ak
/
U7
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
MR20
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR21
/
Ak
/
U7
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
MR22
/
As
/
U7
A1
0,4
30 %
ST
/
MR23
/
As
/
U7
A1, A3
0,4
30 %
ST
/
MR24
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR25
/
As
/
U7
A2, A3
0,4
30 %
ST
/
MR26
/
As
/
U7
A2, A3
0,4
30 %
ST
/
MR27
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR28
/
As
/
U7
A2, A3
0,4
30 %
ST
/
MR29
/
As
/
U7
A2, A3
0,4
30 %
ST
/
MR30
/
As
/
U7
A2, A3
0,4
30 %
ST
/
MR31
/
As
/
U7
A2, A3
0,4
30 %
ST
/
MR32
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MR33
/
Ak
/
U7
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
MR34
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR35
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MR36
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR37
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR38
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR39
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR40
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MR41
/
LN
/
/
/
/
/
/
114. člen
MR42
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MR43
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR44
/
As
/
U7
A1
0,4
30 %
ST
/
MR45
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR46
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR47
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR48
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR49
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR50
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR51
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MR52
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR53
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR54
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR55
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR56
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR57
/
SP
/
U3
A3
90 m²
/
ST
116. člen
MR58
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR59
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR60
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR61
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR62
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR63
MR63/1
CDp
/
U3
A2
0,4
30 %
ST
/
MR63/2
SS
0,35
35 %
ST
/
MR64
/
SS
/
U3
A2, A3
0,35
35 %
ST
117. člen
MR65
/
As
/
U7
A2, A3
0,4
/
ST
/
MR66
/
Ak
/
U7
A2, A3, A4
0,4
/
ST
115. člen
MR67
/
As
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR68
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR69
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR70
/
Ak
/
U7
A2, A3, A4
0,4
30 %
ST
115. člen
MR71
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR72
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR73
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR74
/
Ak
/
U7
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
MR76
/
Ak
/
U7
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
MR77
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR78
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MR79
/
Ak
/
U7
A2, A3, A4
0,4
30 %
ST
115. člen
MR80
/
Ak
/
U7
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
MR81
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR82
/
Ak
/
U7
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
MR83
/
Ak
/
U7
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
MR84
/
PO
/
/
/
/
/
/
118. člen
MR86
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MR87
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MR88
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MR89
/
As
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MR90
/
As
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
Matke
MA1
/
CU
/
U3
A2, A4
0,4
30 %
ST
119. člen
MA2
/
SK
/
U2
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA3
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
MA4
/
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
MA5
MA5/1
ZS
/
U6
A6
0,1
/
(K) + P
/
MA5/2
BT
U6
A2
0,3
/
ST
/
MA6
MA6/1
CDv
/
U6
A6
0,4
30 %
/
120. člen
MA6/2
BT
U3
A2
0,3
/
ST
MA7
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
120. člen
MA8
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
120. člen
MA9
/
Ak
/
U7
A2, A3
0,4
30 %
ST
/
MA10
/
SK
/
U3
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA11
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA12
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA13
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MA14
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA15
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA16
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA17
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA18
/
CDd
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA19
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA20
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA21
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA22
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MA23
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA24
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA25
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MA26
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MA28
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA29
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA30
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA31
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA32
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA33
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA34
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA35
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA36
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA37
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA38
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA39
/
Ak
/
U7
A1, A4
0,4
30 %
ST
/
MA40
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA41
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MA42
MA42/1
S
OPPN*
/
/
/
/
/
57. člen
MA42/2
ZD
/
/
/
/
/
/
/
MA43
/
CDd
/
U5
A2, A4
0,4
30 %
ST
121. člen
MA44
MA44/1
SS
/
U3
A2
0,35
35 %
ST
/
MA44/2
SB
/
U3
A2
0,4
30 %
ST
122. člen
MA45
MA45/1
S
OPPN*
/
/
/
/
/
58. člen
MA45/2
OPPN
/
MA45/3
SK
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA45/4
MA45/5
MA45/6
MA46
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA47
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA48
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MA49
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MA50
/
Ak
/
U7
A2, A4
0,4
30 %
ST
/
MA53
/
As
/
U7
A2
0,4
30 %
ST
/
MA54
/
K2
/
/
/
/
/
/
123. člen
Odprti prostor
HD1
/
K1, K2, G, PC
/
/
/
/
/
/
/
 
5. člen 
(stopnja natančnosti mej) 
Meje makrocelot, EUP in podEUP ter namenske rabe prostora so določene na podlagi podatkov o zemljiških parcelah in topografskih podatkov v merilu 1:5000 ter podatkov o dejanskem stanju v prostoru.
2. Namenska raba prostora
6. člen 
(vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora) 
Preglednica 2: Vrste osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
S
OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim
SS
stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi
SB
stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin)
SK
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju
SP
površine počitniških hiš, ki so namenjene za počitek
C
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju
CU
osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja
CDi
druga območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena izobraževanju
CDv
druga območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena opravljanju verskih obredov
CDd
druga območja centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena poslovnim in manjšim predelovalnim dejavnostim ter bivanju
CDp
druga območja centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena poslovnim in predelovalnim dejavnostim ter bivanju
I
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
IP
površine za industrijo, ki so namenjene industrijskim dejavnostim
IG
gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim
B
POSEBNA OBMOČJA
BC
športni centri, so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam
BT
površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev
Z
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
ZS
površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem
ZP
parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju
ZD
druge urejene zelene površine kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo
ZK
pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle
P
OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE
PC
površine cest
PL
površine letališča
PO
ostale prometne površine
O
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki
A
POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja)
As
površine razpršene poselitve namenjene stanovanjski dejavnosti
Ak
površine razpršene poselitve namenjene pretežno kmetijski dejavnosti
RAZPRŠENA GRADNJA, kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju)
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K1
1. NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
K2
2. DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
G
GOZDNA ZEMLJIŠČA, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd
OBMOČJA VODA
V
OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda
VC
CELINSKE VODE
VI
OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ
L
OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin
LN
površine nadzemnega pridobivalnega prostora
 
3. Prostorski izvedbeni pogoji
3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
3.1.1 Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen, možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti, vrste pomožnih objektov glede na namen ter vrste drugih posegov v prostor 
7. člen 
(splošno) 
(1) Osnovne dejavnosti so dejavnosti, ki v posamezni EUP oziroma podEUP prevladujejo (določajo pretežno rabo).
(2) Dopolnilne dejavnosti so dejavnosti, ki služijo osnovnim dejavnostim v posamezni EUP oziroma podEUP ali jih dopolnjujejo. Dejavnosti s področja izobraževanja, javne uprave, zdravstva in socialnega varstva ter kulturnih, razvedrilnih in športnorekreacijskih dejavnosti, ki so namenjene širši javnosti, lahko služijo tudi širšemu območju. Dopolnilne dejavnosti se v EUP oziroma podEUP praviloma umešča po osnovnih dejavnostih ali sočasno z njimi. Dopolnilne dejavnosti praviloma ne smejo presegati 50 % bruto tlorisne površine stavbe, v EUP oziroma podEUP s stavbnim tipom blok (A2) pa se jih lahko umesti v pritlične in kletne etaže. Izjemoma je obseg dopolnilnih dejavnosti lahko tudi večji, in sicer:
– v primeru gradnje objektov za potrebe javnih ustanov (dejavnosti s področja izobraževanja, javne uprave, zdravstva in socialnega varstva ter kulturne, razvedrilne in športnorekreacijske dejavnosti);
– v primeru umeščanja dopolnilnih dejavnosti kmetij (vključno z bivanjem na območjih kmetij, kjer je opredeljeno kot dopolnilna dejavnost);
– v primeru, da je to posebej navedeno pri določilih za posamezno območje namenske rabe oziroma v posebnih določbah za posamezno EUP oziroma podEUP.
(3) Umestitev dopolnilnih dejavnosti v posamezno EUP oziroma podEUP je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Preglednica 3: Dopustne dejavnosti in pojasnilo povezav s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti
Poimenovanje dejavnosti v tem odloku
Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008
Podrobnejša opredelitev dejavnosti
bivanje
/
pojem bivanje se uporablja za opredelitev dejavnosti na območjih, kjer ljudje lahko stalno ali občasno prebivajo
občasno bivanje
/
pojem občasno bivanje se uporablja za opredelitev dejavnosti na območjih počitniških hiš (bivanje za potrebe turizma, zdravstva in socialnega varstva ter drugih dejavnosti je opredeljeno s pojmi iz spodnjih alinej)
kmetijstvo
(a/01.1 do a/01.6) kmetijska proizvodnja in z njo povezane storitve
/
dopolnilne dejavnosti kmetij
/
lovstvo, gozdarstvo, ribištvo, manjše predelovalne dejavnosti (razen (c/16.1) žaganje, skobljanje in impregniranje lesa), trgovina, nastanitvene dejavnosti, druge gostinske dejavnosti, poslovne dejavnosti, izobraževanje, kulturne in razvedrilne dejavnosti ter športnorekreacijske dejavnosti, vse v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
lovstvo
(a/01.7) lovstvo
/
gozdarstvo
(a/02) gozdarstvo
/
ribištvo
(a/03) ribištvo in gojenje vodnih organizmov
/
rudarstvo
(b) rudarstvo
/
predelovalne dejavnosti
(c) predelovalne dejavnosti, razen: (c/15.11) strojenje in dodelava usnja in krzna, (c/19) proizvodnja koksa in naftnih derivatov, (c/20) proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, (c/21) proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, (c/22.1) proizvodnja izdelkov iz gume, (c/23.51) proizvodnja cementa, (c/24.1) proizvodnja surovega železa, jekla, ferozlitin, (24.2) proizvodnja jeklenih cevi, votlih profilov in fitingov, (c/24.3) druga primarna predelava železa in jekla), (c/24.4) proizvodnja plemenitih in drugih neželezni kovin, (c/24.5) livarstvo, (c/25.4) proizvodnja orožja in streliva
/
manjše predelovalne dejavnosti
/
pojem se uporablja za opredelitev dejavnosti iz prejšnje alineje (razen (c/16.1) žaganje, skobljanje in impregniranje lesa), ki imajo naravo obrtnih dejavnosti v skladu s predpisi, ki veljajo za to področje in drugimi pogoji, kar pomeni, da: 
– gre za dejavnosti na podlagi individualnih naročil, proizvodnja se opravlja le v majhnih serijah, serijska proizvodnja pa ne obsega pretežnega dela dejavnosti, 
– se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa 
– dejavnosti ne potrebujejo površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t in gradbene stroje
oskrba z energijo
(d) oskrba z električno energijo, plinom in paro
/
oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja
(e) oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja 
dejavnost je dopustna samo, če gre za dejavnosti v sklopu izvajanja gospodarskih javnih služb države ali lokalne skupnosti ali za dejavnosti, ki se izvajajo neposredno na lokaciji nastanka odplak in odpadkov; izjemoma (v primerih, ko je to izrecno navedeno v posebnih določbah tega odloka) pa tudi za dejavnosti, pri katerih se predelujejo nenevarni gradbeni odpadki
gradbeništvo
(f) gradbeništvo
/
trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
(g/45) trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
/
trgovina
(g/46, 47) posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili; trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
/
promet in skladiščenje
(h) promet in skladiščenje razen (h/53) poštna in kurirska dejavnost
/
nastanitvene dejavnosti
(i/55) gostinske nastanitvene dejavnosti, razen (i/55.203) oddajanje zasebnih sob gostom
/
oddajanje zasebnih sob gostom
(i/55.203) oddajanje zasebnih sob gostom
/
druge gostinske dejavnosti
(i/56) dejavnost strežbe jedi in pijač
/
poslovne dejavnosti
(h/53) poštna in kurirska dejavnost
/
(j) informacijske in komunikacijske dejavnosti
/
(k) finančne in zavarovalniške dejavnosti
/
(l) poslovanje z nepremičninami
/
(m) strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
/
(n) druge raznovrstne poslovne dejavnosti
/
(s) druge dejavnosti razen (s/94) dejavnost članskih organizacij
/
(u) dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles
/
javna uprava
(o) dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti
/
izobraževanje
(p) izobraževanje
/
zdravstvo in socialno varstvo
(q) zdravstvo in socialno varstvo 
/
kulturne in razvedrilne dejavnosti
(r/90) kulturne in razvedrilne dejavnosti
/
(r/91) dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti
/
prirejanje iger na srečo
(r/92) prirejanje iger na srečo razen (r/92.001) dejavnost igralnic
/
dejavnost igralnic
(r/92.001) dejavnost igralnic
/
športnorekreacijske dejavnosti
(r/93) športne in druge dejavnosti za prosti čas
/
dejavnost članskih organizacij
(s/94) dejavnost članskih organizacij
/
dejavnost gospodinjstev
(t) dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo
/
 
(4) Pomožni objekti se v posamezno EUP oziroma podEUP umeščajo kot spremljajoči objekti k vrstam objektov glede na namen oziroma k posameznim dejavnostim in nimajo samostojnega namena. V EUP oziroma podEUP se jih praviloma umešča po osnovnih objektih (tj. objektih, ki so glavni namen gradnje na posameznem območju) oziroma dejavnostih ali sočasno z njimi.
Preglednica 4: Poimenovanje in razvrstitev pomožnih objektov in pojasnilo povezav s predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov
Poimenovanje v tem odloku
Navedba objektov iz predpisa, ki ureja razvrščanje objektov
Navedba drugih objektov in ureditev
pomožni objekti za lastne potrebe
utrjene površine, garaža, pokrito parkirišče, kolesarnica ipd. 
ureditve dvorišča in vrta (parkirišča za lastne potrebe, dovozi, dostopi, druge zunanje grajene ureditve za dostop in neovirano rabo objekta ipd.), nadstrešek, senčnica, drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, uta, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt, vetrolov, rezervoar, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen, nepretočna greznica ipd. 
pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
nestanovanjske kmetijske stavbe, drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti 
pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža ipd.)
urbana oprema 
urbana oprema, javna telefonska govorilnica, javne sanitarije, kolesarnica, nadstrešnica, ekološki otok ipd. 
objekti za oglaševanje 
objekti za oglaševanje in informacijski panoji ipd. 
nadkrite čakalnice na avtobusnih, železniških ali taksi postajališčih 
nadstrešnica za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih ipd. 
spominska obeležja 
spominska obeležja ipd. 
začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam
/
gostinski vrt, objekti, ki so proizvodi, dani na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti kot so kioski, montažni šotori, odri, tribune, cirkus ipd. 
začasni objekti, namenjeni skladiščenju
/
objekti, ki so proizvodi, dani na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti kot so montažni šotori ipd. 
ograje 
ograje, ograje za zaščito pred hrupom, protivetrne ograje ipd. 
oporni zidovi 
oporni zidovi ipd. 
pomožni obrambni objekti ter objekti, namenjeni zaščiti in reševanju 
obrambni objekti ipd. 
otroška in druga javna igrišča 
otroška in druga javna igrišča, grajena igrala ipd. 
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine 
javni vrtovi, parki, trgi ipd. 
zelenice in druge urejene zelene površine ipd. 
vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem 
športna igrišča ipd. 
grajena oprema trim steze in vadbena oprema ipd. 
pomožne stavbe na športnih igriščih 
pomožne stavbe na športnih igriščih (sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite ipd.) 
pomožni objekti vodne infrastrukture 
objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode ipd. 
grajeno zajetje na tekoči vodi, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik, bazen za gašenje požara ipd. 
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov 
merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja ipd. 
pomožni objekti prometne infrastrukture 
pripadajoči objekti prometne infrastrukture ipd. 
priključek na cesto ipd. 
drugi pomožni infrastrukturni objekti 
pripadajoči objekti cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov ipd. 
priključki na vode gospodarske javne infrastrukture ipd. 
pomožni objekti na smučiščih 
pripadajoča oprema smučarskih prog, žičniške naprave ipd. 
opazovalnice
/
netemeljene lesene konstrukcije (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica ipd.)
Preglednica 4: Poimenovanje in razvrstitev pomožnih objektov in pojasnilo povezav s predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov
8. člen 
(celotno območje ID OPN, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN) 
(1) Na celotnem območju ID OPN, razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN, so dovoljene naslednje:
(1.1) vrste gradenj
– gradnja novih objektov v skladu z določili tega člena 
– gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti in velikosti objekta 
– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati velikost in namembnost objektov 
– vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov 
– odstranitev objektov
(1.2) vrste objektov glede na namen
(1.2.1) splošno
– objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih 
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, razen samostojnih parkirišč 
– mostovi, viadukti, predori in podhodi na cestah iz prejšnje alineje 
– druga infrastruktura lokalnega pomena (praviloma gre za objekte in objekte gospodarske javne infrastrukture, izjemoma pa tudi druge objekte in omrežja, ki zagotavljajo ustrezno infrastrukturno opremljenost): 
– daljinski (transportni) vodovodi, lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) energetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja (razen baznih postaj, telekomunikacijskih stolpov in infrastrukture za radijske komunikacije), pri čemer so od čistilnih naprav dovoljene samo male čistilne naprave 
– objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode 
– na vodnih in priobalnih zemljiščih v skladu s predpisi o vodah pa so dovoljeni še: 
– objekti na rekah in kanalih ali ob njih, obale in obrežne poti za vleko 
– pragovi, drče ipd. 
– objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, objekti na rekah in kanalih ali ob njih in obale 
– nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami 
– hudourniške pregrade 
– pomoli
(1.2.2) posebnosti pri gradnjah objektov iz točke (1.2.1) tega člena na kmetijskih zemljiščih
– gradnja novih objektov iz prve alineje točke (1.2.1) tega člena ni dopustna, razen v primeru, ko gre za začasne objekte 
– gradnja novih objektov iz skupine lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, razen poljskih poti in gozdnih cest (kadar ni možna drugačna rešitev) ni dopustna 
– kolesarske steze in pešpoti je možno urejati v sklopu rekonstrukcij cest ali na način, da se uporabljajo obstoječe prometnice 
– gradnja novih objektov iz skupine mostovi, viadukti, predori in podhodi je dopustna le ob rekonstrukciji cest 
– gradnja novih objektov, razen pomolov (vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov) kot začasnih objektov, iz zadnje alineje točke (1.2.1) tega člena (posegi na vodnih in priobalnih zemljiščih) ni dopustna
(1.3) vrste pomožnih objektov glede na namen
(1.3.1) splošno
– spominska obeležja 
– pojasnjevalne table, namenjene izobraževanju ali orientaciji v prostoru (npr. predstavitvi naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti) 
– opazovalnice 
– nadkrite čakalnice na avtobusnih, železniških, tramvajskih ali taksi postajališčih 
– pomožni objekti vodne infrastrukture 
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov 
– pomožni objekti prometne infrastrukture 
– drugi pomožni infrastrukturni objekti
(1.3.2) posebnosti pri gradnjah objektov iz točke (1.3.1) tega člena na kmetijskih zemljiščih
– gradnja novih nadkritih čakalnic na avtobusnih, železniških, tramvajskih ali taksi postajališčih je dopustna le v sklopu rekonstrukcije občinskih javnih cest 
– gradnja novih priključkov na cesto, objektov za odvodnjavanje ceste, cestnih snegolovov, objektov javne razsvetljave in cestnih silosov je dopustna le ob obstoječih prometnicah oziroma v primeru rekonstrukcij le-teh ter v primeru izvedbe priključkov posameznih objektov na obstoječe prometnice, pri čemer se pomožni objekti iz te alineje lahko gradijo le kot nezahtevni ali enostavni objekti v skladu s predpisom, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje 
– gradnja dostopov do obstoječih zakonito zgrajenih objektov razpršene gradnje ter objektov, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih ali območjih razpršene poselitve
(1.4) vrste drugih ureditev
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 
– trajno reliefno preoblikovanje terena
(2) Pri gradnjah in drugih posegih v prostor na celotnem območju ID OPN je potrebno upoštevati tudi omejitve, ki jih določajo različni režimi, določeni s predpisi kot je varovanje zdravja ljudi, varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo gozdov, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture, varstvo voda, omejitve zaradi zračnega prometa, omejitve zaradi ogroženosti zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda itd.
(3) Varovalni gozdovi, območja varovanja kulturne dediščine (kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine in registrirana dediščina) in ohranjanja narave, vodna in priobalna zemljišča, ogrožena območja (poplavna, erozijska, plazljiva in druga podobna območja), vodovarstvena območja, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture, območja vojnih grobišč, območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe ter druga območja varovanj in omejitev so razvidna iz prikaza stanja prostora, prostorskega informacijskega sistema in veljavnih področnih predpisov. Pogoj za poseganje na zemljišča ali v objekte, na katerih veljajo določeni režimi (vključno z registrirano kulturno dediščino), za vse vrste objektov (vključno s pomožnimi objekti) je pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, območij in dobrin na podlagi posameznega režima. Pri preverjanju ali na območju posamezne namenske rabe, EUP oziroma podEUP velja posamezni pravni režim, je potrebno upoštevati tudi položajno natančnost geodetskih podlag, uporabljenih pri določanju meja namenske rabe, EUP oziroma podEUP v skladu z določili 5. člena tega odloka.
9. člen 
(stavbna zemljišča, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN) 
(1) Na stavbnih zemljiščih (razen na območjih, ki se urejajo z DPN in OPPN) so, poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju OPN, dovoljene naslednje:
(1.1) vrste gradenj
– gradnja novih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP 
– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP 
– sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP
 
(2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov in pomožnih objektov glede na namen, ki so na stavbnih zemljiščih dovoljene poleg objektov in pomožnih objektov glede na namen, dovoljenih za celotno območje OPN, so v nadaljevanju določene po posameznih namenskih rabah.
(3) stanovanjske površine (SS)
(3.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– bivanje (do dve stanovanji na stavbo), razen v EUP oziroma podEUP s stavbnim tipom blok (A5), kjer je dovoljenih tudi več stanovanj
– kmetijstvo, vendar le v primeru, da gre za obstoječe dejavnosti, pri čemer obsega (zmogljivosti) dejavnosti ni dovoljeno povečati
(3.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– dejavnost gospodinjstev 
– dejavnost članskih organizacij 
– oddajanje zasebnih sob gostom 
– druge gostinske dejavnosti 
– manjše predelovalne dejavnosti 
– javna uprava 
– izobraževanje 
– kulturne in razvedrilne dejavnosti 
– zdravstvo in socialno varstvo 
– trgovina 
– poslovne dejavnosti 
– športnorekreacijske dejavnosti
(3.3) vrste objektov glede na namen
– stanovanjske stavbe 
– muzeji, arhivi in knjižnice 
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 
– stavbe javne uprave 
– gasilski domovi 
– garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP 
– kotlovnice z nazivno močjo največ 1 MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP
(3.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožni objekti za lastne potrebe 
– ograje 
– oporni zidovi 
– urbana oprema 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam 
– otroška in druga javna igrišča 
– javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine
(4) stanovanjske površine za posebne namene (SB)
(4.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– bivanje 
– zdravstvo in socialno varstvo
(4.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– druge gostinske dejavnosti 
– trgovina in poslovne dejavnosti 
– športnorekreacijske dejavnosti 
– javna uprava 
– izobraževanje 
– kulturne in razvedrilne dejavnosti 
– dejavnost članskih organizacij
(4.3) vrste objektov glede na namen
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 
– stavbe za zdravstveno oskrbo 
– stavbe javne uprave 
– garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP 
– igrišča za športe na prostem 
– kotlovnice z nazivno močjo največ 1 MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP
(4.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožni objekti za lastne potrebe 
– pomožne stavbe na športnih igriščih 
– ograje 
– oporni zidovi 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor 
– urbana oprema 
– otroška in druga javna igrišča 
– javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine
 
(5) površine podeželskega naselja (SK)
(5.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– bivanje 
– trgovina 
– nastanitvene dejavnosti 
– druge gostinske dejavnosti 
– poslovne dejavnosti 
– manjše predelovalne dejavnosti 
– javna uprava 
– izobraževanje 
– zdravstvo in socialno varstvo 
– kulturne in razvedrilne dejavnosti 
– prirejanje iger na srečo 
– športnorekreacijske dejavnosti 
– kmetijska dejavnost do 40 GVŽ (v primeru, ko je kmetija postavljena na rob naselja, se dopušča 120 GVŽ)
(5.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– dopolnilne dejavnosti kmetij 
– dejavnost gospodinjstev 
– oddajanje zasebnih sob gostom 
– dejavnost članskih organizacij 
(5.3) vrste objektov glede na namen
– stanovanjske stavbe 
– nestanovanjske kmetijske stavbe 
– stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij 
– gostinske stavbe 
– poslovne in upravne stavbe 
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemskih dvoran, razstavišč, bencinskih servisov in avtopralnic 
– stavbe splošnega družbenega pomena 
– gasilski domovi 
– garažne stavbe in parkirišča 
– kotlovnice z nazivno močjo največ 1 MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP 
– bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije
(5.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožni objekti za lastne potrebe 
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti 
– ograje 
– oporni zidovi 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam 
– urbana oprema 
– otroška in druga javna igrišča 
– javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine
 
(6) površine počitniških hiš (SP)
(6.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– občasno bivanje, dopušča se eno stanovanje na stavbo 
– druge gostinske dejavnosti 
– oddajanje zasebnih sob gostom
(6.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– dejavnost gospodinjstev 
– dejavnost članskih organizacij
(6.3) vrste objektov glede na namen
– počitniške hišice 
– gostilne, restavracije in točilnice 
– parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
(6.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožni objekti za lastne potrebe 
– ograje 
– oporni zidovi 
– urbana oprema 
– otroška in druga javna igrišča 
– javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine
 
(7) osrednja območja centralnih dejavnosti (CU)
(7.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– bivanje 
– trgovina 
– nastanitvene dejavnosti 
– druge gostinske dejavnosti 
– poslovne dejavnosti 
– javna uprava 
– izobraževanje 
– zdravstvo in socialno varstvo 
– kulturne in razvedrilne dejavnosti 
– prirejanje iger na srečo 
– športnorekreacijske dejavnosti 
– dejavnost članskih organizacij 
– kmetijstvo, vendar le v primeru, da gre za obstoječe dejavnosti, pri čemer obsega (zmogljivosti) dejavnosti ni dovoljeno povečati
(7.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– dejavnost gospodinjstev 
– oddajanje zasebnih sob gostom
(7.3) vrste objektov glede na namen
– gostinske stavbe 
– poslovne in upravne stavbe 
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemskih dvoran, razstavišč, bencinskih servisov in avtopralnic 
– stavbe splošnega družbenega pomena 
– stanovanjske stavbe 
– gasilski domovi 
– garažne stavbe in parkirišča 
– bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije 
– kotlovnice z nazivno močjo največ 1 MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP
(7.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožni objekti za lastne potrebe 
– ograje 
– oporni zidovi 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam 
– urbana oprema 
– otroška in druga javna igrišča 
– javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine
 
(8) druga območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena izobraževanju (CDi)
(8.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– izobraževanje 
– kulturne in razvedrilne dejavnosti 
– športnorekreacijske dejavnosti
(8.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– dejavnost članskih organizacij
(8.3) vrste objektov glede na namen
– stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo 
– stavbe za šport 
– muzeji, arhivi in knjižnice 
– garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP 
– igrišča za športe na prostem 
– kotlovnice z nazivno močjo največ 1MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP
(8.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožne stavbe na športnih igriščih 
– ograje 
– oporni zidovi 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam 
– urbana oprema 
– otroška in druga javna igrišča 
– javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine 
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem
 
(9) druga območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena opravljanju verskih obredov (CDv)
(9.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom
– dejavnost verskih organizacij 
– pogrebna dejavnost 
– kulturne in razvedrilne dejavnosti
(9.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– bivanje za potrebe dejavnosti verskih organizacij do dveh stanovanj na stavbo 
– izobraževanje za potrebe dejavnosti verskih organizacij 
– trgovina 
– dejavnost članskih organizacij
(9.3) vrste objektov glede na namen
– obredne stavbe 
– stanovanjske stavbe 
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 
– muzeji, arhivi in knjižnice 
– pokopališča 
– garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
(9.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožni objekti za lastne potrebe 
– ograje 
– oporni zidovi 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam 
– urbana oprema, 
– otroška in druga javna igrišča 
– javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine
 
(10) druga območja centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena poslovnim in manjšim predelovalnim dejavnostim ter bivanju (CDd)
(10.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– bivanje 
– trgovina 
– trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 
– druge gostinske dejavnosti 
– nastanitvene dejavnosti 
– poslovne dejavnosti 
– kulturne in razvedrilne dejavnosti 
– manjše predelovalne dejavnosti
(10.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– javna uprava 
– športnorekreacijske dejavnosti 
– dejavnost gospodinjstev 
– dejavnost članskih organizacij
(10.3) vrste objektov glede na namen
– poslovne in upravne stavbe 
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic, sejemskih dvoran in razstavišč 
– industrijske in skladiščne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP 
– stanovanjske stavbe 
– gostilne, restavracije in točilnice 
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 
– muzeji, arhivi in knjižnice 
– gasilski domovi 
– garažne stavbe in parkirišča 
– kotlovnice z nazivno močjo največ 1MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP 
– bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije
(10.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožni objekti za lastne potrebe 
– ograje 
– oporni zidovi 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam 
– urbana oprema 
– otroška in druga javna igrišča 
– trgi, zelenice in druge urejene zelene površine 
– začasni objekti, namenjeni skladiščenju
 
(11) druga območja centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena poslovnim in predelovalnim dejavnostim ter bivanju (CDp)
(11.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– bivanje 
– trgovina 
– trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 
– druge gostinske dejavnosti 
– nastanitvene dejavnosti, vendar le ob lokalnih in regionalnih cestah 
– poslovne dejavnosti 
– kulturne in razvedrilne dejavnosti 
– predelovalne dejavnosti 
– gradbeništvo
(11.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– javna uprava 
– športnorekreacijske dejavnosti 
– dejavnost gospodinjstev 
– dejavnost članskih organizacij
(11.3) vrste objektov glede na namen
– poslovne in upravne stavbe 
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic, sejemskih dvoran in razstavišč 
– industrijske in skladiščne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP 
– stanovanjske stavbe 
– gostinske stavbe 
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 
– muzeji, arhivi in knjižnice 
– gasilski domovi 
– garažne stavbe in parkirišča 
– kotlovnice z nazivno močjo največ 1 MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP 
– bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije
(11.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožni objekti za lastne potrebe 
– ograje 
– oporni zidovi 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam 
– urbana oprema 
– otroška in druga javna igrišča 
– trgi, zelenice in druge urejene zelene površine 
– začasni objekti, namenjeni skladiščenju
(12) površine za industrijo (IP)
(12.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– predelovalne dejavnosti 
– gradbeništvo 
– trgovina 
– trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 
– promet in skladiščenje 
– poslovne dejavnosti 
– oskrba z energijo 
– oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja
(12.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– druge gostinske dejavnosti 
– dejavnost članskih organizacij
(12.3) vrste objektov glede na namen
– industrijske in skladiščne stavbe 
– poslovne in upravne stavbe 
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 
– gasilski domovi 
– gostilne, restavracije in točilnice 
– kotlovnice za potrebe daljinskega ogrevanja 
– sončne elektrarne 
– garažne stavbe in parkirišča 
– bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije
(12.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– ograje 
– oporni zidovi 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam 
– urbana oprema 
– trgi, zelenice in druge urejene zelene površine 
– začasni objekti, namenjeni skladiščenju
(13) gospodarske cone (IG)
(13.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– predelovalne dejavnosti 
– gradbeništvo 
– trgovina 
– trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 
– druge gostinske dejavnosti 
– promet in skladiščenje 
– poslovne dejavnosti 
– oskrba z energijo 
– oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja
(13.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– dejavnost članskih organizacij
(13.3) vrste objektov glede na namen
– industrijske in skladiščne stavbe 
– poslovne in upravne stavbe 
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 
– gasilski domovi 
– gostilne, restavracije in točilnice 
– kotlovnice za potrebe daljinskega ogrevanja 
– sončne elektrarne 
– garažne stavbe in parkirišča 
– bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije
(13.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– ograje 
– oporni zidovi 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam 
– urbana oprema 
– trgi, zelenice in druge urejene zelene površine 
– začasni objekti, namenjeni skladiščenju
 
(14) površine športnih centrov (BC)
(14.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– kulturne in razvedrilne dejavnosti 
– športnorekreacijske dejavnosti 
– nastanitvene dejavnosti 
– druge gostinske dejavnosti
(14.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– dejavnost članskih organizacij
(14.3) vrste objektov glede na namen
– stavbe za šport 
– gostinske stavbe 
– garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP 
– igrišča za športe na prostem 
– bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije
(14.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožne stavbe na športnih igriščih 
– ograje 
– oporni zidovi 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam 
– urbana oprema 
– otroška in druga javna igrišča 
– javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine 
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem
 
(15) površine za turizem (BT)
(15.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– nastanitvene dejavnosti 
– druge gostinske dejavnosti
(15.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– trgovina 
– izobraževanje 
– kulturne in razvedrilne dejavnosti 
– prirejanje iger na srečo 
– dejavnost igralnic 
– športnorekreacijske dejavnosti 
– dejavnost članskih organizacij
(15.3) vrste objektov glede na namen
– gostinske stavbe 
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic, sejemskih dvoran in razstavišč, bencinskih servisov in avtopralnic 
– stavbe za kulturo in razvedrilo 
– stavbe za šport 
– igrišča za športe na prostem 
– bazenska kopališča na prostem 
– prostori za športnike in gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne, restavracije in točilnice ipd.) 
– sanitarne stavbe ter druge stavbe in objekti (npr. glamping hišice) v počitniških kampih 
– garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP 
– kotlovnice z nazivno močjo največ 1 MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP
(15.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožne stavbe na športnih igriščih 
– ograje 
– oporni zidovi 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam 
– urbana oprema, 
– otroška in druga javna igrišča 
– javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine 
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem
 
(16) površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
(16.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– športnorekreacijske dejavnosti
(16.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– druge gostinske dejavnosti 
– trgovina 
– dejavnost članskih organizacij 
– za umestitev dejavnosti iz te točke ni potrebno izpolniti omejitev obsega iz točke (2) 7. člena tega v odloka v primeru, ko gre za gradnjo spremljajočih objektov za potrebe športnorekreacijskih dejavnosti
(16.3) vrste objektov glede na namen
– objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, razen zabaviščnih parkov 
– prostori za športnike in gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne, restavracije in točilnice ipd.) 
– sanitarne stavbe ter druge stavbe in objekti (npr. glamping hišice) v počitniških kampih 
– poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP 
– garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
(16.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožne stavbe na športnih igriščih 
– pomožni objekti na smučiščih 
– ograje 
– oporni zidovi 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam 
– urbana oprema 
– otroška in druga javna igrišča 
– javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine 
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem
 
(17) parki (ZP)
(17.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– športnorekreacijske dejavnosti
(17.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– kulturne in razvedrilne dejavnosti do 50 m2 na EUP oziroma podEUP
– druge gostinske dejavnosti do 50 m2 na EUP oziroma podEUP
(17.3) vrste objektov glede na namen
– paviljoni in drugi objekti vrtne arhitekture (pergole ipd.) 
– otroška in druga javna igrišča 
– javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine
(17.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– oporni zidovi 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe 
– urbana oprema
(18) druge zelene površine (ZD)
(18.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– športnorekreacijske dejavnosti 
– v primeru izvedbe začasnih objektov kot dopolnitev obstoječi pozidavi tudi dejavnosti kot so dopustne na območju obstoječe pozidave
(18.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– /
(18.3) vrste objektov glede na namen
– začasni objekti kot dopolnitev obstoječi pozidavi 
– zelenice in druge urejene zelene površine
(18.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožni objekti za lastne potrebe 
– ograje 
– oporni zidovi 
– urbana oprema
(19) pokopališča (ZK)
(19.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom:
– pogrebna dejavnost
(19.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– trgovina 
– poslovne dejavnosti 
– za umestitev dejavnosti iz te točke ni potrebno izpolniti omejitev obsega iz točke (2) 7. člena tega v odloka v primeru, ko gre za gradnjo spremljajočih objektov za potrebe pogrebne dejavnosti
(19.3) vrste objektov glede na namen
– pokopališča 
– pokopališke stavbe 
– kapele, molilnice in podobno 
– parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
(19.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– ograje 
– oporni zidovi 
– urbana oprema 
– parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine
 
(20) površine cest (PC)
(20.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– promet in skladiščenje
(20.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– /
(20.3) vrste objektov glede na namen
– avtoceste, hitre ceste in glavne ceste 
– regionalne ceste 
– mostovi, viadukti, predori in podhodi 
– cestno vzdrževalne baze 
– parkirišča 
– bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije
(20.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– ograje 
– oporni zidovi 
– zelenice in druge urejene zelene površine
 
(21) površine letališč (PL)
(21.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– promet in skladiščenje
(21.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– /
(21.3) vrste objektov glede na namen
– vzletišča 
– stavbe in terminali na letališčih 
– svetilniki in druge signalizacijske stavbe, 
– letališki hangarji, kontrolni stolpi za vodenje zračnega prometa, stavbe centrov za iskanje in reševanje zrakoplovov, stavbe letalskih informacijskih centrov, radarske in druge podobne radio-navigacijske stavbe 
– garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP ali podEUP 
– bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije
(21.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožni objekti za lastne potrebe 
– ograje 
– oporni zidovi 
– zelenice in druge urejene zelene površine
 
(22) ostale prometne površine (PO)
(22.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– promet in skladiščenje
(22.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– /
(22.3) vrste objektov glede na namen
– garažne stavbe in parkirišča 
– bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije
(22.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– ograje 
– oporni zidovi 
– objekti za oglaševanje, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe 
– urbana oprema 
– zelenice in druge urejene zelene površine
 
(23) območja okoljske infrastrukture (O)
(23.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja
(23.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– /
(23.3) vrste objektov glede na namen
– daljinski vodovodi in pripadajoči objekti 
– čistilne naprave 
– objekti za ravnanje z odpadki 
– poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP 
– parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
(23.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– ograje 
– oporni zidovi 
– urbana oprema 
– zelenice in druge urejene zelene površine 
– začasni objekti, namenjeni skladiščenju
 
(24) površine razpršene poselitve, namenjene bivanju (As)
(24.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– bivanje (do dve stanovanji na stavbo) 
(24.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– dejavnost gospodinjstev 
– dejavnost članskih organizacij 
– oddajanje zasebnih sob gostom 
– druge gostinske dejavnosti 
– izobraževanje 
– zdravstvo in socialno varstvo 
– kulturne in razvedrilne dejavnosti 
– trgovina 
– poslovne dejavnosti 
– športnorekreacijske dejavnosti 
– manjše predelovalne dejavnosti
(24.3) vrste objektov glede na namen
– stanovanjske stavbe 
– parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
(24.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožni objekti za lastne potrebe 
– ograje 
– oporni zidovi
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam
– urbana oprema 
– otroška in druga javna igrišča 
– javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine
 
(25) površine razpršene poselitve, namenjene bivanju in kmetijstvu (Ak)
(25.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– bivanje (do dve stanovanji na stavbo) 
– kmetijstvo
(25.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– dopolnilne dejavnosti kmetij 
– dejavnost gospodinjstev 
– dejavnost članskih organizacij 
– oddajanje zasebnih sob gostom 
– druge gostinske dejavnosti 
– izobraževanje 
– zdravstvo in socialno varstvo 
– kulturne in razvedrilne dejavnosti 
– trgovina 
– poslovne dejavnosti 
– športnorekreacijske dejavnosti 
– manjše predelovalne dejavnosti
(25.3) vrste objektov glede na namen
– nestanovanjske kmetijske stavbe 
– stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij 
– stanovanjske stavbe 
– gostinske stavbe 
– poslovne in upravne stavbe 
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemskih dvoran, razstavišč, bencinskih servisov in avtopralnic 
– stavbe splošnega družbenega pomena 
– gasilski domovi 
– garažne stavbe in parkirišča
(25.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
– pomožni objekti za lastne potrebe 
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti 
– ograje 
– oporni zidovi 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam 
– urbana oprema 
– otroška in druga javna igrišča 
– javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine
 
10. člen 
(kmetijska in gozdna zemljišča, območja voda in druga zemljišča, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN) 
(1) Na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih (razen na območjih, ki se urejajo z DPN in OPPN) so, poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju ID OPN, dovoljene naslednje:
(1.1) vrste gradenj
– gradnje novih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUPoziroma podEUP
– gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta razpršene gradnje, ki je bil uničen zaradi požara, škodljivega delovanja voda, dotrajanosti ali podobno, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti in velikosti objekta (odstopanje od prvotnih gabaritov objekta ne sme biti večje kot 10 %) 
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP, pod pogojem, da je nova namembnost v skladu določili tega člena 
– nadzidave in dozidave zakonito zgrajenih stavb razpršene gradnje, pri čemer se ne sme povečevati zmogljivosti stavb
 
(2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov in pomožnih objektov glede na namen, ki so na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih dovoljene poleg objektov in pomožnih objektov glede na namen, dovoljenih za celotno območje OPN, so v nadaljevanju določene po posameznih namenskih rabah.
(3) Kmetijska zemljišča (K1 in K2)
(3.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– kmetijstvo 
– lovstvo 
– ribištvo
(3.2) vrste objektov glede na namen
– dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni kanali 
– bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije
(3.3) vrste pomožnih objektov glede na namen(pomožni objekti iz te točke se lahko gradijo le kot nezahtevni ali enostavni objekti, pri čemer se lahko pomožni kmetijsko-gozdarski objekti uporabljajo le v kmetijske namene, kar je potrebno ustrezno utemeljiti tudi v postopku pridobivanja upravnih dovoljenj za gradnjo; staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, lahko na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali b) najmanj 5.000 m2  zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.)
– ograje za pašo živine 
– ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči 
– betonska korita, namenjena zbiranju vode za namakanje 
– vodni zbiralniki, vrtine ali vodnjaki za namakanje kmetijskih zemljišč 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je potrebno po odstranitvi objektov vzpostaviti prvotno stanje na zemljiščih 
– v 20 m pasu ob območju z namensko rabo SK, CDd in Ak je dovoljena še gradnja rastlinjakov 
– na območju gozdnega prostora (v kolikor ni možna drugačna rešitev, pa tudi izven njega) v skladu s predpisi o gozdovih so dovoljene še ureditve grajenih gozdnih vlak in gozdnih učnih poti 
– kozolci s tlorisno površino največ 60 m2, v kolikor zemljišče ni v gozdnem prostoru po predpisu, ki določa gozdni prostor
– krmišča in molzišča s tlorisno površino največ 30 m2, vendar le na zemljiščih, ki so v skladu s predpisi o kmetijstvu evidentirana kot pašniki in se uporabljajo kot pašniki
– premični čebelnjaki s tlorisno površino največ 20 m2 v kolikor zemljišče ni v gozdnem prostoru po predpisu, ki določa gozdni prostor, in je od stavbnih zemljišč (namenske rabe SK, CDp, CDd in Ak) oddaljeno največ 500 m
– obore za rejo divjadi 
– v 30 m pasu okrog grajenega območja kmetije je dovoljena gradnja vseh pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (od čebelnjakov so dopustni le premični, gradnja novih kleti in vinskih kleti pa ni dopustna)
(3.4) vrste drugih ureditev
– agrarne operacije v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča 
– krčitev gozdov za kmetijske namene
 
(4) Gozdna zemljišča (G)
(4.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– gozdarstvo 
– lovstvo 
– ribištvo
(4.2) vrste objektov glede na namen
– gozdne žičnice 
– bazne postaje za mobilno telefonijo 
– telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije
(4.3) vrste pomožnih objektov glede na namen
– grajene gozdne vlake 
– gozdne učne pot 
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, ki ne zahtevajo krčitve gozda 
– parkirišča za potrebe dejavnosti, ki so vezane na gozdni prostor 
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, v kolikor umestitev takih objektov ni v nasprotju z rabo gozda oziroma gozdnega prostora 
– urbana oprema 
– bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije
(4.4) vrste drugih ureditev
– gozdarska investicijska vzdrževalna dela 
– gospodarjenje z gozdovi v skladu z veljavnimi načrti za gospodarjenje z gozdovi ter predpisi s področja gozdov 
– krčitev gozdov za kmetijske namene do površine 0,5 ha na lokacijah, kjer stopnja poudarjenosti gozda tako krčitev dopušča in je možno zaokrožiti obstoječa kmetijska zemljišča, pod pogojem, da taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s predpisi opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom 
– sanacije območij izkoriščanja, odlagališč odpadkov in drugih degradiranih območij v osnovno namensko rabo
 
(5) Celinske vode (VC)
(5.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– lovstvo 
– ribištvo
(5.2) vrste objektov glede na namen
– /
(5.3) vrste pomožnih objektov glede na namen
– /
(5.4) vrste drugih ureditev
– /
 
(6) Območja vodne infrastrukture (VI)
(6.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– /
(6.2) vrste objektov glede na namen
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti
(6.3) vrste pomožnih objektov glede na namen
– /
6.4) vrste drugih ureditev
– /
 
(7) Površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN)
(7.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– rudarstvo
(7.2) vrste objektov glede na namen
– objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin
(7.3) vrste pomožnih objektov glede na namen
– začasni objekti, namenjeni skladiščenju 
– ograje 
– oporni zidovi 
– urbana oprema 
– bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije
(7.4) vrste drugih ureditev
– rudarska dela v skladu z veljavnimi programi in načrti ter področnimi predpisi
 
(8) Razpršena gradnja
(8.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
– /
(8.2) vrste objektov in drugih ureditev glede na namen
– objekti v skladu z določili druge alineje točke (1.1) 9. člena in druge alineje točke (1.1) tega člena, namenjeni komunalni in oblikovni sanaciji razpršene gradnje, pri čemer je potrebno smiselno upoštevati tudi druga določila tega odloka (pri oblikovanju stavb se upošteva stavbna tipa A1 in A4)
(8.3) vrste pomožnih objektov glede na namen
– znotraj funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele, določene z upravnimi dovoljenji (v primeru zakonito zgrajenih stavb, ki funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele nimajo določene, pa se te objekte lahko postavlja znotraj funkcionalno zaokroženega območja, ki se ga določi tako, da se skupno tlorisno površino osnovne stavbe pomnoži s faktorjem 2,5): 
– pomožni objekti za lastne potrebe 
– ograje 
– oporni zidovi
(8.4) vrste drugih ureditev
– /
 
3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
11. člen 
(lega) 
(1) Od obstoječih objektov morajo biti novi objekti oddaljeni najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni in drugi pogoji, določeni z veljavnimi predpisi.
(2) Novi objekti morajo biti odmaknjeni od meja sosednjih zemljišč najmanj 4,0 m in tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. Manjši odmiki so dovoljeni v primeru, da so za njih pridobljena pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(3) Ograje (razen ograj ob javnih cestah in javnih površinah) se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje se lahko gradi tudi na meji parcel, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (pisna soglasja).
(4) Minimalni odmik objektov od roba cestišča regionalne ceste se določi v skladu s pogoji upravljavca.
(5) Od roba cestišča ostalih javnih cest in površin v javni lasti (lokalne ceste, javne poti, javne poti za kolesarje, površine v javni lasti, ki so namenjene širši rabi) morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj 4,0 m, ograje pa najmanj 2,0 m. V enem metru merjeno od roba cestišča javnih cest (lokalne ceste, javne poti, javne poti za kolesarje in površin v javni lasti, ki so namenjene širši rabi) niso možne nobene gradnje in zasaditve, v pasu od enega metra do štirih metrov pa je odstopanje od teh določil možno le s pridobitvijo soglasja upravljavca teh cest.
(6) Pri posegih na gozdnem robu je potrebno pridobiti soglasje službe, pristojne za gozdarstvo in upoštevati varnostni odmik stavb od gozdnega roba. Ta praviloma znaša eno sestojno višino odraslega gozdnega drevja na danem rastišču. V kolikor okolico stavbe poraščajo gozdovi, ki trenutno ne dosegajo te višine (mlajše razvojne faze, degradirane površine), se le-ta določi na podlagi ohranjenih odraslih sestojev na podobnih rastiščih. Po izvedbi posega se pogoji za gospodarjenje z gozdom ne smejo poslabšati. V primeru manjšega odmika je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
(7) Objekti gospodarske javne infrastrukture in parterne ureditve (dvorišča, parkirišča, manipulacijske površine ipd.) se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.
(8) Določil prejšnje alineje ni potrebno upoštevati pri gradnji objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, kadar se bistveno ne spreminja namembnosti objekta. Tak objekt se lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja) 
(1) S posegi v prostor je potrebno ohranjati obstoječe dominante in značilne poglede. Pri določanju višin objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz silhuete naselja (višinski gabarit objektov ne sme presegati prevladujočega višinskega gabarita obstoječih stavb za več kot pol etaže, pri čemer se ne upošteva dominant).
(2) Ohranjati je potrebno čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije zlasti travniške sadovnjake na vaških robovih, visoke zasaditve na robovih ograd, ki imajo značaj zaščite proti vetru, obvodno vegetacijo, posamezna drevesa ob domačijah ter posamezna drevesa, pomembna za prepoznavnost javnih površin. Kadar zelenih potez in posameznih dreves ni mogoče ohranjati, jih je potrebno po končani gradnji ponovno zasaditi, pri čemer je potrebno uporabiti avtohtone vrste. Delno ohranjene vaške robove je potrebno dopolniti z lokalno značilnimi sadnimi sortami. Ob pomembnejših prometnicah se ohranjajo in dopolnjujejo drevoredi v skladu z regulacijskimi črtami določenimi v grafičnem delu (regulacijske črte predstavljajo okvirne osi drevoredov, ki se ohranjajo in dopolnjujejo, v kolikor se lahko hkrati zagotovi tudi prostor za normalno delovanje in morebitne rekonstrukcije prometnic, ob katerih potekajo drevoredi).
13. člen 
(urbanistični tipi) 
(1) Za posamezne EUP oziroma podEUP so glede na morfološke značilnosti pozidave določeni urbanistični tipi, za katere veljajo posebna merila in pogoji glede lege in razmestitve objektov. Urbanistični tip na območju posamezne EUP oziroma podEUP, če je za le-to določen, je razviden iz Preglednice 1 v 4. členu tega odloka.
(2) Preglednica 5: Tipi oblikovanja grajene strukture na območju občine
območja tradicionalne pozidave
– historično jedro [U1] 
– gručasta pozidava [U2] 
– obcestna pozidava [U3] 
– pozidava po terenu [U5] 
– razpršena pozidava [U7]
območja sodobne pozidave
– mrežni (ulični) vzorec pozidave [U4] 
– svojevrstna območja [U6]
 
(3) Pri umestitvi novih objektov je potrebno upoštevati določila glede lege objektov iz 11. člena tega odloka, velikostna razmerja in razporeditev obstoječih objektov v EUP oziroma podEUP ter druge značilne poteze v prostoru, pri čemer je potrebno zagotavljati ustrezno prometno opremljenost območja. Upoštevanje določil tega člena se določi na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, s katero se utemelji umestitev načrtovanih objektov. Analiza mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Pri območjih historičnih jeder (U1) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
– Upoštevati je treba značilno postavitev stavb (okrog osrednjega trga, glede na komunikacijo ali v gručo).
– Pomožne stavbe je praviloma potrebno umeščati v zaledje parcel, namenjenih gradnji (ne ob glavno komunikacijo oziroma osrednji trg). Izjemoma so možne tudi drugačne rešitve, če so značilne za posamezno EUP ali podEUP.
(5) Pri območjih gručaste pozidave (U2), obcestne pozidave (U3), pozidave po terenu (U5) in razpršene pozidave (U7) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
– Pri tipu gručasta pozidava (U2) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov v gručo.
– Pri tipu obcestna pozidava (U3) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na komunikacijo in prevladujočo orientacijo slemen bodisi pravokotno na potek komunikacije bodisi vzporedno z njim.
– Pri tipu pozidava po terenu (U5) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na teren. Praviloma mora biti daljša stranica stavbe postavljena vzporedno s plastnicami. Izjemoma je možna tudi drugačna postavitev, če je značilna za EUP ali podEUP.
– Pri tipu pozidave po terenu (U5) in razpršena pozidava (U7) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na teren ter medsebojno postavitev objektov znotraj posameznega sklopa stavb (npr. domačije). Praviloma mora biti daljša stranica stavbe na raščenem terenu postavljena vzporedno s plastnicami. Izjemoma je možna tudi drugačna postavitev, če je značilna za EUP ali podEUP.
(3.3)Pri območjih ulične pozidave (U4) in svojevrstne pozidave (U6) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
– Umestitev novih objektov mora upoštevati značilno postavitev ob komunikacijah, ki tvorijo mrežno zasnovo. Če je za posamezno EUP oziroma podEUP značilna (prevladuje – več kot 50 %) enotna orientacija slemen, jo je potrebno upoštevati.
14. člen 
(stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo) 
(1) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo po posameznih EUP oziroma podEUP je razvidna iz Preglednice 1 v 4. členu tega odloka.
(2) Na površinah z namensko rabo SP je na gradbeni parceli največja dovoljena zazidana površina 90 m2. Od nje je največ 60 m2 namenjenih počitniški hišici, na preostali zazidani površini pa je dovoljeno graditi izključno nezahtevne in enostavne objekte. V zazidano površino iz te točke se ne štejejo napušči, ki od ravnine fasade ne segajo več kot 1 m.
(3) V primeru, ko je obstoječa zazidanost gradbene parcele večja od dovoljene, so na tej parceli dovoljene:
– rekonstrukcije brez povečanja površine objektov,
– odstranitve objektov,
– vzdrževanje in spremembe namembnosti objektov, slednje so dovoljene takrat, kadar se ne povečuje število potrebnih parkirnih mest,
– gradnja na mestu prej odstranjenega objekta v istih ali manjših gabaritih.
15. člen 
(stavbni tipi) 
(1) Za posamezne EUP oziroma podEUP so glede na značilnosti arhitekturnega oblikovanja določeni stavbni tipi, za katere veljajo posebna merila in pogoji glede velikosti, oblikovanja in rabe materialov. Stavbni tipi na območju posamezne EUP oziroma podEUP, če so za le-to določeni, so razvidni iz Preglednice 1 v 4. členu tega odloka.
(2) Preglednica 6: Stavbni tipi na območju občine
prostostoječa hiša I [A1]
prostostoječa hiša II [A2]
počitniška hišica [A3]
blok [A5]
svojevrstna stavba [A6] 
gospodarski objekt [A4] 
hala [A7]
 
(3) Odstopanja od določil za posamezni stavbni tip so možna pri oblikovanju prefabriciranih objektov, ki so v celoti standardizirani (npr. čistilna naprava, silos, rastlinjak ipd.). Dopustno višino lahko presegajo tudi deli stavbe, ki so sestavni deli inštalacij (komunikacije, ogrevanje, strojne in elektro inštalacije ipd.), sončni sprejemniki, fotovoltaične celice, ograje, telekomunikacijski objekti ipd., vendar le v skladu s pogoji iz 6. člena tega odloka. V kontrastu z okoljem in določili za posamezni stavbni tip je možno oblikovati posamezne stavbe, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov s ciljem vzpostavitve nove prostorske dominante in večje razpoznavnosti območja. V tem primeru je potrebno oblikovalske rešitve pridobiti z javnim natečajem.
(4) V primerih, ko je maksimalna višina podana v metrih, navedena vrednost predstavlja višino kapa nad koto urejenega terena. Ob gradnji na neravnem terenu se kot dovoljena višina upošteva višina na nevkopanem delu stavbe. V izjemnih primerih, ko se objekt umešča na teren z naklonom nad 25°, je možno odstopanje od teh določil, vendar ne več kot za 1,5 m. Odstopanje je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(5) Kot prostostoječa hiša (A1 in A2) se oblikujejo stanovanjske, gostinske, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe in stavbe splošnega družbenega pomena ter večnamenske stavbe.
(5.1) Prostostoječa hiša I (A1)
Velikost
– Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 60 m2 in 400 m2.
– Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5. Tloris je lahko tudi sestavljen pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugih. 
– Višinski gabarit stavbe je dovoljen pritličen do K + P + M, pri katerem je višina kolenčnega zidu največ 1,2 metra, ali nadstropen z gabaritom do K + P + 1 + M, pri katerem je kota pritličja največ 0,3 metra nad terenom (razen v primeru zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda), kolenčni zid skrit v napušču pa je visok največ 0,6 metra. 
– Višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 m nad koto urejenega terena.
Oblikovanje – splošno
– Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. 
– Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke.
Oblikovanje strešin
– Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. 
– Naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°. Pri tem je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). 
– Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami (npr. terase, strehe garaž in nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne površine lahko obsegajo največ 30 % celotne površine (pravokotna projekcija) strehe. V ta delež niso vštete strehe prostostoječih pomožnih objektov, ki so lahko v celoti ravne.
– Strešna kritina je praviloma v opečnih tonih, izjemoma je lahko tudi siva, če je prisotna na območju EUP (pri tem se ne upoštevajo pomožni objekti). Pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. 
– Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične in pultne. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse odprtine enakega tipa. Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/2 dolžine strešine.
Oblikovanje fasad
– Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). Fasade oziroma fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke in polkrožnih lesenih brun niso dovoljene. 
– Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. 
– Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Fasadne odprtine morajo biti praviloma pokončne in pravokotne. 
– Stolpiči, večkotni, okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) in vogalni izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni.
Drugo
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
 
(5.2) Prostostoječa hiša II (A2)
Velikost
– Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 60 m2 in 400 m2.
– Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3. Tloris je lahko tudi sestavljen. 
– Višinski gabarit stavbe je dovoljen do gabarita K + P + 1 + M, pri čemer višina kapne lege ne sme presegati višine 6,9 metra nad terenom ali do K + P + 1 pri ravnih strehah. Na terenu v naklonu se višina kapne lege meri od najvišjega dela terena, hkrati pa največja razdalja med terenom in kapno lego na sme presegati višine treh etaž in pripadajočega kolenčnega zidu. Pri določanju višine stavbe je potrebno poleg predpisane dovoljene višine upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nova stavba ne bo izstopala iz silhuete naselja. Višinski gabarit stavbe po posameznih EUP oziroma podEUP je razviden tudi iz preglednice v 4. členu tega odloka.
Oblikovanje – splošno
– Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. 
– Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke.
Oblikovanje strešin
– Obliko, naklon, kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe morajo biti praviloma dvokapnice (razen na območjih kulturne dediščine, kjer so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice obvezne) s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Oblika strehe je lahko tudi drugačna (ne pa tudi barva in tekstura, razen pri ravnih strehah), pod pogojem, da se jo določi na osnovi analize oblik streh v EUP, kjer se bo predvidena gradnja nahajala in s katero bo načrtovana oblika strehe utemeljena. Analiza mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. 
– Naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). 
– Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami (npr. terase, strehe garaž in nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne površine lahko obsegajo največ 30 % celotne površine (pravokotna projekcija) strehe. V ta delež niso vštete strehe prostostoječih pomožnih objektov, ki so lahko v celoti ravne. 
– Strešna kritina je praviloma v opečnih tonih, izjemoma je lahko tudi siva, če je prisotna na območju EUP (pri tem se ne upoštevajo pomožni objekti). Pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. 
– Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične, trikotne in pultne, razen na območjih kulturne dediščine, kjer so dovoljene le klasično zidane – dvokapne. Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/2 dolžine strešine. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse odprtine enakega tipa.
Oblikovanje fasad
– Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). Fasade oziroma fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke in polkrožnih lesenih brun niso dovoljene. 
– Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. 
– Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. 
– Stolpiči, večkotni, okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) in vogalni izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni.
Drugo
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
 
(6) Kot počitniška hišica (A3) se oblikujejo počitniške hišice.
Velikost
– Tlorisna površina stavbe ne sme presegati 60 m2.
– Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 3:4. 
– Višinski gabarit stavbe je dovoljen do K + P + M pri čemer višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 5,4 metra nad koto urejenega terena. 
Oblikovanje – splošno
– Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. 
– Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke.
Oblikovanje strešin
– Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. 
– Naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). 
– Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami (npr. terase, strehe garaž in nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne površine lahko obsegajo največ 25 % celotne površine (pravokotna projekcija) strehe. V ta delež niso vštete strehe prostostoječih pomožnih objektov, ki so lahko v celoti ravne. 
– Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih tonih, izjemoma je lahko tudi siva, če je prisotna na območju EUP (pri tem se ne upoštevajo pomožni objekti). Glazirane kritine s trajno odbojnim svetlobnim učinkom niso dovoljene. Pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. 
– Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične in pultne. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse odprtine enakega tipa. Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/2 dolžine strešine.
Oblikovanje fasad
– Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). Fasade oziroma fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dovoljene. 
– Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. 
– Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. 
– Stolpiči, večkotni, okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) in vogalni izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni.
Drugo
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
(7) Kot gospodarski objekt (A4) in hala (A7) se praviloma oblikujejo industrijske stavbe in skladišča, nestanovanjske kmetijske stavbe ter objekti gospodarske javne infrastrukture, kot hala (A7) pa lahko tudi večje trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti ter športne dvorane.
(7.1) Gospodarski objekt (A4) 
Velikost
– Tlorisna površina stavbe je praviloma do 500 m2.
– Tlorisni gabarit mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3. Tlorisni gabarit hlevov in rastlinjakov mora v razmerju stranic vsaj 1:1,8. Če je za EUP oziroma podEUP to značilno, je tloris lahko tudi sestavljen pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugih. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tloris kozolca toplarja in nizkega kozolca mora biti pravokotne oblike v razmerju stranic vsaj 1:2, pri tem mora biti širina kozolca toplarja med 8,0 in 9,0 m. 
– Višinski gabarit objekta je lahko do K + P z možnostjo izrabe podstrešja, pri čemer je kolenčni zid maksimalne višine 0,6 metra, na območju vaške pozidave (U1) pa do K + P + 1 z možnostjo izrabe podstrešja, pri čemer višina kapne lege ne sme presegati višine 6,0 metra nad terenom (na terenu v naklonu se višina kapne lege meri od najvišjega dela terena). Pri kozolcih toplarjih mora biti višina kapa vsaj 10,0 m nad koto urejenega terena.
Oblikovanje – splošno
– Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. Pri določitvi stavbne mase je potrebno izhajati iz stavbnih mas obstoječih stavb iste dejavnosti v okolici. 
– Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke.
Oblikovanje strešin
– Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. 
– Naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Naklon strehe toplarja je od 40° do 45°. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). 
– Strešna kritina naj bo v opečnih tonih ali siva. Pri nadstreških in za potrebe tehnologije se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Pri kozolcih toplarjih in nizkih kozolcih mora biti strešna kritina v opečnih tonih. 
– Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so pultne. Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/3 dolžine strešine. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse odprtine enakega tipa.
Oblikovanje fasad
– Barva fasade mora biti v svetlih tonih. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. 
– Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov mora biti enostavna. 
– Kozolci toplarji in nizki kozolci so lahko opaženi le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne late.
Drugo
– Kozolci ne smejo imeti talne betonske plošče, razen točkovnih temeljev. Pohodni del se utrdi in izvede iz naravnih materialov. 
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
(8) Kot blok (A5) se praviloma oblikujejo stanovanjske stavbe.
Velikost
– Tlorisni gabarit stavbe mora upoštevati značilno tlorisno zasnovo stavb v EUP oziroma podEUP. Tlorisni gabarit prostostoječega bloka mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3, tlorisni gabarit stolpiča pa mora biti kvadraten do pravokoten v razmerju do 1:1,3. Tlorisni gabarit drugih kompleksnih oblik je poljuben. 
– Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma podEUP in je razviden iz Preglednice 4. člena tega odloka.
Oblikovanje – splošno
– Arhitektonsko oblikovanje mora upoštevati značilnosti obstoječih stavb na območju EUP ter kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. 
– Dozidave in nadzidave obstoječih objektov niso dovoljene.
Oblikovanje strešin
– Obliko, naklon in kritino je potrebno prilagoditi značilni podobi stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. 
– Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih ali sivih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. 
– Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/2 dolžine te strešine. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse odprtine enakega tipa.
Oblikovanje fasad
– Barva fasade mora biti iz spektra svetlih barvnih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. 
– Horizontalna in vertikalna členitev fasad, struktura in razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo upoštevati prevladujoče značilnosti na območju EUP oziroma podEUP. 
– Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. 
– Rekonstrukcije fasad so dovoljene pod pogojem, da se hkrati rekonstruira celotna fasada stavbe. Praviloma morajo biti izvedene tako, da se ohranja obstoječa členitev fasade in značilni rastri ter razmerja (prepoznavnost fasade). 
– Klimatske naprave je na fasado potrebno umestiti po enotnem konceptu.
Drugo
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
(9) Kot svojevrstna stavba (A6) se praviloma oblikujejo gostinske, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe, garažne stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena, stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe, lahko pa tudi stanovanjske stavbe z javnim pritličjem.
Velikost
– Tlorisni gabarit stavbe mora praviloma biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi sestavljen. Kadar se svojevrstna stavba umešča na svojevrstno območje (U6) je oblika tlorisa lahko poljubna, pod pogojem, da se prilagodi obstoječim stavbam na območju EUP oziroma podEUP. 
– Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma podEUP in je razviden iz Preglednice 4. člena tega odloka.
Oblikovanje – splošno
– Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. 
– Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke.
Oblikovanje strešin
– Strehe so lahko ravne, enokapnice ali dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. 
– Upoštevati je potrebno prevladujoči naklon in obliko obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. 
– Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih ali sivih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. 
– Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične in pultne. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse odprtine enakega tipa.
Oblikovanje fasad
– Barva fasade mora biti iz spektra svetlih barvnih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. 
– Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. 
– Stolpiči, večkotni, okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) in vogalni izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni.
Drugo
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
(10) Hala (A7)
Velikost
– Tlorisni gabarit mora biti podolgovat. Tloris je lahko tudi sestavljen. 
– Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma podEUP in je razviden iz Preglednice 4. člena tega odloka.
Oblikovanje – splošno
– Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. 
– Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke.
Oblikovanje strešin
– Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu do 10°, pri čemer mora biti strešina skrita za fasado (vencem). 
– Strešna kritina mora biti praviloma v temnih tonih, pri nadstreških in za potrebe tehnologije se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. 
– Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken.
Oblikovanje fasad
– Barva fasade mora biti iz spektra svetlih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. 
– Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni.
Drugo
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
 
16. člen 
(ureditev okolice objektov, oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin)
(1) Pri urejanju okolice objektov ter javnih in zelenih površin se upošteva oziroma zagotovi:
– značilnosti terena, mikroklimo, osončenost in rastiščne razmere,
– oblikovno skladnost in povezanost z okolico (merilo, značilni pogledi ipd.),
– programsko ustreznost glede na namensko rabo in predvidene dejavnosti ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami,
– trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje padavinskih voda.
(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico – obvezni sta sanacija terena in ozelenitev.
(3) Pri ureditvi okolice objektov je potrebno upoštevati konfiguracijo terena:
(3.1) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.
(3.2) Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. V kolikor je potrebna gradnja opornih zidov, je za to potrebno predložiti mnenje geologa. Oporni zidovi so praviloma dovoljeni le do višine 1,5 metra. Gradnja višjih podpornih zidov je dopustna v primeru objektov v javni rabi ter obstoječih zakonito zgrajenih objektov, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka, kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pri drugih objektih pa le v primeru, kjer zaradi terenskih razmer ni možna drugačna izvedba.
(3.3) Dostopne poti in manipulativne površine je treba izoblikovati po terenu.
(4) Pri ureditvi javnih površin je potrebno upoštevati kakovostne principe tradicionalnega oblikovanja (ureditev trgov z markantnim drevesom – vaško lipo, kostanjem ipd.).
(5) Ohranja naj se čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije, pri čemer se smiselno upošteva tudi določila drugega odstavka 12. člena. Pri novih zasaditvah naj se praviloma uporabljajo lokalno značilne avtohtone drevesne in grmovne vrste, na parkovnih površinah in zelenicah ob javnih objektih posebnega pomena pa je izjemoma dopustna tudi uporaba tujerodnih vrst. Lokalno značilne rastlinske vrste se praviloma uporabljajo tudi za zasaditev živic in živih mej. Na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
V območjih ohranjanja narave se za zasaditve uporabijo avtohtone, lokalnim rastiščnim razmeram prilagojene vrste drevnine. Tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst naj se v območjih z naravovarstvenim statusom ne sadi oziroma se sadijo izjemoma po predhodni presoji.
(6) Zasaditve javnih površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi, glede na namen in funkcijo zasaditve.
(7) Okolico stavb večjih volumnov na vizualno izpostavljenih lokacijah (območje gospodarskih con ipd.) je potrebno intenzivno ozeleniti.
(8) Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z oblikovanjem okoliških stavb, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Praviloma se uporablja materiale v nevtralnih, neizstopajočih barvah. Materiali morajo biti propustni, tlakovanje pa izvedeno tako, da je možno zagotoviti ustrezen odtok padavinskih voda (čim večji delež padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin je potrebno ponikati in v največji možni meri zmanjšati hipni odtok z urbanih površin).
(9) Tlorisna površina otroškega igrišča mora biti najmanj 50 m², priporoča pa se ureditev igrišč z minimalno tlorisno površino 200 m² za mlajše otroke oziroma 500 m² za druge otroke in mladostnike. Površine za igro otrok na prostem je potrebno na parceli, namenjeni gradnji, urediti pri vsaki stavbi z več kot petimi stanovanji, pri čemer je za vsako stanovanjsko enoto je potrebno zagotoviti vsaj 10 m² igralne površine. Igrišča je na parceli, namenjeni gradnji, potrebno locirati tako, da je njihov odmik od prometnic čim večji. Če ustreznega odmika ni možno zagotoviti pa morajo biti ustrezno zavarovana z ograjo.
17. člen 
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet) 
(1) Pri novogradnjah in pri spremembah namembnosti stavb ter rekonstrukcijah, s katerimi se spreminja namembnost stavb, je potrebno na parkiriščih in v garažah na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti zadostno število parkirnih mest za stanovalce, zaposlene in obiskovalce.
(2) Kadar na parceli, namenjeni gradnji, ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba. Pri stanovanjskih stavbah je te površine potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 200 m od stavbe, ki ji služijo. Vrednost manjkajočega deleža parkirnih mest se lahko zagotovi tudi tako, da investitor krije del stroškov za izgradnjo javnih parkirnih mest in garaž.
(3) Preglednica 7: Število parkirnih mest, ki ga je poleg določil veljavnih predpisov, potrebno upoštevati pri izračunu parkirnih mest na posamezni parceli, namenjeni gradnji
Vrsta objekta
Število parkirnih mest (PM)
STANOVANJSKE STAVBE
Eno in dvostanovanjske stavbe
2 PM/stanovanje
Večstanovanjske stavbe
2,5 PM/stanovanje
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
1,5 PM/stanovanje
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za ostarele)
1 PM/6 postelj
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (dijaški in mladinski domovi ipd.)
1 PM/12 postelj
GOSTINSKE STAVBE
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
1 PM/2 sobi
Gostilne, restavracije in točilnice
1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
/
POSLOVNE IN UPRAVNE STAVBE
Stavbe javne uprave
1 PM/30 m2 neto tlorisne površine
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic s strankami
1 PM/30 m2 neto tlorisne površine
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic brez strank
1 PM/40 m2 neto tlorisne površine
Druge poslovne stavbe s strankami
1 PM/30 m2 neto tlorisne površine
Druge poslovne stavbe brez strank
1 PM/40 m2 neto tlorisne površine
TRGOVSKE STAVBE IN STAVBE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI
trgovske stavbe
1 PM/25 m2 koristne prodajne površine (minimalno 2 PM)
sejemske dvorane, razstavišča
/
bencinski servisi z osebjem
1 PM/30 m2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM)
stavbe za storitvene dejavnosti
1 PM/30 m2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM)
STAVBE ZA PROMET IN STAVBE ZA IZVAJANJE KOMUNIKACIJ
avtobusne in železniške postaje (postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe)
1 PM/50 m2 neto tlorisne površine
garažne stavbe
/
INDUSTRIJSKE STAVBE IN SKLADIŠČA
industrijske stavbe
1 PM/50 m2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM)
skladišča
1 PM/100 m2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM)
STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA
stavbe za kulturo in razvedrilo
1 PM/5 sedežev
muzeji in knjižnice
1 PM/60 m2 neto tlorisne površine
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena
stavbe za zdravstveno oskrbo
stavbe za šport (dvorane z gledalci)
1 PM/30 m2
stavbe za šport (dvorane brez gledalcev)
1 PM/70 m2
stavbe za šport (manjši objekti, npr. fitnes)
1 PM/15 m2
DRUGE NESTANOVANJSKE STAVBE
nestanovanjske kmetijske stavbe v sklopu območij za kmetijsko proizvodnjo
1 PM/150 m2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM)
stavbe za opravljanje verskih obredov
1 PM/20 sedežev (minimalno 2 PM)
pokopališča (pokopališke stavbe)
1 PM/20 sedežev (minimalno 2 PM)
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene
/
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
1 PM/100 m2 neto tlorisne površine
OBJEKTI ZA ŠPORT, REKREACIJO IN PROSTI ČAS
športna igrišča brez gledalcev
1 PM /250 m2 površine igrišč
športna igrišča z gledalci
1 PM/250 m2 površine igrišč + 1 PM/10 sedežev za gledalce
otroška in druga javna igrišča
/
smučišča in žičniške naprave
1 PM /600 m2 površine smučišč
igrišča za golf
1 PM /600 m2 površine igrišč
živalski in botanični vrtovi
1 PM /600 m2 površine
DRUGI GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
objekti za ravnanje z odpadki
/
pokopališča
1 PM/30 grobov (minimalno 10 PM)
 
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(5) V okviru parkirišč in garaž je potrebno zagotoviti parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe v skladu z veljavnimi predpisi. Pri objektih v javni rabi, ki morajo biti brez ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5 % parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički (v primeru, da je parkirnih mest skupno manj kot 20, je potrebno zagotoviti vsaj 1 parkirno mesto za vozila oseb z invalidskimi vozički).
(6) Pri javnih zgradbah se zagotovi parkirna mesta za kolesa. Pri gradnjah, rekonstrukcijah in spremembah namembnosti stavb je treba na gradbeni parceli (na parkiriščih in v garažah) zagotoviti za stanovalce, zaposlene in obiskovalce zadostno število parkirnih mest za kolesa (garaže za kolesa s pokritimi nadstrešnicami ali podzemna parkirna mesta) blizu vhodov/izhodov objekta. Najbližji prostor vhodu je namenjen za neoviran dostop gibalno oviranim osebam in pešcem, šele nato parkiriščem, pri čemer so kolesarjih obravnavani prednostno pred avtomobili.
(7) Parkirišča se načrtujejo s čim manjšim številom prostostoječih prometnih znakov in informacijskih tabel. Slednje se nadomesti z uporabo talnih označb, uporabo različnih materialov in tlakov. Končna ureditev mora zagotavljati ustrezno prometno varnost. Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki vozilom zapira pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler na parkirišče ni omogočen dovoz oziroma izvoz. Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje na državne in lokalne ceste.
(8) Parkirišča se oblikuje tako, da se ob robovih in vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki zagotavljajo ustrezno osenčenje parkirnih površin. Na vsaka štiri parkirna mesta je potrebno zasaditi vsaj eno funkcionalno drevo. Odstopanja od določil te točke so dovoljena pri urejanju parkirišč nad obstoječimi garažnimi kletmi.
(9) Pri graditvi novih in večjih prenovah stanovanjskih stavb, ki imajo več kot deset parkirnih mest, mora investitor zagotoviti namestitev infrastrukture za napeljavo vodov za električne kable tako, da bo omogočeno polnjenje električnih vozil na vsakem parkirnem mestu:
– če so parkirna mesta znotraj stavbe in gre za večjo prenovo, prenovitvena dela zajemajo parkirna mesta ali električno inštalacijo stavbe, ali
– če so parkirna mesta neposredno ob stavbi in gre za večjo prenovo, prenovitvena dela zajemajo parkirna mesta ali električno inštalacijo parkirnih mest.
18. člen 
(pogoji za oblikovanje urbane opreme, začasnih objektov, spominskih obeležij in objektov za oglaševanje) 
(1) Urbana oprema, spominska obeležja in začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, morajo biti usklajeni z ostalimi elementi odprtega prostora ter značilno kakovostno okoliško pozidavo. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo rabe javnih površin in drugih objektov, da ne zastirajo značilnih pogledov (določilo ne velja za začasne objekte) in ne ovirajo vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture. V območjih z naravovarstvenim statusom (naravne vrednote, zavarovana območja, Natura 2000) ni dovoljeno postavljanje reklamnih panojev, jumbo plakatov, svetlobnih panojev in nameščanje drugih podobnih objektov in naprav, s katerimi bi se okrnila njihova podoba.
(2) Urbana oprema mora biti oblikovana enotno v posameznem naselju oziroma delu naselja ob upoštevanju kakovostnih principov tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine.
(3) Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi in prireditvam se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna in je zanje možno organizirati ustrezne parkirne površine. Pogoj za postavitev tovrstnih objektov je tudi ustrezno urejen Javni prevoz, na razdalji največ enega kilometra postajališče z zadovoljivo frekvenco.
(4) Najvišja točka objekta za oglaševanje na gradbeni parcel ne sme presegati višine 6 m nad terenom. Velikost reklamnega panoja nameščenega na fasadi ne sme presegati polovice njene površine. Na enotah in v območjih kulturne dediščine nameščanje reklam ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno nameščanje reklamnih ter svetlobnih panojev na starejše objekte z značilno arhitekturno tipiko, na objekte, kjer bi njihova pritrditev kvarila izgled objekta ter na prodajne kioske, energetske naprave, ograje ter drevesa.
(5) Najnižja točka nadstreškov, izveskov in napisov nad vhodi in izložbami mora biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino.
(6) Spominska obeležja, skulpture in druge prostorske inštalacije ter vodnjaki oziroma okrasni bazeni morajo biti locirani tako, da se z njimi vsebinsko in oblikovno dopolnjuje javni prostor, da ne motijo ambienta, ne zastirajo značilnih pogledov, ne ovirajo prometa in con gibanja zaradi dostopnosti in univerzalnosti ter vzdrževanja infrastrukturnih naprav.
(7) Za omenjene posege na enotah in v območjih kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
19. člen 
(pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe) 
(1) Skupne določbe glede oblikovanja pomožnih objektov za lastne potrebe
(1.1) Pomožni objekti za lastne potrebe morajo praviloma biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe. Ute oziroma senčnice je dovoljeno oblikovati tudi kot paviljone.
(1.2) Streha mora biti izvedena na enak način in v enakih barvah ter materialih kot nad osnovno stavbo, razen v primeru pohodne strehe, ko je pomožni objekt postavljen kot prizidek k osnovni stavbi. Pri steklenjakih in nadstreških se dopušča tudi streha iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih, steklu podobnih materialov, nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). Pri samostojno stoječih pomožnih objektih je dovoljena še ravna streha ali streha v minimalnem naklonu. Strešne frčade niso dopustne.
(1.3) Za postavitev in vgradnjo fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov je potrebno upoštevati določila za osnovno stavbo. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
(1.4) Pomožni objekti za lastne potrebe pri večstanovanjskih stavbah morajo biti oblikovani enotno za celotno območje EUP oziroma podEUP.
(1.5) Rezervoarje za utekočinjeni naftni plin ali nafto na terenu je potrebno praviloma postaviti na vizualno neizpostavljene lokacije in jih skriti za gosto zelenje.
(1.6) V primeru, da pomožni objekti za lastne potrebe predstavljajo dozidavo k osnovnemu objektu jih je potrebno oblikovati skladno z določili, ki veljajo za slednjega.
(1.7) Pri oblikovanju prefabriciranih objektov, ki so v celoti standardizirani so dopustna odstopanja od določil tega člena, pri čemer pa vertikalni gabarit ne sme presegati višine najvišjega objekta na območju EUP oziroma podEUP.
(2) Pomožni objekti za lastne potrebe kot nezahtevni ali enostavni objekti
(2.1) Višinski gabarit objektov je lahko pritličen z izkoriščenim podstrešjem, pri katerem je kota pritličja največ 0,3 metra nad terenom (razen v primeru zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda).
(2.2) Streha mora biti izvedena na enak način in v enakih barvah ter materialih kot nad osnovno stavbo, razen pri steklenjakih in nadstreških, pri katerih se dopušča tudi streha iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih, steklu podobnih materialov, nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°).
(2.3) Za odpiranje strešin, arhitektonsko oblikovanje, uporabo materialov, postavitev in vgradnjo fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov veljajo enaka določila kot za osnovni objekt.
(2.4) Napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi oziroma enaki kot pri osnovnem objektu.
(3) Pomožni objekti za lastne potrebe kot manj zahtevni ali zahtevni objekti
(3.1) Pomožni objekti za lastne potrebe lahko na stavbnih zemljiščih presegajo maksimalne gabarite kot so s predpisi določeni za enostavne in nezahtevne objekte. V tem primeru jih je potrebno oblikovati v skladu z določili za osnovni stavbni tip na območju, opredeljenimi 15. členu tega odloka.
20. člen 
(pogoji za oblikovanje ograj in opornih zidov) 
(1) Pri ograjevanju parcel je potrebno upoštevati tip, material in višino ograj, ki je značilna za naselje. Praviloma se uporabljajo žive meje ter preproste žične ali lesene ograje. Varovalne in igriščne ograje morajo biti prosojne, neizstopajočih barv.
(2) V stanovanjskih območjih višine ograj (razen varovalnih, igriščnih in protihrupnih) ne smejo presegati 1,5 metra. Ograje so lahko masivne samo v spodnjem parapetnem delu, do višine 0,60 m. V celoti masivne ograje niso dovoljene, razen če gre za protihrupne ograje ali objekte kulturne dediščine. Na območjih razpršene poselitve naj se ograje izvajajo na način, ki omogoča prehod prostoživečih vrst.
(3) Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika.
(4) Višina protihrupnih ograj se določa v skladu s predpisi s področja prometne infrastrukture. Gradnja je dovoljena na podlagi urbanistične ter krajinske preveritve in utemeljitve, pri čemer je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi cestnega prostora, okoliške pozidave in odprtega prostora.
(5) Oporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni, pri čemer je potrebno upoštevati kakovostne principe gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje. Pri gradnji opornih zidov je potrebno smiselno upoštevati tudi določila točke (3.2) 16. člena tega odloka.
21. člen 
(pogoji za oblikovanje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov) 
(1) Skupne določbe glede oblikovanja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov
(1.1) Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti.
(1.2) V primeru, da pomožni kmetijsko-gozdarski objekti predstavljajo dozidavo k osnovnemu objektu jih je potrebno oblikovati skladno z določili, ki veljajo za slednjega.
(1.3) Pri oblikovanju prefabriciranih objektov, ki so v celoti standardizirani so dopustna odstopanja od določil tega člena, pri čemer pa vertikalni gabarit ne sme presegati višine najvišjega objekta na območju EUP oziroma podEUP.
(2) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti kot nezahtevni ali enostavni objekti izven območij stavbnih zemljišč
(2.1) Tlorisni gabarit čebelnjakov, krmišč in molzišč mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5. Tloris nizkega kozolca mora biti pravokotne oblike v razmerju stranic vsaj 1:2.
(2.2) Objekt je lahko le pritličen z izkoriščenim podstrešjem, pri čemer je kota pritličja največ 0,3 m nad koto urejenega terena.
(2.3) Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 40° do 45°. Strešna kritina mora praviloma biti opečnata oziroma v rastru in barvi podobni opečni, izjemoma je lahko siva, kadar je taka barva kritine značilna za območje, na katerega se objekt umešča. Pri nizkih kozolcih je dopustna le opečna kritina.
(2.4) Oblikovanje objektov mora biti enostavno. Zgrajeni so lahko le v leseni izvedbi in postavljeni na točkovnih temeljih. Deske pri opaževanju so lahko pritrjene le vertikalno. Kozolci so lahko opaženi le v zatrepih, sicer pa ne smejo imeti zaprtih stranic. Med podpornimi stebri morajo biti podolžne late.
(2.5) Podstrešja objektov je praviloma potrebno prilagoditi bivalnim potrebam netopirjev (dostop, osvetljenost).
(2.6) Kozolci ne smejo imeti talne betonske plošče, razen točkovnih temeljev. Pohodni del se utrdi in izvede iz naravnih materialov.
(2.7) Določila točk (2.1) do (2.5) tega člena veljajo tudi za oblikovanje kmečkih lop, skednjev in senikov v 30 m pasu ob grajenem območju kmetije.
(2.8) Gradnja kozolcev toplarjev kot nezahtevnih objektov ni dopustna (kozolci toplarji morajo imeti minimalne gabarite kot so določeni v točki (7.1) 15. člena tega odloka.
(3) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti na območjih stavbnih zemljišč
(3.1) Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte na stavbnih zemljiščih je potrebno oblikovati v skladu z določili za osnovni stavbni tip na območju, opredeljenimi v 15. členu tega odloka.
22. člen 
(gradnja in oblikovanje gospodarske javne infrastrukture ter javnega dobra) 
(1) Omrežja gospodarske javne infrastrukture morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi tehničnih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(2) Potek različnih omrežij gospodarske javne infrastrukture naj bo medsebojno usklajen. Praviloma se mora posamezne vode združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike, kote križanja in druge zahteve, ki jih določajo veljavni predpisi. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture je potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(3) Vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture morajo biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje vseh porabnikov znotraj posameznega območja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(4) Infrastrukturne sisteme je praviloma potrebno načrtovati tako, da so čim manj vidno izpostavljeni. Pri posegih v prostor, kjer je vidna izpostavljenost neizogibna, je potrebno zagotoviti kakovostno oblikovanje (velikost objektov, barva in oblika stebrov ipd.), ki mora upoštevati prevladujočo urbano in krajinsko tipiko, kulturno dediščino ter naravne danosti prostora. Izbor lokacije ter oblikovanje objektov in naprav je potrebno utemeljiti na podlagi prostorske preveritve, ki mora biti priložena projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(5) Nadzemni objekti okoljske, komunikacijske in energetske infrastrukture v naseljih se praviloma priključujejo k obstoječim objektom, razen če taka postavitev ni možna zaradi varnostnih ali prostorskih razlogov. Umeščajo in oblikujejo se tako, da čim manj vplivajo na vidne kvalitete prostora (brez posegov v značilne silhuete naselja, odmaknjeno od osrednjih javnih prostorov, nevpadljivo oblikovanje ipd.). Izbor lokacije ter oblikovanje objektov in naprav je potrebno utemeljiti na podlagi prostorske preveritve, ki mora biti priložena projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(6) Trase linijskih infrastrukturnih sistemov naj čim manj posegajo v območja sklenjenih kvalitetnih kmetijskih površin. Pri umeščanju ali rekonstrukciji omrežij naj se v čim večji možni meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Podzemni vodi gospodarske javne infrastrukture na kmetijskih zemljiščih se morajo izvesti na taki globini, da je omogočena nemotena raba teh zemljišč. Po izvedeni gradnji je potrebno na kmetijskih zemljiščih vzpostaviti prvotno stanje.
(7) Zemljišča, na katera posegajo trase podzemnih vodov, je potrebno po končani gradnji sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z lokalno značilnimi vrstami grmovnic.
(8) Gradnja omrežij gospodarske javne infrastrukture v območju vodotokov mora biti takšna, da se ne zmanjša prevodna sposobnost struge vodotoka, pri čemer pa mora biti zagotovljena varnost objektov pred visokimi vodami.
23. člen 
(gradnja prometnega omrežja) 
(1) Omrežje javnih komunikacij mora biti enostavno in čitljivo ter dobro označeno.
(2) Širina cestišča občinskih cest je praviloma 4,0 metre. Izjemoma so možne tudi drugačne rešitve, če obstoječa pozidava ne omogoča izvedbe cestišča v prej navedeni širini. Po potrebi se lahko zgradijo tudi izogibališča. Tehnični elementi novih cest morajo biti v skladu s področnimi predpisi in normativi.
(3) Za več gradbenih parcel se praviloma zagotavljajo skupni dostopi do javne ceste, novi priključki na javno cesto pa se praviloma izvedejo nasproti obstoječih. Dovozi in priključki na prometno omrežje morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo prometa, ter omogočajo varno vključevanje na javno cesto. Na slepih cestah je potrebno izvesti obračališča.
(4) Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je potrebno v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine (gozdni rob, živice, posamezna drevesa) ob trasi. Izogibati se je potrebno prekomernim izravnavam terena in odstranjevanju vegetacije v večjem obsegu.
(5) Pri urejanju obcestne krajine je potrebno zagotoviti primerno oblikovanje brežin (neenakomeren naklon) in rastja (zakrivanje in odkrivanje pogledov, označevanje posebnih okoliščin). Uporabljati je potrebno lokalno značilne rastlinske vrste.
(6) Ob pomembnejših javnih cestah je v naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce, ob prometnejših cestah pa tudi kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles, hodniki za pešce pa naj bodo dovolj široki, da zagotavljajo varno uporabo za vse tipe uporabnikov (npr. za funkcionalno ovirane osebe, otroške vozičke ipd.).
(7) Rekreacijske poti se morajo čimbolj prilagajati terenu brez bistvenega spreminjanja reliefnih in talnih razmer. Pri trasiranju in urejanju zemljišč je treba v največji meri ohranjati obstoječo vegetacijo (gozdni rob, drevje, grmičevje in posamična drevesa).
(8) Pri gradnji in rekonstrukciji gozdnih cest in poljskih poti je potrebno zagotoviti nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč ter potrebna izogibališča.
(9) Z gradnjo nove prometne infrastrukture naj se ne povečuje drobljenja ekosistemov. Ob gradnjah, rekonstrukcijah in vzdrževanju prometne infrastrukture naj se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste.
(10) Na območju Občine Prebold se pojavljajo črne točke za dvoživke. Gre za opredelitev prednostnih odsekov cest, pomembnih za prehajanje dvoživk. Na območju občine se nahajata dva prednostna odseka, in sicer cesta, Griže–Sv. Lovrenc in Prebold–Marija Reka. Pristojna služba za ohranjanje narave bo v primeru načrtovanja rekonstrukcije cest podala mnenje za ustrezno tehnično izvedbo prehodov in zaščitne ograje za neovirane prehode dvoživk preko cestišča.
24. člen 
(gradnja vodovodnega omrežja) 
(1) Ob gradnji in rekonstrukcijah vodovodnega omrežja je potrebno poleg oskrbe s pitno vodo in vode za tehnološke potrebe praviloma zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom hidrantov. Kjer ni možno zagotoviti zadostnih količin požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ. Hidrante je praviloma potrebno locirati izven javnih pohodnih ali povoznih površin.
(2) Pri pripravi projektov za vodovodno omrežje je potrebno upoštevati tudi hišne priključke z izvedbo priključnega mesta praviloma izven utrjenih površin.
(3) Do vodohranov je potrebno zagotoviti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrani zaradi manjše vidne izpostavljenosti vsaj delno vkopani.
25. člen 
(gradnja kanalizacijskega omrežja) 
(1) Javno kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na območjih kjer je že izveden mešani sistem. Zagotoviti je potrebno lokalno ali centralno čiščenje odpadnih voda. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko vodo ne sme biti priključen na mešani sistem.
(2) Pri pripravi projektov za kanalizacijsko omrežje je potrebno upoštevati tudi hišne priključke z izvedbo priključnega mesta praviloma izven utrjenih površin.
(3) V javni mešani kanalizacijski sistem je prepovedano odvajati podtalnico, drenažne vode, vode odprtih vodotokov ter meteorne vode, kjer jih je možno speljati v ponikovalnico ali naravni vodotok.
(4) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj ali na robu strnjenega naselja. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo.
(5) Nepretočne greznice in male čistilne naprave morajo biti izvedene podzemno. Dopustna je tudi gradnja rastlinskih čistilnih naprav.
26. člen 
(gradnja plinovodnega omrežja) 
Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečkanju vodotokov je dovoljena tudi nadzemna izvedba.
27. člen 
(gradnja elektroenergetskega omrežja) 
(1) Nizko in srednjenapetostno elektroenergetsko omrežje ter omrežje javne razsvetljave je v naseljih potrebno zgraditi v podzemni izvedbi. Praviloma se omenjena omrežja izvajajo podzemno tudi na območjih kvalitetne in prepoznavne kulturne krajine ter območjih kulturne dediščine. Na teh območjih je možna tudi nadzemna izvedba z lesenimi nosilnimi drogovi.
(2) Vse površine v naseljih, ki so v javni rabi, morajo biti skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov opremljene z enotnim sistemom javne razsvetljave. Dostopne ceste in hodniki za pešce morajo praviloma biti opremljeni z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z visokimi. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe kakovostne oblikovne rešitve, ki so značilne za posamezno območje. Ulične svetilke morajo biti usklajene z normativi glede svetlobnega onesnaževanja.
28. člen 
(gradnja komunikacijskih omrežij) 
(1) Komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti v naseljih, praviloma pa tudi na območjih kvalitetne in prepoznavne kulturne krajine ter območjih kulturne dediščine, zgrajena v podzemni izvedbi. Na arheoloških območjih ima prednost nadzemna izvedba infrastrukturnih vodov.
(2) Na območjih kmetijskih zemljišč je potrebno bazne postaje, telekomunikacijske stolpe in infrastrukturo za radijske komunikacije umeščati ob rob obdelovalnih površin, praviloma na vizualno neizpostavljene lokacije (ob obstoječe infrastrukturne objekte, visoko vegetacijo ipd.). Na območjih z naravovarstvenim statusom se bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije postavljajo le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status.
(3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.
29. člen 
(odlaganje odpadkov) 
(1) Odlaganje odpadkov je dopustno le na mestih, ki so za to posebej določena.
(2) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih za odpadke na zbirnem mestu. Zbirno mesto mora biti praviloma v objektu ali na pripadajoči parceli, namenjeni gradnji, tako da je dostopno vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se s pristojno službo za gospodarjenje z odpadki določi zbirno mesto na javni površini (vendar izven prometnih površin).
(3) Ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij) se praviloma umeščajo na utrjene površine javnega značaja. Oblikovanje in umestitev v prostor naj bosta taka, da bo vpliv na vidne kakovosti prostora čim manjši. Če ekološki otok meji na travnato površino, naj se ga zakrije s primerno zasaditvijo.
(4) Zbirni center je namenjen zbiranju vseh vrst frakcij in začasnemu hranjenju posameznih frakcij do rednega odvoza. Lociran mora biti tako, da je zagotovljena ustrezna prometna dostopnost.
(5) Oblikovanje zbirnih mest in ekoloških otokov naj bo enotno za območje naselja.
(6) Za gradbene odpadke se prvenstveno predvideva predelava za ponovno uporabo oziroma se jih odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov. Deponiranje gradbenih odpadkov se lahko zagotavlja tudi povezano s sanacijo površinskih kopov mineralnih surovin v skladu z dovoljenji izdanimi na podlagi predpisov iz varstva okolja.
3.3. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
30. člen 
(velikost in oblika gradbene parcele) 
(1) Pri določanju velikosti in oblike gradbene parcele je potrebno upoštevati:
– tip oblikovanja grajene strukture in stavbni tip, ki sta določena za EUP oziroma podEUP,
– predpisano stopnjo izkoriščenosti zemljišč,
– namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov,
– prostorske potrebe osnovne dejavnosti (pomožni objekti, manipulativne površine, dovozi in dostopi, ustrezno število parkirnih mest),
– možnost vzdrževanja načrtovanih objektov,
– možnost priključitve na omrežja gospodarske javne infrastrukture,
– lastniško in parcelno strukturo zemljišč, pri čemer se mora omogočiti načrtovana raba sosednjih zemljišč,
– zdravstvene in tehnične zahteve, kot so odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje in intervencijske poti.
(2) Gradbena parcela mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. Določilo ne velja za parcele objektov, ki jih je dopustno graditi izven območja stavbnih zemljišč in so določeni v 9. in 10. členu ter posameznih posebnih določbah tega odloka.
(3) Gradbena parcela lahko v okviru stavbnih zemljišč sega preko območja EUP oziroma podEUP, vendar največ za 50 % celotne površine parcele, namenjene gradnji.
(4) Najmanjša površina gradbene parcele stanovanjskega objekta se določi kot sledi:
– za prostostoječe enostanovanjske stavbe znaša 450 m2,
– za prostostoječe dvostanovanjske stavbe znaša 600 m2,
– za stavbe v nizu in počitniške hišice znaša 250 m2,
– za večstanovanjska stavbe s tremi stanovanji 800 m2,
– večstanovanjske stavbe s štirimi ali več stanovanji 1000 m2.
(5) Določila o minimalni velikosti gradbene parcele ne veljajo za obstoječe manjše parcele na dan sprejema tega odloka.
(6) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim gradbena parcela ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja gradbene parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za v primeru, da se določa na podlagi tega odloka, za njeno določitev ne upoštevajo pogoji, ki se nanašajo na izkoriščenost zemljišč, minimalno število parkirišč ter površine igrišč in zelenic.
31. člen 
(parcelacije) 
(1) Zemljiško parcelo oziroma parcele na kateri se načrtuje gradnja je pred izdajo gradbenega dovoljenja potrebno vzpostaviti kot eno gradbeno parcelo.
(2) Zemljiško parcelo, ki je delno stavbna in delno kmetijska je potrebno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja odmeriti oziroma razdeliti na stavbni del in na kmetijski del.
(3) Delitev ali združevanje zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel se dovoli pod pogojem, da se nove gradbene parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Pri določanju nove parcele, namenjene gradnji, ni možno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po obliki, legi in velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele, namenjene gradnji, kot so določeni v tem odloku.
(4) Delitev ali združevanje zemljiških parcel sta vedno dovoljena za potrebe gradnje javne infrastrukture in za potrebe določitve javnega dobra ter za urejanje javnih ali skupnih zelenih površin.
3.4. Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
32. člen 
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) 
(1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra ter nezahtevnih in enostavnih objektov, ki ne potrebujejo komunalnih priključkov) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z njo zagotavlja tudi komunalno opremljanje teh zemljišč.
(3) Stavbno zemljišče za gradnjo je komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda, oskrbo z električno energijo, odvoz smeti ter dostop do javne ceste.
(4) Za nestanovanjske objekte, ki za svoje delovanje ne potrebujejo vse gospodarske javne infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena, se komunalna opremljenost stavbnega zemljišča določi v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
33. člen 
(obveznost priključevanja na omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Obstoječe in načrtovane objekte je potrebno priključiti na zgrajeno prometno, vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje v skladu z določili tega odloka, pogoji upravljavcev posameznih omrežij in veljavnimi predpisi.
(2) Vsi objekti morajo imeti zagotovljen varen dovoz na javno cesto. Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto.
(3) Vsi obstoječi in predvideni objekti, v katerih se rabi pitna voda, na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje. Izjemoma je možno zagotavljati tudi oskrbo iz zasebnih (individualnih) sistemov v primerih, ko je oddaljenost objekta od javnega vodovoda več kot 200 m oziroma je izvedba priključka objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
(4) Po izgradnji javnega vodovodnega omrežja se morajo vsi objekti, ki na javno vodovodno omrežje še niso priključeni in je njihova priključitev možna, priključiti v roku šestih mesecev.
(5) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v objektih, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo. Kadar v skladu z veljavnimi predpisi na območju ni potrebna izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja oziroma priključevanje na javno kanalizacijo ni možno iz tehničnih razlogov, je potrebno komunalne odpadne vode čistiti v mali komunalni čistilni napravi ali pa zbirati v nepretočni greznici, pri čemer mora biti njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe. Nepretočne greznice so dopustne le v primerih, kadar je zaradi tehničnih in terenskih razmer mala čistilna naprava neizvedljiva.
(6) Po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, iz katerih se odpadne in tehnološke vode vodijo v greznice in ki na javno kanalizacijsko omrežje še niso priključeni in je njihova priključitev možna, priključiti v roku šestih mesecev. Objekte je potrebno na kanalizacijsko omrežje priključiti mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in dezinficirati.
(7) Obstoječe greznice na lokacijah, kjer še ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno prednostno sanirati (s priključitvijo na sistem z malo čistilno napravo oziroma z izvedbo nepretočne greznice v primerih iz točke (4) tega člena) na vodovarstvenih območjih, ki so zavarovana s predpisi.
(8) Začasni objekti, ki uporabljajo vodo oziroma so priključeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvajanje odpadnih voda v kanalizacijo.
(9) Po izgradnji javnega plinovodnega omrežja se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki kot energent ne uporabljajo obnovljivih virov energije. Na ostalih območjih se za ogrevanje objektov priporoča uporaba obnovljivih virov energije.
(10) Obveznost priključevanja na omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture je opredeljena po posameznih EUP oziroma podEUP in je razvidna iz Preglednice 8. Za večja nepozidana območja EUP oziroma podEUP (nad 5000 m2) je potrebno pred gradnjo stavb to infrastrukturo zgraditi in jo predati v upravljanje pristojni službi. V naseljih, kjer je predvideno javno kanalizacijsko omrežje, pa le-to še ni zgrajeno, se izjemoma dopušča gradnja stavb že pred izgradnjo javnega sistema, ob smiselni uporabi petega odstavka tega člena.
(11) Za šotore oziroma druge podobne objekte, namenjene proizvodnji, skladiščenju in podobnim dejavnostim ter za nezahtevne in enostavne objekte, postavljene na kmetijskih zemljiščih izven grajenega območja kmetije, izvedba samostojnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, razen priključkov na prometno omrežje, ni dopustna.
(12) Preglednica 8: Prikaz obveznosti priključevanja na komunalno opremo po posameznih naseljih in zaselkih glede na stanje omrežij na dan uveljavitve tega odloka
Naselja
1
2
3
4
5
Dolenja vas 
X
X
X
Dolenja vas – Lapurje
X
X
X
Gorica – strnjeno naselje
X
X
X
Gorica – razpršena poselitev in razpršena gradnja
X
X
X
Kaplja vas
X
X
X
Latkova vas – strnjeno naselje
X
X
X
Latkova vas – razpršena poselitev in razpršena gradnja
X
X
X
Marija Reka
X
X
X
Matke – strnjeno naselje
X
X
X
Matke – razpršena poselitev in razpršena gradnja
X
X
Prebold
X
X
X
Sveti Lovrenc – strnjeno naselje
X
X
X
Sveti Lovrenc – razpršena poselitev in razpršena gradnja
X
X
X
Šešče pri Preboldu – strnjeno naselje
X
X
X
Šešče pri Preboldu – razpršena poselitev in razpršena gradnja
X
X
X
X... oznaka za obveznost priključevanja 
1... obvezno priključevanje na javno oziroma lokalno vodovodno omrežje 
2... lastna oskrba s pitno vodo, obvezno priključevanje na javno vodovodno omrežje, v primeru njegove izgradnje 
3... obvezno priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje (odpadne komunalne vode) po njegovi izgradnji 
4... odpadne komunalne vode je potrebno voditi v male komunalne ali druge čistilne naprave; obvezno priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje (odpadne komunalne vode), v primeru njegove izgradnje 
5... obvezno priključevanje na elektro omrežje
(13) Na območjih razpršene poselitve in razpršene gradnje ni potrebno upoštevati določil dvanajstega odstavka tega člena, v kolikor je strošek izgradnje gospodarske javne infrastrukture nesorazmerno visok glede na obseg gradenj.
3.5. Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
34. člen 
(splošno) 
Gradnje in druge prostorske ureditve so možne v vseh območjih, ki jih določa ta odlok, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
35. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v tem členu.
(10.1) Za registrirano stavbno dediščino
ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(10.2) Za registrirano naselbinsko dediščino
ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(10.3) V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
(10.4) Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino
ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
(10.5) Za registrirano arheološko najdišče
velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(10.6) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(10.7) V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
(10.8) Za registrirano memorialno dediščino
ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(10.9) Za drugo dediščino
ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(18) Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
36. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Kakršnihkoli posegov in dejavnosti na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le teh, naj se ne načrtuje ali izvaja.
(2) Pri načrtovanju prostorskih ureditev se obvezno upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij (naravnih spomenikov), ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetem aktu o zavarovanju.
(3) Z naravnimi vrednotami je potrebno ravnati tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki in hidrološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, ne poslabša zdravstveno stanje drevesa in se ne poslabšujejo življenjske razmere na rastišču,
– na botanični naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje.
(4) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je potrebno odkritje podzemnih jam in najdbe mineralov ali fosilov prijaviti pristojni službi za varstvo narave.
(5) Habitatni tipi, ki se ohranjajo prednostno glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije in značilni elementi krajine, so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo na način, da je njihov neugodni vpliv čim manjši. Ohranjajo in ponovno se vzpostavijo tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obravnavanem območju se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah.
(6) Na ekološko pomembnih območjih so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatnih rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatnih populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Skladno s to usmeritvijo naj se posege in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
(7) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se pri izvajanju ter načrtovanju posegov in dejavnosti izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja,
– na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
37. člen 
(tla) 
(1) Pri posegih v prostor je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del.
(2) Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.
(3) Evidentirati in sanirati je potrebno divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe.
(4) Deponije za gnojenje kmetijskih površin se smejo urejati le na območjih kmetijskih zemljišč, ki so od meja stavbnih zemljišč naselij oddaljena vsaj 200 m, ter v okviru grajenih območij kmetij. Deponije drugih materialov pa se sme urejati le na območju površin za industrijo in gospodarskih con. Ureditev deponij iz tega odstavka je dopustna le začasno, za obdobje največ šest mesecev.
(5) Objekti za rejo živali morajo po velikosti ustrezati velikosti kmetijskih zemljišč, ki so na razpolago za uporabo živinskih gnojil zaradi varstva podzemnih voda pred onesnaženjem z nitrati, v nasprotnem primeru je treba manjkajoča zemljišča zagotoviti z najemom ali pa zagotoviti predajo živinskih gnojil v predelavo.
38. člen 
(vode) 
(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru voda 1. in 2. reda je potrebno upoštevati omejitev posegov v vodna in priobalna zemljišča v naseljih in izven njih kot jih določa veljavna zakonodaja s področja urejanja voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča.
(2) Pri ureditvah in gradnjah se praviloma ohranjata naraven potek vodotoka in obstoječa vegetacija na priobalnih zemljiščih (po potrebi se jo ponovno zasadi). Pri tem je potrebno zagotoviti ustrezne dostope za potrebe vzdrževanja in javne rabe. Na ogroženih območjih se urejanje voda izvaja z ustreznimi tehničnimi ukrepi glede na stopnjo nevarnosti. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.
(3) Rekreacijski rabi voda se namenja območja, kjer je možno urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer taka raba nima vpliva na druge kakovosti krajine.
(4) Posegi v vodovarstvena območja so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih predpisov o zavarovanju vodnih virov. Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. Za vsak poseg na vodovarstvena območja je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(5) Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne vode in odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi na področju varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
(6) Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov, in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano.
(7) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda. Za odvzemanje naplavin je potrebno upoštevati predpise o vodah.
(8) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(9) Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. Načrtuje se ohranitev kalov (mlake, lokve), ki se namenjajo ohranjanju biotske raznovrstnosti in tradicionalni rabi (zalivanje, napajanje živali) ali drugim dejavnostim, s tem da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela varstva narave (ohranjanje položnih brežin, suhozidov, naravne zarasti ipd.).
(10) Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike.
(11) Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij in hidromelioracij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije reguliranih strug in ponovne vzpostavitve retenzijskih površin za zadrževanje visokih voda ob vodotoku.
(12) Preprečuje naj se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažena vodna telesa (vodotoke, jezera ipd.) oziroma njihove dele naj se ustrezno sanira.
(13) Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda naj se zagotavlja pogoje za ohranitev hidrološko-geomorfoloških lastnosti vodotokov, vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo.
(14) Gradnja hidroenergetskih objektov naj se prednostno načrtuje na degradiranih delih vodotokov.
(15) Gradnja hidroenergetskih objektov na vodotokih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, se izvaja le v primeru upoštevana pogojev s katerimi se zagotavljanja ekološko sprejemljiv pretok ter varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
(16) Ob vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo ukrepi za preprečevanje pojavljanja in razširjanja alohtonih (invazivnih) rastlinskih vrst.
(17) Odvzem vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in delovanje obnovljenih ali prenovljenih starih objektov, ki so vezani na izkoriščanje energije tekoče vode mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode.
(18) Na območju kopalnih voda je prepovedano načrtovati dejavnosti, ki bi lahko poslabšale kakovost kopalnih voda in onemogočile dostop do kopališča. Kopališka in druga infrastruktura naj se prednostno načrtuje na degradiranih območjih na način, ki omogoča izboljšanje stanja vodnih in obvodnih ter morskih habitatnih tipov ali habitatov vrst.
(19) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda:
– poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču,
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po ZV-1,
– poseg, ki je potreben za izvajanje posebne rabe vode,
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik,
– hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim,
se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
(20) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.
(21) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost.
(22) Gradnja premostitev in drugih objektov na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da se zaradi posegov ne povečuje poplavna ogroženost in niso potrebne druge prostorske ureditve na porečju, ter da se s posegom ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(23) Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave.
(24) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:
– ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč,
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
– onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(25) Na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedano:
– odlaganje in pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
– odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
– odlaganje odpadkov.
(26) Na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda, in pet metrov od meje brega voda 2. reda je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(27) Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba načrtovati čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov in bo omogočen dostop za vzdrževanje.
(28) Za vsako rabo voda, ki presega splošno rabo, je treba pridobiti vodno pravico.
39. člen 
(zrak) 
(1) Novogradnje se priključi na ekološko čiste vire energije. Postopno se preide na način ogrevanja obstoječih stavb z ekološko sprejemljivimi gorivi. Zagotovi se racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov.
(2) Vse večje porabnike je potrebno obvezno priključiti na zgrajeno plinovodno omrežje.
(3) Pri zasnovi nove pozidave je potrebno upoštevati prevetrenost in lokalno cirkulacijo zraka.
40. člen 
(območja kmetijskih zemljišč in gozdov) 
(1) V največji možni meri je potrebno ohranjati sklenjene kakovostne kmetijske površine. Ohranjati in varovati je potrebno strukturo kmetijskih površin, pasove vegetacije, gozdne robove, travniške sadovnjake, živice, drevesa, skupine dreves, omejke in grmišča ter naravne oblike terena tako, da se ne spremeni njihova oblika oziroma pojavnost v prostoru.
(2) Pri melioracijah in hidromelioracijah je potrebno ohranjati naravne značilnosti prostora.
(3) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba. Posege v gozd in gozdni prostor je potrebno načrtovati tako, da se pogoji za gospodarjenje z okoliškimi gozdovi po izvedbi posega ne bodo poslabšali. Če poseg v gozd poseže v obstoječi sistem gozdnih prometnic, je potrebno zagotoviti nadomestne gozdne prometnice.
(4) Pri načrtovanju posegov v večnamenskih gozdovih je potrebno posebno pozornost nameniti gozdnim predelom s prvo stopnjo poudarjenosti katere od ekoloških ali socialnih funkcij. V gozdovih s poudarjenimi ekološkimi funkcijami naj se posegi dovolijo le v izjemnih primerih in sicer, ko so ti nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora. Območja z opredeljenimi funkcijami so razvidna v gozdnogospodarskih načrtih, podatke pa na zahtevo stranke oziroma občine posreduje služba, pristojna za gozdarstvo.
(5) Za vse posege v območje trajno varovanih gozdov – varovalnega gozda, je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pred morebitno krčitvijo površin trajno varovanih območij gozdov je potrebno predhodno uskladiti zaris trajno varovanih gozdov, opredeljenih z Uredbo o trajno varovanih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 39/15 in 191/20).
(6) Usklajevanje dejanske in namenske rabe na površinah, kjer prihaja do prekrivanja zarisov namenskih rab z zarisom trajno varovanih območij gozdov, se ureja skladno s predhodno pridobljenim mnenjem službe, pristojne za gozdarstvo.
(7) Negozdna zemljišča (zemljišča, na katerih ni opredeljena namenska raba G – gozdna zemljišča) v gozdu, je prepovedano pogozdovati.
(8) Gradnja objektov in druge ureditve se izvajajo na način in le v primerih, ko se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
(9) Z urejanjem pašnikov ter gradnjo poti in dostopnih cest se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtekanje visokih voda in hudournikov.
41. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Načrtovanje in gradnjo objektov je potrebno zasnovati tako, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Poplavna območja so območja začasne preplavljenosti vodnih, priobalnih in drugih zemijišč, ki z vodo običajno niso preplavljena. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Pri načrtovanju vseh dejavnosti in posegov v prostor je potrebno upoštevati določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20). Za namen prostorskega načrtovanja je potrebno izdelati karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, katerih namen je prikazati obstoječe stanje poplavne nevarnosti (osnova za načrtovanje novih ureditev) in oceniti vpliv predvidenih sprememb rabe prostora in možnosti izvedbe ukrepov za zmanjšanje obstoječe poplavne ogroženosti (karte za načrtovano stanje). Poplavna območja morajo biti prikazana v prostorskem aktu, območja namenske rabe pa usklajena z omejitvami iz prejšnje točke ter pogoji in omejitvami iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20). Za vsak poseg na poplavno območje je treba predhodno pridobiti vodno soglasje. Ohraniti je treba retencijske površine, ureditve pa načrtovati celovito, s ciljem zmanjševanja obstoječe poplavne ogroženosti.
(4) Zakon o vodah v 92. členu določa, da lokalna skupnost skrbi za varstvo pred škadljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij. Varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda obsega zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
(5) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(6) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikažejo nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(7) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustni samo odstranitev objektov ter vzdrževanje, rekonstrukcija in sprememba namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(8) Ne glede na določbe drugega in sedmega odstavka tega člena so na poplavnih območjih dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
(9) Poplavna območja, ki se pojavljajo ob vodotokih Savinja, Bolska, Trnavca, Kolja in Reka, z vsemi njihovimi pritoki, so sestavni del Prikaza stanja prostora.
(10) Pri posegih na poplavna območja, je potrebno upoštevati Hidrološko hidravlično analizo in zasnovo omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih ob Savinji in Bolski v Občini Prebold (IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana; julij 2019, v nadaljevanju HHA). Ukrepi, ki so podrobneje opisani v HHA vključujejo ukrepe 1. in 2. faze.
(10.1) Ukrepi faze 1 – začasno parkirišče:
– Izravnava terena na koto 271,97 m n.m., brez izvedbe dodatnih nasutij in dviga terena;
– Robnik višine 15 cm na zunanjem robu parkirišča;
– Ohranitev koridorja širine vsaj 6 m za prehod vod, ki lahko zatekajo na obravnavano območje;
– Vzpostavitev režima obratovanja parkirišča:
– Oprema parkirišča z jasno vidnimi (večjezičnimi) opozorilnimi tablami, da se parkirišče nahaja na območju poplav in da je treba v primeru možnosti poplave vozilo odstraniti;
– Na parkirišču se vrši samo začasno parkiranje (npr. za čas trajanja delovne izmene);
– Parkirišče se uporablja samo za zaposlene v tovarni Odelo, ki imajo sočasno tudi v kateremkoli trenutku možnost odstraniti vozilo s parkirišča (so v času opravljanja dela prisotni v tovarni);
– Upravljalec parkirišča mora izdelati tudi evakuacijski načrt v katerem morajo biti predvidene poplavno varne lokacije, kamor se parkirana vozila lahko umaknejo;
– Poleg obdobnih požarnih vaj naj se občasno simulira tudi vaja evakuacije parkirišča. Glede na ugotovljene značilnosti vaje (odzivni čas, prevoznost tangiranih cest, dejanska razpoložljivost sekundarnih parkirnih površin, morebitni drugi zapleti pri izvedbi vaje) se po potrebi prilagodi evakuacijski načrt oziroma predvidi morebitne dodatne evakuacijske izvoze na cesto. Cilj evakuacijske vaje je tudi določitev reakcijskega časa in posledično prilagoditev navodil evakuacijskega načrta;
– Odločitev o evakuaciji se lahko veže na nivo gladine na VP Dolenja vas oziroma lahko upravljalec vgradi tudi lastno sondo v strugo Bolske na sami lokaciji parkirišča;
– Priporočljivo je, da se kritični nivo, pri katerem se začne evakuacija parkirišča, določi glede na rezultate hidravlične analize in podatke o preteklih poplavnih valovih zabeleženih na VP (hitrost naraščanja poplavnega vala);
– Iztok meteornih vod s parkirišča se uredi s protipovratno zaklopko, s čimer je preprečen vdor vod na parkirišče preko meteorne kanalizacije pri pojavih do vključno Q10.
(10.2) Ukrepi faze 2 – zmanjševanje obstoječe poplavne ogroženosti:
– Znižanje ceste Kaplja vas–Gorica na dolžini cca 200 m na nivo okoliškega terena;
– Izvedba obvoznice v nasipu (višina med 0,2 in 1,4 m) ali samo izvedba protipoplavnega nasipa (EUP DO23), znižanje poljske poti na dolžini 400 m za 0,3 do 0,7 m, izvedba poljskega jarka, izvedba protipoplavnih nasipov za 2 manjši poselitveni območji;
– Razširitev levega brega struge med mostovoma Odelo in Gorica;
– Zaščita kompleksa Odelo z visokovodnim nasipom, izvedba zidu na območju objekta Tovarniška 15 dolžine 80 m in povprečne višine 0,5 m, montažni protipoplavni paneli na prelivnem pragu v prepuste;
– Most Odelo (v območju EUP PR16 in EUP PR54) – izvedba dodatne inundacije B/H = 12/2 m ob desni strani obstoječega mostu ter sočasna izvedba razširitve struge v desni breg, ki nato preide v 4 m široko bermo;
– Ureditev struge Bolske med mostom Odelo in glavnim mostom v Preboldu na Hmeljarski cesti;
– Nadvišanje obstoječega nasipa (1.2–2.5 m) in dograditev, izvedba betonskega zidu v dolžini 63 m in izvedba 4 m široke berme na desnem bregu;
– Nasip za zaščito Prebolda pred vdorom poplavnih vod – garaže (2 m visok nasip v dolžini 600 m in širino krone 3 m);
– Ureditve na območju starega mostu čez Bolsko v Dolenji vasi – odstranitev mostu, izvedba zidu na desnem bregu Bolske dolžine 57 m in višine 1 m, izvedba zidu na levem bregu Bolske dolžine 165 m in višine 0,6 do 1 m;
– Ureditve na območju Lapurij – znižanje ceste do 0,9 m na dolžini 210 m, izvedba zidu višine 0,2 do 0,6 m, rekonstrukcija in dograditev obstoječega nasipa dolžine 160 m in višine do 1,4 m;
– Ureditve dolvodno od zadrževalnika nad Odelom – rekonstrukcija ceste z namenom prestrezanja vode iz zadrževalnika in odvajanja proti zahodu, rekonstrukcija struge potoka v dolžini cca 80 m;
– Ureditev parkirišča pri Odelu – v fazi 2 se nadviša plato parkirišča in prilagodi režim obratovanja parkirišča in evakuacija iz faze 1.
(10.3) Pri zagotavljanju ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti, je potrebno skladno s HHA poleg faznosti upoštevati tudi celovitost njihove izvedbe. Posamezne ukrepe ki imajo le lokalen vpliv je možno izvesti neodvisno od drugih. Posamični ukrepi so npr. zaščita Odela z nasipom/zidom ob sočasni izvedbi dodatne inundacije, odstranitev mostu v Preboldu, izvedba protipoplavnih zidov na levem in desnem delu pod mostom v Preboldu, znižanje ceste Lapurje–Sv. Lovrenc ob sočasni izvedbi zidu ob cesti, rekonstrukcija in dograditev obstoječega nasipa v Lapurjah. Ostale ukrepe, ki imajo širši vpliv, je treba izvajati sočasno z drugimi pripadajočimi ukrepi kot izhaja iz HHA.
(10.4) Območja razlivnih površin, ki se nahajajo znotraj EUP RD5 in PR24/2 (kot je razvidno iz PSP), se kot izravnalni ukrep varujejo do izvedbe celovitih ukrepov (zadrževalnikov) iz predvidenega DPN Spodnja Savinjska dolina. Na območjih zaščite razlivnih površin ne veljajo določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20), gradnja objektov ni dopustna, dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcije na obstoječih zakonito zgrajenih objektih. Nasipanje terena, ki bi zmanjševalo volumen retencijskih površin, ni dopustno. Dopustna je gradnja komunalne in energetske infrastrukture v skladu z vodnim soglasjem pristojnega mnenjedajalca ter vodnogospodarske ureditve oziroma posegi namenjeni zmanjševanju poplavne nevarnosti.
(11) Na erozijskem območju je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(12) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(13) V primeru gradnje novih objektov ali izvajanja dejavnosti na erozijskih, plazljivih ali plazovitih območjih (če ta niso določena, pa na zemljiščih z naklonom, večjim od 10°, in drugih zemljiščih, za katera obstaja sum, da so ogrožena) je potrebno v fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izdelati geološko geomehansko poročilo (oziroma drugo ustrezno analizo) za ugotovitev stopnje tveganja za načrtovane posege. Na njegovi podlagi je potrebno določiti pogoje in omejitve ter ustrezne omilitvene ukrepe za izvajanje dejavnosti oziroma gradnjo na območju in jih upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih. Za vsak poseg na plazljivo ali erozijsko območje je treba pridobiti vodno soglasje.
(14) Plazljiva in erozijsko nevarna območja so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki se sproti posodablja. Verjetnost pojava plazov in erozije opozarja na možnost pojava plazov na območju, ne prikazuje pa obsega in jakosti plazu. Za podrobnejše načrtovanje rabe prostora je zato potrebno v skladu s predpisi o vodah izdelati podrobnejše geološko geomehansko poročilo, ki bo omogočilo določitev pogojev in omejitev za izvajanje dejavnosti in gradenj na posameznem plazljivem in erozijskem območju. Na plazljivih in erozijsko nevarnih zemljiščih je treba za gradnjo ali za poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti geološko poročilo organizacije s področja geomehanike. Prikaz plazljivih in erozijsko nevarnih območij je zgolj opozorilen. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko ogroženo.
(15) Po podatkih Agencije RS je na območju Občine Prebold vrednost projektnega pospeška tal 0,15 (potresna nevarnost). Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter predpise s področja voda.
42. člen 
(območja za potrebe obrambe) 
(1) Območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je del območja za potrebe obrambe, ki obsega varnostno območje, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.
(2) V območju omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – v oddaljenosti do 1 km od območja za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi, je treba za vsako novogradnjo višine nad 18,00 m pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
43. člen 
(varnost zračnega prometa) 
(1) Za postavitev nove ali povečanje oziroma povišanje obstoječe ovire za zračni promet je potrebno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za promet (ovire v coni civilnega letališča) ali ministrstva pristojnega za obrambo (ovire v coni vojaškega letališča).
(2) Na območju Občine Prebold se za ovire za zračni promet štejejo:
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,
– objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, visokonapetostnih vodov in podobno.
(3) Ovire je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
44. člen 
(vojna grobišča) 
(1) Na lokacijah vojnih grobišč, ki so razvidne iz prikaza stanja prostora, so dovoljeni le posegi, katerih namen je nadaljnja raziskava in potrditev obstoječih grobišč, in sicer pod strokovnim vodstvom.
(2) Pri posegih v območja vojnih grobišč je potrebno upoštevati predpise s področja vojnih grobišč. Na vojnih grobiščih je prepovedano:
– spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s področnim zakonom,
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
3.6. Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
45. člen 
(zahteve glede osončenja in osvetlitve) 
(1) Zahteve glede osončenja in osvetlitve prostorov za bivanje in delo:
(1.1) Pri vseh prostorih za bivanje in delo je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje oziroma osvetlitev skladno z veljavnimi predpisi.
(1.2) Na območjih, namenjenih stanovanjskim površinam (SS), površinam počitniških hiš (SP) in površinam razpršene poselitve, namenjenih bivanju (As) mora biti praviloma zagotovljeno osončenje vsaj enega prostora za bivanje. Kot osončen šteje tisti prostor, v katerem sončni žarki 17. januarja vsaj eno uro osvetljujejo sredino okenske površine. Pri določanju osončenja je kot ovire potrebno upoštevati okoliški teren in stavbe.
(2) Zahteve glede zunanjega osvetljevanja:
(2.1) Pri načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo veljavni predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
46. člen 
(pogoji za varstvo pred hrupom) 
(1) II. stopnja varstva pred hrupom se določa na stanovanjskih površinah (SS), stanovanjskih površinah za posebne namene (SB) in površinah za turizem (BT).
(2) III. stopnja varstva pred hrupom se določa na površinah podeželskega naselja (SK), osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU), drugih območjih centralnih dejavnosti (CDi, CDv, CDd in CDp), površinah športnih centrov (BC), površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parkih (ZP), drugih urejenih zelenih površinah (ZD), območjih pokopališč (ZK) in površinah razpršene poselitve (As in Ak).
(3) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa na proizvodnih območjih (IP), območjih gospodarskih con (IG), površinah cest (PC), območjih okoljske infrastrukture (O), območjih mineralnih surovin (LN) ter območjih kmetijskih (K1 in K2) in gozdnih zemljišč (G).
(4) Območja s I. stopnjo varstva pred hrupom in mirna območja na prostem se določijo v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.
(5) Ne glede na določila prvega do četrtega odstavka tega člena, mora biti na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(6) Območja z II. stopnjo varstva pred hrupom, mirna območja poselitve in območja iz petega odstavka tega člena se določi na podlagi posebne strokovne podlage. Rezultati te strokovne podlage se po potrditvi s strani ministrstva, pristojnega za okolje, v ID OPN vnesejo s spremembami in dopolnitvami. Do takrat so meje med III. (površine iz prvega in drugega odstavka tega člena) in IV. (površine iz tretjega odstavka tega člena) območjem varstva pred hrupom na območjih poselitve določene z mejami med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora in so razvidne iz kartografskega dela ID OPN.
(7) Pri projektiranju novih stavb je potrebno upoštevati negativni vpliv obstoječih virov hrupa in stavbe že v osnovi zasnovati (umestitev, orientacija, lega posameznih prostorov v stavbi) tako, da so varovani prostori kot jih določajo predpisi s področja varstva pred hrupom čim manj izpostavljeni emisiji hrupa.
47. člen 
(zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi sevanji) 
(1) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja mora investitor izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisih o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, niso presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja.
(2) Pri umeščanju posegov v območja varovalnih pasov elektroenergetskih objektov je potrebno upoštevati določila predpisa, ki določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Posegi v varovalnem pasu elektroenergetskih objektov so izjemoma možni v primeru, da se zagotovi ustrezna mehanska zaščita ali prestavitev oziroma umik elektroenergetskih objektov, pri čemer je potrebno zagotoviti ustrezno stopnjo varstva pred sevanjem glede na namensko rabo prostora.
(3) I. stopnja varstva pred sevanjem se določa na stanovanjskih površinah (SS), stanovanjskih površinah za posebne namene (SB), površinah podeželskega naselja (SK), osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU), drugih območjih centralnih dejavnosti (CDi, CDv, CDd in CDp), površinah za turizem (BT), športnih centrih (BC), površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS), območjih pokopališč (ZK) in površinah razpršene poselitve (As in Ak).
(4) II. stopnja varstva pred sevanjem II. stopnja varstva pred sevanjem se določa na proizvodnih območjih (IP), območjih gospodarskih con (IG), drugih urejenih zelenih površinah (ZD), površinah cest (PC), območjih okoljske infrastrukture (O), območjih energetske infrastrukture (E) in območjih mineralnih surovin (LN).
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem se določa tudi na vseh drugih območjih, ki v tretjem odstavku tega člena niso določena kot območja, na katerih velja I. stopnja varstva pred sevanjem.
(6) Gradnja novih stanovanjskih stavb in drugih stavb, namenjenih bivanju (prevzgojni domovi, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev ipd.), gostinskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb splošnega družbenega pomena ter stavb za opravljanje verskih obredov v varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo 35 kV ali več ni dovoljena.
(7) Za nadzidave in dozidave obstoječih stavb iz prejšnjega ostavka tega člena ter za spremembe namembnosti obstoječih stavb za namene iz prejšnje točke tega člena v varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo 35 kV ali več je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da v območju načrtovanega posega niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisu o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
48. člen 
(pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam) 
Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
49. člen 
(zahteve glede varovanja pred požari) 
(1) Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti pred požari.
(2) Objekti morajo biti projektirani in grajeni tako, da je omejeno širjenje požara na sosednje objekte ter so zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, in sicer je potrebno:
– upoštevati odmik objektov od meje parcele,
– zagotoviti protipožarne ločitve,
– zagotoviti vire za gašenje,
– zagotoviti neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah.
4. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
4.1. Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN
50. člen 
(vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN) 
(1) V območjih EUP oziroma podEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, so do njihovega sprejetja dovoljene naslednje vrste gradenj in ukrepov, pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega kompleksnega urejanja območja:
– nujne gradnje, rekonstrukcije, odstranitve ter vzdrževanje objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture,
– rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih zakonito zgrajenih objektov,
– v kolikor v usmeritvah za posamezno območje urejanja z OPPN, opredeljenih v 51. do 58. členu tega odloka, ni določeno drugače, se za gradnje iz prejšnje alineje upoštevajo pogoji za namensko rabo, določeno za EUP oziroma podEUP ter naslednji pogoji:
– urbanistični tip: U2 
– stavbni tip: A2 ali A4 
– maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji: 0,40 
– minimalni delež zelenih površin: 30 % 
– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M (stavbni tip A2) ali (K) + P (stavbni tip A4) 
– odstranitve stavb,
– spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov v skladu z namensko rabo, določeno za EUP oziroma podEUP,
– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in postavitev ograj na parcelah, namenjenih gradnji obstoječih objektov,
– postavitev začasnih objektov, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja OPPN, če so v nasprotju z načrtovanimi posegi v OPPN,
– postavitve sončnih elektrarn do nazivne moči 1 MW, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja OPPN, če so v nasprotju z načrtovanimi posegi v OPPN,
– gradnja objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih,
– gradnja objektov za zaščito rečnih bregov,
– gradnja hudourniških pregrad, nasipov in podobnih objektov za zaščito pred poplavami,
– izvedba objektov in ukrepov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice,
– izvedba objektov in ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
– gradnja vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem,
– izvedba ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– izvedba ukrepov ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda vključno z renaturacijo vodotokov),
– izvedba objektov in ukrepov, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
– izvedba objektov in ukrepov, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe in varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih.
(2) Pri gradnjah in drugih ureditvah iz prejšnjega odstavka je potrebno upoštevati določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji za namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela in preglednice 1 v 4. členu tega odloka.
(3) Po posameznih EUP oziroma podEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, je glede vrst gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN, potrebno upoštevati tudi dodatne usmeritve, določene v 51. do 58. členu tega odloka.
4.2. Usmeritve za izdelavo OPPN
51. člen 
(splošno) 
(1) Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
– zasnova pozidave naj upošteva prostorske danosti (pogledi, prehodi v zeleno) in geomorfološke značilnosti lokacije,
– zasnova parcelacije mora omogočiti smotrno prometno, komunalno in energetsko oskrbo,
– v območju se zagotavljajo zdravi bivalni pogoji, osončenje, prezračevanje, dostopnost zelenih in rekreacijskih površin,
– upoštevati je potrebno določila 12. in 16. člena tega odloka,
– upoštevati je potrebno potek obstoječih povezav (in v primeru drugačne prometne ureditve ponovno vzpostaviti obstoječe povezave med posameznimi območji), koridorje načrtovanih prometnic in druge regulacijske črte, določene v grafičnem delu OPN,
– za celotno območje EUP oziroma podEUP je potrebno izdelati rešitev omrežja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture ter določiti javne programe in skupne zelene površine,
– OPPN se lahko izvaja etapno, pod pogojem, da je posamezna etapa prostorsko in funkcionalno zaključena enota, ki vključuje predvidene zelene površine in gospodarsko javno infrastrukturo iz prejšnje alineje,
– pri posegih na registrirana arheološka najdišča je treba v postopku priprave OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča, katerih rezultati se upoštevajo pri pripravi OPPN,
– območja se mora obravnavati celovito z naravovarstvenega, kulturnovarstvenega, okoljskega prostorskega, infrastrukturnega in drugih vidikov ter v postopku priprave pridobiti smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(2) Po posameznih EUP oziroma podEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, je potrebno upoštevati tudi dodatne usmeritve, določene v 52. do 58. členu tega odloka.
4.3. Ravninski del
4.3.1. Dolenja vas 
52. člen 
(območje EUP z oznako DO5) 
(1) Območje EUP z oznako DO5:
(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN
– /
(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN
(1.2.1) Dejavnosti
– trgovske, gostinske, poslovne, kulturne, razvedrilne, rekreacijske ter nemoteče predelovalne dejavnosti 
– posegi se morajo načrtovati v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20). Izvajanje dejavnosti iz priloge 2, Uredbe iz prejšnjega stavka, je mogoče šele po izvedbi celovitih omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti.
(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
–  faktor izrabe: do 1
(1.2.3) Druge usmeritve
– pri oblikovanju je potrebno upoštevati, da je območje vizualno izpostavljeno in predstavlja severni vstop v naselje 
– izogibati se je potrebno določanju izstopajočih materialov in barv 
– območje naj se s peš in kolesarskimi stezami poveže s sosednjimi območji
 
4.3.2. Latkova vas
53. člen 
(območje EUP z oznako LA19) 
(1) Območje EUP z oznako LA19:
(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN
– /
(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN
(1.2.1) Dejavnosti
– poleg dejavnosti, določenih z veljavnim OPPN, je na območje možno umestiti tudi trgovske dejavnosti in nemoteče predelovalne dejavnosti
(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
– faktor izrabe: /
(1.2.3) Druge usmeritve
– /
 
54. člen 
(območje EUP z oznako LA28) 
(1) Območje podEUP z oznako LA28:
(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN
– /
(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN
(1.2.1) Dejavnosti
– predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, trgovina, promet in skladiščenje ter poslovne dejavnosti 
– posegi se morajo načrtovati v skladu z določbami in omejitvami s prilog 1 in 2, Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20).
(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
– faktor izrabe: do 1
(1.2.3) Druge usmeritve
– oblikovanje naj bo kvalitetno, izogibati se je potrebno določanju izstopajočih materialov in barv 
– ohranjati je potrebno obrežno vegetacijo in načrtovati intenzivno zazelenitev južnega roba EUP z debelno vegetacijo
 
4.3.3. Prebold 
55. člen 
(območje EUP z oznako PR23) 
(1) Območje EUP z oznako PR23:
(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN
– /
(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN
(1.2.1) Dejavnosti
– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo dnevnim potrebam prebivalcev na območju 
– zelene površine na območju podEUP z oznako PR23/2 
– posegi se morajo načrtovati v skladu z določbami in omejitvami s prilog 1 in 2, Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20). Občutljivih dejavnosti iz priloge 2, Uredbe iz prejšnjega stavka (npr. podzemne garaže, domovi za starejše itd.), ni dovoljeno umeščati na poplavno območje.
(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
– faktor izrabe: do 1
(1.2.3) Druge usmeritve
– oblikovanje naj bo kvalitetno ob upoštevanju, da se območje nahaja v bližini graščine Prebold, izogibati se je potrebno določanju izstopajočih materialov in barv 
– območje naj se s peš in kolesarskimi stezami poveže s sosednjimi območji
 
56. člen 
(območje EUP z oznako PR41) 
(1) Območje EUP z oznako PR41:
(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN
– /
(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN
(1.2.1) Dejavnosti
– gostinske, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in druge podobne dejavnosti na območju podEUP z oznako PR41/1 
– bivanje na območju podEUP z oznako PR41/2
(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
– faktor izrabe: do 0,6
(1.2.3) Druge usmeritve
– oblikovanje naj bo kvalitetno ob upoštevanju vizualno izpostavljene lokacije, umestitev stavb in dostopnih poti naj sledi konfiguraciji terena, stavbe naj bodo čimbolj skrite v zelenju, po izpostavljenih robovih EUP naj se načrtuje intenzivno zazelenitev z avtohtono debelno vegetacijo 
– območje naj se s peš in kolesarskimi stezami poveže s sosednjimi območji
 
4.4. Hriboviti del
4.4.1. Matke 
57. člen 
(območje EUP z oznako MA42/1) 
(1) Območje EUP z oznako MA42/1:
(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN
– /
(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN
(1.2.1) Dejavnosti
– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo dnevnim potrebam prebivalcev
(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
– faktor izrabe: do 1
(1.2.3) Druge usmeritve
– umestitev stavb in dostopnih poti naj sledi konfiguraciji terena 
– načrtuje naj se drobna pozidava, ki izhaja iz lokalne tradicije, lahko na sodoben način, načrtuje se lahko tudi energetsko varčna gradnja, izogibati se je potrebno določanju izstopajočih materialov in barv 
– območje naj se s peš in kolesarskimi stezami poveže s sosednjimi območji 
– v postopek priprave OPPN je potrebno kot nosilca urejanja prostora vključiti tudi pristojni zavod za gozdove
 
58. člen 
(območje podEUP z oznako MA45/1) 
(1) Območje EUP z oznako MA45/1:
(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN
– /
(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN
(1.2.1) Dejavnosti
– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo dnevnim potrebam prebivalcev
(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
– faktor izrabe: do 1
(1.2.3) Druge usmeritve
– umestitev stavb in dostopnih poti naj sledi konfiguraciji terena 
– načrtuje naj se drobna pozidava, ki izhaja iz lokalne tradicije, lahko na sodoben način, načrtujejo se lahko tudi stavbe tipa vila, pod pogojem, da se ob njih zagotavlja večji delež zelenih ureditev, izogibati se je potrebno določanju izstopajočih materialov in barv 
– območje naj se s peš in kolesarskimi stezami poveže s sosednjimi območji 
– v postopek priprave OPPN je potrebno kot nosilca urejanja prostora vključiti tudi pristojni zavod za gozdove
5. Posebne določbe
5.1. Ravninski del
5.1.1. Dolenja vas 
59. člen 
(območje EUP z oznakami DO1, DO2 in DO4) 
Ne glede na določila (5) odstavka 12. člena tega odloka je na območju EUP z oznakami DO1, DO2 in DO4 dovoljena tudi kmetijska dejavnost in gradnja naslednjih vrst objektov: nestanovanjske kmetijske stavbe, stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij ter pomožni kmetijsko-gozdarski objekti.
60. člen 
(območje EUP z oznako DO11) 
(1) Gradnja novih stavb na območju EUP z oznako DO11, razen gradenj na mestu prej odstranjenih stavb ni dopustna.
(2) Za oblikovanje stavb je potrebno upoštevati naslednja določila:
– tlorisna zasnova je lahko poljubna,
– oblikovanje strešin mora slediti tlorisni zasnovi; dovoljene so dvokapnice, piramidaste, pultne, ravne ter druge oblike streh,
– arhitektonsko oblikovanje stavb je lahko bolj razkošno in prilagojeno obstoječi vili,
– oblikovanje dozidav in nadzidav je potrebno prilagoditi osnovni stavbi, pri tem je potrebno upoštevati njene prostorske in likovne kvalitete ter oblikovati zaključeno celoto,
– pri posegih na obstoječi vili je potrebno uporabljati avtentične materiale,
– postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije je dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje,
– (novo)gradnje na vrtni parceli vile niso sprejemljive, ker bi pomenile negativen vpliv na njeno prostorsko integriteto, vizualno podobo in samo vrtno zasnovo; širša okolica objekta je že degradirana, zato je nujno, da ostane vrtna parcela vile nepozidana in celovita,
– za vse posege na vili in vrtu je potrebna predhodna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
61. člen 
(območje EUP z oznako DO12) 
Na območju EUP z oznako DO12 je potrebno intenzivno zazeleniti zahodni rob z avtohtono debelno vegetacijo.
62. člen 
(območje EUP z oznako DO13) 
(1) Pred gradnjo novih objektov in izvedbo drugih novih ureditev (razen objektov in ureditev namenjenih zagotavljanju poplavne varnosti) na območju EUP z oznako DO13 morajo biti izvedeni omilitveni ukrepi v skladu z izdelano in potrjeno Hidrološko hidravlično analizo in zasnovo omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih ob Savinji in Bolski v Občini Prebold (po recenziji) (IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., julij 2019).
(2) Na območju EUP z oznako DO13, se morajo posegi načrtovati v skladu z določbami in omejitvami s prilog 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20). Občutljivih dejavnosti iz priloge 2 Uredbe iz prejšnjega stavka (npr. podzemne garaže, vrtci itd.), ni dovoljeno umeščati na poplavno območje.
63. člen 
(območje EUP z oznako DO14) 
(1) Ne glede na določila šestnajstega odstavka 9. člena tega odloka na območju EUP z oznako DO14 nista dopustna gradnja stavb in spreminjanje kote terena.
(2) Na območju EUP z oznako DO14, so prepovedane občutljive dejavnosti (npr. glamping itd.) iz priloge 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20).
64. člen 
(območje podEUP z oznako DO15/1) 
Posegi znotraj obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč, na območju podEUP z oznako DO15/1, so možni samo v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20) in ob upoštevanju pogojev iz vodnega soglasja, pri čemer je potrebno zagotoviti, da se s tem ne bo povečalo stopnje poplavne ogroženosti in negativno vplivalo na vodni režim.
65. člen 
(območje podEUP z oznako DO15/2) 
(1) Posegi znotraj obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč, na območju podEUP z oznako DO15/2, so možni samo v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20) in ob upoštevanju pogojev iz vodnega soglasja, pri čemer je potrebno zagotoviti, da se s tem ne bo povečalo stopnje poplavne ogroženosti in negativno vplivalo na vodni režim.
(2) Gradnja stavb na območju podEUP z oznako DO15/2 je možna po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.
66. člen 
(območje EUP z oznako DO16) 
Pri oblikovanju na območju EUP z oznako DO16 je potrebno upoštevati, da je območje vizualno izpostavljeno in predstavlja severni vstop v naselje.
67. člen 
(območje EUP z oznako DO20) 
Severni in zahodni rob območja EUP z oznako DO20 je potrebno intenzivno zazeleniti z avtohtono debelno vegetacijo.
68. člen 
(območje EUP z oznako DO21) 
Pri posegih na območju EUP z oznako DO21 je potrebno upoštevati izhodišča Hidrološko hidravlične analize in zasnove omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih ob Savinji in Bolski v Občini Prebold (po recenziji) (IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., julij 2019).
69. člen 
(območje EUP z oznako DO23) 
Na območju EUP z oznako DO23 se izvede protipoplavni nasip v skladu z izdelano in potrjeno Hidrološko hidravlično analizo in zasnovo omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih ob Savinji in Bolski v Občini Prebold (po recenziji) (IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., julij 2019).
5.1.2. Kaplja vas 
70. člen 
(območji EUP z oznakama KA7 in KA8) 
(1) Območji EUP z oznakama KA7 in KA8 se nahajata na območju suhega zadrževalnika, kjer se dovoljujejo tudi posegi iz četrtega odstavka 10. člena tega odloka. Potrebam suhega zadrževalnika morajo biti podrejeni vsi ostali posegi.
(2) Ne glede na določila enaindvajsetega ostavka 9. člena na območjih EUP z oznakama KA7 in KA8 zaradi poplavne ogroženosti ni dopustna gradnja novih objektov (razen objektov in ureditev namenjenih zagotavljanju poplavne varnosti).
5.1.3. Latkova vas 
71. člen 
(območje EUP z oznako LA4) 
Gradnja stavb na območju EUP z oznako LA4 je na posamezni strani javne poti možna po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.
72. člen 
(območje EUP z oznako LA9) 
Ne glede na določila petega odstavka 5. člena tega odloka je na območju EUP z oznako LA9 dovoljena tudi gradnja igrišč za športe na prostem s pripadajočimi objekti in ureditvami (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne, restavracije in točilnice ipd.).
73. člen 
(območje podEUP z oznako LA11/1) 
Ob dostopni poti na vzhodnem robu območja podEUP z oznako LA11/1 je potrebno urediti zeleno bariero.
74. člen 
(območje EUP z oznako LA17) 
Na območju EUP z oznako LA17 je potrebno upoštevati še naslednje usmeritve:
– pritlične etaže ne smejo biti namenjene bivanju,
– ne glede na določila petega odstavka 9. člena tega odloka na območju niso dopustni kmetijske dejavnosti in popravilo motornih vozil ter gradnja nestanovanjskih kmetijskih objektov in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov,
– ne glede na določila 9. člena tega odloka na zemljišču 1030/1 k.o. Latkova vas niso dopustni rekonstrukcija in vzdrževalna dela za obstoječo kmetijsko stavbo (sušilnico hmelja).
75. člen 
(območje EUP z oznako LA18) 
Ne glede na določila enajstega odstavka 9. člena tega odloka EUP z oznako LA18 je na območju dopustna tudi kmetijska dejavnost, razen živinoreje, ter gradnja nestanovanjskih kmetijskih objektov in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, razen objektov za rejo živali.
76. člen 
(območje podEUP z oznako LA20/1) 
Ne glede na določila enajstega odstavka 9. člena tega odloka na območju podEUP z oznako LA20/1 ni dopustna umestitev novih predelovalnih dejavnosti, razen če gre za funkcionalno dopolnitev obstoječih dejavnosti brez bistvenega povečanja vplivov na okolje.
77. člen 
(območje EUP z oznako LA21) 
Na območju EUP z oznako LA21 je potrebno upoštevati še naslednje usmeritve:
– območje podEUP z oznako LA21/1 se nameni pretežno trgovskim, gostinskim, poslovnim, kulturnim, razvedrilnim in rekreacijskim dejavnostim,
– območje podEUP z oznako LA21/2 pa rekreacijskim, razvedrilnim in kulturnim dejavnostim ter gostinstvu,
– ne glede na določila prejšnjih dveh alinej tega odstavka je na območju EUP potrebno upoštevati omejitve glede umeščanja dejavnosti iz Priloge 2 predpisa o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja,
– ohranjati je potrebno obrežno vegetacijo, ostalo obstoječe drevje in grmičevje pa naj se ohrani v čim večjem obsegu,
– po možnosti naj se območje z debelno vegetacijo loči od sosednjih EUP, pri zasaditvi naj se upošteva naravni izgled in ne linijska parkovna zasaditev, za ureditev zelenih površin naj se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in drevja,
– s peš in kolesarskimi stezami naj se ga poveže s sosednjimi območji,
– potrebno ga je ustrezno komunalno opremiti ter priključiti na zgrajeno javno kanalizacijsko in zgrajeno plinovodno omrežje,
– na območju naj se ne uporablja mineralnih gnojil, herbicidov in pesticidov.
78. člen 
(območje EUP z oznako LA22) 
Ne glede na določila petnajstega odstavka 9. člena tega odloka je na območju EUP z oznako LA22 dopustno tudi bivanje (do dveh stanovanj na stavbo) in gradnja stanovanjskih stavb pod pogoji ki veljajo za stavbni tip A2.
79. člen 
(območje EUP z oznako LA25) 
Obrežno vegetacijo na območju EUP z oznako LA25 je potrebno ohranjati v čim večjem obsegu.
80. člen 
(območje EUP z oznako LA26) 
(1) Na območju EUP z oznako LA26 ne veljajo omejitve za dejavnost oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja iz četrtega odstavka 7. člena.
(2) Ne glede na določila dvanajstega odstavka 9. člena tega odloka so na območju dopustne tudi športnorekreacijske dejavnosti ter gradnja stavb za šport, igrišč za športe na prostem, pomožnih stavb na športnih igriščih ter kompleksnih industrijskih objektov.
(3) Odpadke in druge surovine za nadaljnjo predelavo je potrebno skladiščiti urejeno, na način, da se vizualno ne moti ostale okolice (npr. za ustrezno oblikovano masivno ograjo, v stavbi …).
(4) Pri umeščanju posegov je potrebno upoštevati določbe iz prilog 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20).
81. člen 
(območje podEUP z oznako LA32/1) 
Obrežno vegetacijo na območju podEUP z oznako LA32/1 je potrebno ohranjati v čim večjem obsegu.
5.1.4. Prebold 
82. člen 
(območje podEUP z oznako PR1/1 in EUP z oznako PR2) 
(1) Za oblikovanje stavb na območju podEUP z oznako PR1/1 in območju EUP z oznako PR2 je potrebno upoštevati naslednja določila:
– pri načrtovanju postavitve stavbe na parcelo ter določanju tlorisnih gabaritov je potrebno izdelati urbanistični vzorec za območje PR1/1 oziroma območje PR2 na katastru v merilu 1:1000 in postavitev ter razmerje tlorisnih gabaritov novogradnje ali dozidave vključiti v urbanistični vzorec,
– višinski gabariti stavb ne smejo presegati višine slemena najvišje stavbe na območju PR1/1 oziroma območju PR2,
– obliko, naklon, kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti trškega jedra, naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona v EUP, strešna kritina mora biti opečne barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali), s strešniki je treba ustvariti drobno teksturo, nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°),
– za odpiranje strešin, oblikovanje napuščev, uporabo materialov, postavitev ali vgradnjo fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov je potrebno upoštevati določila (1) odstavka 25. člena odloka,
– arhitektonsko oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja, fasade morajo biti oblikovane v skladnih razmerjih in v barvi pastelnih zemeljskih tonov, pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah stavb je potrebno ohranjati značilne arhitekturne elemente,
– v vseh EUP, ki se nahajajo v območju registrirane kulturne dediščine Prebold – Trško jedro (EŠD 24570), je potrebno upoštevati varstveni režim za naselbinsko kulturno dediščino,
– postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije je dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje,
– pred vsemi posegi je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Ne glede na določila 8. člena tega odloka je rekonstrukcija stavb na območju dopustna le, če je skladna z določili, ki veljajo za namensko rabo na območju.
83. člen 
(območje EUP z oznako PR4) 
(1) Višinski gabariti stavb na območju EUP z oznako PR4 ne smejo presegati višine slemena najvišje obstoječe stavbe.
(2) Pred gradnjo novih objektov in izvedbo drugih novih ureditev (razen objektov in ureditev namenjenih zagotavljanju poplavne varnosti) na območju EUP morajo biti izvedeni omilitveni ukrepi v skladu z izdelano in potrjeno Hidrološko hidravlično analizo in zasnovo omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih ob Savinji in Bolski v Občini Prebold (po recenziji) (IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., julij 2019).
84. člen 
(območje EUP z oznako PR8) 
Pred gradnjo novih objektov in izvedbo drugih novih ureditev (razen objektov in ureditev namenjenih zagotavljanju poplavne varnosti) na območju EUP z oznako PR8 morajo biti izvedeni omilitveni ukrepi v skladu z izdelano in potrjeno Hidrološko hidravlično analizo in zasnovo omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih ob Savinji in Bolski v Občini Prebold (po recenziji) (IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., julij 2019).
85. člen 
(območje EUP z oznako PR9) 
Za dvojčke na območju EUP z oznako PR9 je potrebno upoštevati še naslednja določila:
– dozidave stavb so dovoljene, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali vnos novih dejavnosti,
– nadzidave so dovoljene za celotno stavbo in do maksimalnega predpisanega višinskega gabarita za stavbni tip, ki je določen za EUP.
86. člen 
(območje EUP z oznako PR16) 
(1) Na območju EUP z oznako PR16 je potrebno obrežno vegetacijo ohranjati v čim večjem obsegu, ob severnem in zahodnem robu je potrebno zasaditi pas avtohtone debelne vegetacije, enako velja za vzhodni rob, kjer za to obstajajo prostorske možnosti.
(2) Pred gradnjo novih objektov in izvedbo drugih novih ureditev (razen objektov in ureditev namenjenih zagotavljanju poplavne varnosti) na območju EUP morajo biti izvedeni omilitveni ukrepi v skladu z izdelano in potrjeno Hidrološko hidravlično analizo in zasnovo omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih ob Savinji in Bolski v Občini Prebold (po recenziji) (IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., julij 2019). Ne glede na določila prejšnjega odstavka gradnja novih stavb na območju ni dopustna do celovite sanacije neustrezno vzdrževanega zadrževalnika na območju EUP z oznako RD10, s katero bo zagotovljena ustrezna stopnja varnosti pred porušitvijo pregrade.
87. člen 
(območje EUP z oznako PR18) 
Gradnja stavb na območju EUP z oznako PR18 je možna po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.
88. člen 
(območje EUP z oznako PR21 in podEUP z oznako PR23/1) 
(1) Pred gradnjo novih objektov in izvedbo drugih novih ureditev (razen objektov in ureditev namenjenih zagotavljanju poplavne varnosti) na območju EUP z oznako PR21 in podEUP z oznako PR23/1 morajo biti izvedeni omilitveni ukrepi v skladu z izdelano in potrjeno Hidrološko hidravlično analizo in zasnovo omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih ob Savinji in Bolski v Občini Prebold (po recenziji) (IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., julij 2019), pri čemer je treba upoštevati prilogo 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20), ki občutljive dejavnosti znotraj dosega poplavnih vod Q500 prepovedujejo.
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka, gradnja novih stavb na območju ni dopustna do celovite sanacije neustrezno vzdrževanega zadrževalnika na območju EUP z oznako RD10, s katero bo zagotovljena ustrezna stopnja varnosti pred porušitvijo pregrade.
(3) V skladu z izdelano in potrjeno HHA je treba zagotoviti dopustnost izvedbe predvidene cevne povezave med obstoječimi prepusti na območju Odela in vodno stranjo bodočega nasipa pod Odelom. Do izvedbe celovitih ukrepov na območju Odela (nasip/zid ob sočasni izvedbi dodatne inundacijske odprtine na mostu) je potrebno južno od parkirišča, ki je predvideno vzhodno od Odela, ohraniti 6 m širok koridor za prehod poplavnih vod z območja Odela (dotok skozi obstoječe prepuste) na travnate površine vzhodno od njega. Po izvedbi protipoplavnih ukrepov na območju Odela se koridor opusti, nadomesti ga cevni odvodnik za meteorne vode, katerega dimenzijo se določi v višjih fazah projektne dokumentacije.
89. člen 
(območje podEUP z oznako PR24/2) 
(1) Na območju razlivnih površin z oznako podEUP PR24/2, ne veljajo določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20). Gradnja objektov in posegov ni dopustna, dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcija na obstoječih legalno zgrajenih objektih. Nasipanje terena, ki bi zmanjševalo volumen retencijskih površin, ni dopustno. Dopustna je gradnja komunalne in energetske infrastrukture v skladu z vodnim soglasjem pristojnega mnenjedajalca ter vodnogospodarske ureditve in ureditve namenjene zagotavljanju poplavne varnosti.
(2) Območje razlivnih površin iz tega člena je prikazano v Prikazu stanja prostora.
90. člen 
(območje EUP z oznako PR25) 
Del območja EUP z oznako PR25 sega v arheološko območje Prebold – Grajska razvalina Libenštajn na Tolstem vrhu (EŠD 10400), ki je razglašeno za kulturni spomenik. Skladno z varstvenim režimom iz razglasitvenega akta se razvaline gradu Libenštajn ohranjajo kot ruševine. Izraba prostora mora biti podrejena ohranjanju in vzdrževanju zatečenega stanja spomenika (prepovedan je golosek, terasiranje ipd.); znotraj arheološkega območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo. Za vse posege na enoti kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
91. člen 
(območje EUP z oznako PR34) 
(1) Pred gradnjo novih objektov in izvedbo drugih novih ureditev (razen objektov in ureditev namenjenih zagotavljanju poplavne varnosti) na območju EUP z oznako PR34 morajo biti izvedeni omilitveni ukrepi v skladu z izdelano in potrjeno Hidrološko hidravlično analizo in zasnovo omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih ob Savinji in Bolski v Občini Prebold (po recenziji) (IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., julij 2019), pri čemer je treba upoštevati prilogo 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20), ki občutljive dejavnosti znotraj dosega poplavnih vod Q500 prepovedujejo.
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka, gradnja novih stavb na območju ni dopustna do celovite sanacije neustrezno vzdrževanega zadrževalnika na območju EUP z oznako RD10, s katero bo zagotovljena ustrezna stopnja varnosti pred porušitvijo pregrade.
(3) V skladu z izdelano in potrjeno HHA je treba zagotoviti dopustnost izvedbe predvidene cevne povezave med obstoječimi prepusti na območju Odela in vodno stranjo bodočega nasipa pod Odelom. Do izvedbe celovitih ukrepov na območju Odela (nasip/zid ob sočasni izvedbi dodatne inundacijske odprtine na mostu) je potrebno južno od parkirišča, ki je predvideno vzhodno od Odela, ohraniti 6 m širok koridor za prehod poplavnih vod z območja Odela (dotok skozi obstoječe prepuste) na travnate površine vzhodno od njega. Po izvedbi protipoplavnih ukrepov na območju Odela se koridor opusti, nadomesti ga cevni odvodnik za meteorne vode, katerega dimenzijo se določi v višjih fazah projektne dokumentacije.
92. člen 
(območji EUP z oznakama PR36 in PR40) 
Na območjih EUP z oznakama PR36 in PR40 se ohranjajo obstoječe gozdne površine.
93. člen 
(območje EUP z oznako PR37) 
Na območju EUP z oznako PR37 se dovoljuje še ureditev trim steze.
94. člen 
(območje EUP z oznako PR38) 
Na območju EUP z oznako PR38 je dovoljeno tudi urejanje prostorov za piknike.
95. člen 
(območje EUP z oznako PR39) 
Območje EUP z oznako PR39 je namenjeno ureditvam za potrebe smučišča in spremljajočim objektom (žičnice, vlečnice, varovalne ograje namenjene fizičnemu varovanju žičnic in smučišč, opozorilni in obvestilni znaki na smučiščih, začasni kioski v zimskem času ipd.). Dovoljuje se urejanje obstoječih in eventualno novih smučarskih prog.
96. člen 
(območje EUP z oznako PR47) 
(1) Na območju EUP z oznako PR47 se izvede protipoplavni nasip (lahko v kombinaciji s prometnico na kroni nasipa) v skladu z izdelano in potrjeno hidrološko hidravlično analizo.
(2) Do izvedbe celovitih ukrepov na območju Odela (nasip/zid ob sočasni izvedbi dodatne inundacijske odprtine na mostu) je potrebno južno od parkirišča, ki je predvideno vzhodno od Odela, ohraniti 6 m širok koridor za prehod poplavnih vod z območja Odela (dotok skozi obstoječe prepuste) na travnate površine vzhodno od njega. Po izvedbi protipoplavnih ukrepov na območju Odela se koridor opusti, nadomesti ga cevni odvodnik za meteorne vode, katerega dimenzijo se določi v višjih fazah projektne dokumentacije.
97. člen 
(območje EUP z oznako PR51) 
Pred posegi v prostor na območju EUP z oznako PR51, je potrebno pridobiti strokovno podlago s katero bo preverjena stopnja poplavne ogroženosti. Občutljive dejavnosti (npr. glamping itd.) iz priloge 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20), niso dopustne in se morajo umeščati izven dosega poplav Q500.
98. člen 
(območje EUP z oznako PR54) 
Območje EUP z oznako PR54 se namenja ureditvi parkirnih površin za potrebe dejavnosti na območju EUP z oznako PR16. Pred gradnjo novih objektov in izvedbo drugih novih ureditev (razen objektov in ureditev namenjenih zagotavljanju poplavne varnosti) na območju morajo biti izvedeni omilitveni ukrepi (vključno z režimom obratovanja in ob upoštevanju predvidene faznosti) v skladu z izdelano in potrjeno Hidrološko hidravlično analizo in zasnovo omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih ob Savinji in Bolski v Občini Prebold (po recenziji) (IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., julij 2019). V prvi fazi je potrebno izvesti naslednje omilitvene ukrepe:
– izravnava terena na koto 271,97 m n.m.v., brez izvedbe dodatnih nasutij in dviga terena,
– robnik višine 15 cm na zunanjem robu parkirišča,
– ohranitev koridorja širine vsaj 6 m za prehod vod, ki lahko zatekajo na obravnavano območje,
– vzpostavitev režima obratovanja parkirišča, pri čemer se predlaga:
– Oprema parkirišča z jasno vidnimi (večjezičnimi) opozorilnimi tablami, da se parkirišče nahaja na poplavnem območju in da je potrebno v primeru možnosti poplave vozilo odstraniti. 
– Na parkirišču se vrši samo začasno parkiranje (npr. za čas trajanja delovne izmene). 
– Parkirišče se uporablja samo za zaposlene v tovarni Odelo, ki imajo sočasno tudi v kateremkoli trenutku možnost odstraniti vozilo s parkirišča (so v času opravljanja dela prisotni v tovarni). 
– Upravljalec parkirišča mora izdelati tudi evakuacijski načrt, ki mora predvideti poplavno varne lokacije, kamor se parkirana vozila lahko umikajo. 
– Poleg obdobnih požarnih vaj naj se občasno simulira tudi vaja evakuacije parkirišča. Glede na ugotovljene značilnosti vaje (odzivni čas, prevoznost tangiranih cest, dejanska razpoložljivost sekundarnih parkirnih površin, morebitni drugi zapleti pri izvedbi vaje) se po potrebi prilagodi evakuacijski načrt oziroma predvidi morebitne dodatne evakuacijske izvoze na cesto. Cilj evakuacijske vaje je tudi določitev reakcijskega časa in posledično prilagoditev navodil evakuacijskega načrta. 
– Odločitev o evakuaciji se lahko veže na nivo gladine na VP Dolenja vas oziroma lahko upravljalec vgradi tudi lastno sondo v strugo Bolske na sami lokaciji parkirišča. Priporočljivo je, da se kritični nivo, pri katerem se začne evakuacija parkirišča, določi glede na rezultate hidravlične analize in podatke o preteklih poplavnih valovih zabeleženih na VP (hitrost naraščanja poplavnega vala). 
– Iztok meteornih vod s parkirišča se uredi s protipovratno zaklopko, s čimer je preprečen vdor vod na parkirišče preko meteorne kanalizacije pri pojavih do vključno Q10. 
5.1.5. Sveti Lovrenc 
99. člen 
(območje EUP z oznako LO7) 
Gradnja stavb na posamezni strani lokalne ceste na območju EUP z oznako LO7 je možna po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.
100. člen 
(območje podEUP z oznako LO10/2) 
Za oblikovanje stavb na območju podEUP z oznako LO10/2 je potrebno upoštevati še naslednja določila:
– oblikovanje streh na območju mora biti enotno, strešna kritina mora biti opečne barve,
– arhitekturno oblikovanje stavb na območju mora biti enotno.
101. člen 
(območje EUP z oznako LO12) 
Del območja EUP z oznako LO12 sega v arheološko območje Šešče pri Preboldu – Prazgodovinsko gomilno grobišče (EŠD 10402), ki je razglašeno za kulturni spomenik. Skladno z varstvenim režimom iz razglasitvenega akta v območju kulturnega spomenika gradnja ni dopustna. Za vse posege v zavarovanem območju je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
102. člen 
(območje EUP z oznako LO26) 
Območje EUP z oznako LO26 se nahaja v arheološkem območju Sveti Lovrenc – Grajska razvalina Žaženberk (EŠD 10409), ki je razglašeno za kulturni spomenik. Skladno z varstvenim režimom iz razglasitvenega akta se razvaline gradu Žaženberk ohranjajo kot ruševine. Izraba prostora mora biti podrejena ohranjanju in vzdrževanju zatečenega stanja spomenika (prepovedan je golosek, terasiranje, postavljanje fiksnih ograj in ograd za drobnico ipd.); znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo. Za vse posege na enoti kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
5.1.6. Šešče pri Preboldu 
103. člen 
(območje EUP z oznako ŠE2) 
Za oblikovanje stavb na območju EUP z oznako ŠE2 je potrebno upoštevati še naslednja določila:
– strehe so dvokapnice oziroma štirikapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice oziroma štirikapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa, naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja ali dela naselja, strešna kritina mora biti opečne barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali), s strešniki je treba ustvariti drobno teksturo, nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°).
104. člen 
(območje EUP z oznako ŠE3) 
Del območja EUP z oznako ŠE3 se nahaja znotraj enote kulturne dediščine Šešče pri Preboldu – Gomilno grobišče Gmajna (EŠD 27277). V območju arheološke kulturne dediščine – na parcelah, kjer so v konfiguraciji terena ohranjene prazgodovinske gomile (parcele št. 1258/6-del, 1258/8-del, 1171/22, 1171/24, 1173in 1471/2-del, k.o. Gornja vas), gradnja ni dopustna, na ostalih parcelah pa je treba znotraj arheološkega območja predhodno (pred načrtovanjem gradnje) izvesti predhodne arheološke raziskave za določitev obsega in vsebine arheološkega najdišča.
105. člen 
(območje EUP z oznako ŠE7) 
(1) Ne glede na določila petindvajsetega odstavka 9. člena so na območju podEUP z oznako ŠE7/1 se dopustne tudi gradnje in ureditve za potrebne nastanitvenih dejavnosti manjšega obsega (kmečki turizem, družinski hotel ipd.).
(2) Ohraniti je potrebno dostope do gozda oziroma jih ustrezno nadomestiti.
106. člen 
(območje EUP z oznako ŠE17) 
Območje EUP z oznako ŠE17 se nahaja v arheološkem območju Šešče pri Preboldu – Prazgodovinsko gomilno grobišče (EŠD 10402), ki je razglašeno za kulturni spomenik. Skladno z varstvenim režimom iz razglasitvenega akta v območju kulturnega spomenika gradnja ni dopustna, razen na parc. št. 525/2, k.o. Gornja vas. Za vse posege v zavarovanem območju je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje, na v prejšnjem stavku navedeni parceli pa je treba predhodno (pred načrtovanjem gradenj) izvesti predhodne arheološke raziskave za določitev obsega in vsebine arheološkega najdišča.
107. člen 
(območje EUP z oznako ŠE18) 
Območje EUP z oznako ŠE18 se nahaja v arheološkem območju Šešče pri Preboldu – Prazgodovinsko gomilno grobišče (EŠD 10402), ki je razglašeno za kulturni spomenik. Skladno z varstvenim režimom iz razglasitvenega akta v območju kulturnega spomenika gradnja ni dopustna, razen na parc. št. 523/2, k.o. Gornja vas. Za vse posege v zavarovanem območju je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje, na v prejšnjem stavku navedeni parceli pa je treba predhodno (pred načrtovanjem gradenj) izvesti predhodne arheološke raziskave za določitev obsega in vsebine arheološkega najdišča.
5.1.7. Odprti prostor 
108. člen 
(območji EUP z oznakami RD1, RD2) 
Območji EUP z oznakami RD1 in RD2 se nahajata na območju suhih zadrževalnikov, kjer se dovoljujejo tudi posegi iz tretjega odstavka 10. člena tega odloka. Potrebam suhih zadrževalnikov morajo biti podrejeni vsi ostali posegi.
109. člen 
(območje EUP z oznako RD5) 
Na območju EUP z oznako RD5 je potrebno posege v prostor umeščati v skladu z izdelano in potrjeno hidrološko hidravlično analizo in upoštevati njene rešitve.
110. člen 
(območje EUP z oznako RD6) 
Na območju EUP z oznako RD6 so prepovedani vsi posegi v prostor, razen varstvenih del v skladu z zakonom, ki ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov.
111. člen 
(območje podEUP z oznako RD7/2) 
Na območju podEUP z oznako RD7/2 je potrebno upoštevati tudi pogoje in omejitve iz Uredbe o državnem prostorskem načrtu za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša (Uradni list RS, št. 103/10 in 3/17).
112. člen 
(območje EUP z oznako RD10) 
Območje EUP z oznako RD10 je območje zadrževalnika, kjer so dopustne le vodnogospodarske ureditve in gradnje za zaščito pred poplavami, ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ter agrarne operacije na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, pri čemer se ne sme nasipavati oziroma spreminjati kote terena ali s tem ovirati primarne funkcije zadrževalnika. Posege v prostor je potrebno umeščati v skladu z izdelano in potrjeno hidrološko hidravlično analizo in upoštevati njene rešitve.
5.2. Hriboviti del
5.2.1. Marija Reka 
113. člen 
(območje EUP z oznako MR1) 
V območju kulturnega spomenika cerkve Marija Reka – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 3153) ter v vplivnem območju na območju EUP z oznako MR1 gradnja ni dopustna, razen v okviru obstoječe domačije Marija Reka 35, z zapolnjevanjem oziroma prenovo s strani lastnikov. Za vsak poseg v območju spomenika ali v vplivnem območju cerkve je na osnovi predložene projektne dokumentacije z opisom predvidenih del, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine, za arheološke raziskave na območju spomenika pa skladno s predpisi tudi soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
114. člen 
(območji EUP z oznakama MR5 in MR41) 
Na glede na določila petega odstavka 10. člena odloka se na nahajališčih mineralnih surovin z oznakama MR5 in MR41 pristopi k sanaciji kamnoloma, vendar le, če padanje kamenja ogroža okolico, sicer se prepusti naravni sanaciji. Sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami zakona, ki ureja graditev objektov.
115. člen 
(območja EUP z oznakami MR7, MR10, MR66, MR70 in MR79) 
Na območjih EUP z oznakami MR7, MR10, MR66, MR70 in MR79 je dovoljena tudi dejavnost občasnega bivanja, kot dovoljene vrste objektov pa tudi počitniške hišice.
116. člen 
(območje EUP z oznako MR57) 
Na območju EUP z oznako MR57 se je potrebno priključiti na javno oziroma lokalno vodovodno omrežje.
117. člen 
(območje EUP z oznako MR64) 
(1) Na območju EUP z oznako MR64 je dovoljena tudi dejavnost občasnega bivanja, kot dovoljene vrste objektov pa tudi počitniške hišice.
(2) Na območju se je potrebno priključiti na javno oziroma lokalno vodovodno omrežje.
118. člen 
(območje EUP z oznako MR84) 
V času gozdne proizvodnje mora biti parkirišče na območju EUP z oznako MR84 uporabno tudi za potrebe gospodarjenja z gozdovi.
5.2.2. Matke 
119. člen 
(območje EUP z oznako MA1) 
Ne glede na določila petega odstavka 9. člena tega odloka je na območju EUP z oznako MA1 dovoljena tudi kmetijska dejavnost in še naslednje vrste objektov: nestanovanjske kmetijske stavbe, stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij ter pomožni kmetijsko-gozdarski objekti.
120. člen 
(območje EUP oziroma podEUP z oznakami MA6/1, MA6/2, MA7 in MA8) 
(1) Območja EUP oziroma podEUP z oznakami MA6/1, MA6/2, MA7 in MA8 se nahajajo znotraj arheološkega območja Matke – Prazgodovinska naselbina Hom (EŠD 10399), na sredini katerega stoji cerkev Matke – Cerkev sv. Marije Magdalene (EŠD 3221) z vplivnim območjem. Obe enoti kulturne dediščine sta razglašeni za kulturna spomenika. Skladno z varstvenim režimom iz razglasitvenega akta v območju kulturnega spomenika ter v vplivnem območju gradnja ni dopustna, razen v okviru obstoječih domačij Matke 43 in 44, z zapolnjevanjem oziroma prenovo s strani lastnikov. V EUP MA6/1, severno od planinskega doma (Dragov dom na Homu), gradnja in večji posegi v prostor niso dopustni.
(2) Za vsak poseg v zavarovanem in vplivnem območju cerkve in arheološkega območja je na osnovi predložene projektne dokumentacije z opisom predvidenih del, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine, za raziskave nepremične arheološke kulturne dediščine in njeno odstranitev pa skladno s predpisi tudi soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
121. člen 
(območje EUP z oznako MA43) 
Na območju EUP z oznako MA43 je dovoljena tudi kmetijska dejavnost in še naslednje vrste objektov: nestanovanjske kmetijske stavbe, stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij ter pomožni kmetijsko-gozdarski objekti.
122. člen 
(območje podEUP z oznako MA44/2) 
Pred posegi v prostor na območju podEUP z oznako MA44/2 je potrebno pridobiti strokovno podlago s katero bo preverjena stopnja poplavne ogroženosti. Občutljive dejavnosti (npr. domovi za starejše itd.) iz priloge 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20), se morajo umeščati izven dosega poplav Q500.
123. člen 
(območje EUP z oznako MA54) 
Na območju EUP z oznako MA54 je potrebno v roku 15 let od uveljavitve tega odloka vzpostaviti kmetijsko dejansko rabo.
III. PREHODNE DOLOČBE 
124. člen 
(dokončanje postopkov priprave OPPN) 
Vsi postopki priprave OPPN, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah prostorskih aktov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka.
125. člen 
(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj) 
Vsi postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah prostorskih aktov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
126. člen 
(upoštevanje drugih predpisov) 
Poleg določb tega odloka je potrebno upoštevati tudi druge akte in predpise, ki določajo pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je potrebno za pridobitev gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter za gradnjo enostavnih objektov pridobiti pogoje in soglasja pristojnih organov. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni posebej navedeno v tem odloku.
IV. KONČNE DOLOČBE 
127. člen 
(veljavnost prostorskih aktov) 
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati naslednja odloka:
– Odlok o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 43/10, 71/15);
– Občinski podrobni prostorski načrt za del območja MA42-Žohar (Uradni list RS, št. 37/19).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji odloki:
– Odlok o lokacijskem načrtu območja l4/6 CONA SOC (Uradni list RS, št. 94/05, 115/07 – teh. popr., 34/10 – teh. popr. in 8/18 – teh. popr.);
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu P4/4 Kovačev hrib (Uradni list RS, št. 48/07), razen le v delu, ki sovpada z EUP z oznako PR50 in EUP z oznako PR53;
– Odlok o lokacijskem načrtu območij L2/2 Veltrag 1(Latkova vas1) in L2/3 Veltrag 2 (Latkova vas 2) (Uradni list RS, št. 110/07 in 40/11), razen v delih, ki sovpadata z EUP z oznakama LA 52 in LA57;
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu L4/4 Krožišče-Latkova vas (Uradni list RS, št. 76/08 in 38/17), razen v delu, ki sovpada z EUP z oznako LA33;
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja LA48 (Uradni list RS, št. 61/11 in 90/13), razen v delu, ki sovpada z EUP z oznako LA20;
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje ŠE23/1 in ŠE23/2 v Občini Prebold (Uradni list RS, št. 20/12);
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja HRIBOVITI DEL GORICA GO-1 (Uradni list RS, št. 52/13, 25/14 – teh. popr. in 39/18 – teh. popr.), vendar le v delu, ki sovpada z EUP z oznako GO1;
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje MA45/2 v Občini Prebold (Uradni list RS, št. 52/13).
128. člen 
(vpogled) 
Odlok o Izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Prebold je na vpogled zainteresirani javnosti na Občini Prebold in na njihovih spletnih straneh.
129. člen 
(inšpekcijsko nadzorstvo) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
130. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 430-21/2016
Prebold, dne 27. oktobra 2022
Župan 
Občine Prebold 
Vinko Debelak 
 
 

AAA Zlata odličnost