Uradni list

Številka 141
Uradni list RS, št. 141/2022 z dne 7. 11. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 141/2022 z dne 7. 11. 2022

Kazalo

3468. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1H), stran 10707.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1H) 
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. oktobra 2022.
Št. 003-02-1/2022-266
Ljubljana, dne 4. novembra 2022
Borut Pahor 
predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ (ZIKS-1H) 
1. člen
V Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18 in 200/20 – ZOOMTVI) se v 10. členu v deveti alineji za besedo »požar« doda vejica in besedilo »nevarno širjenje nalezljive bolezni«.
2. člen 
Za 10. členom se doda nov 10.a člen, ki se glasi:
»10.a člen 
(1) V primeru nastanka zaostrenih varnostnih razmer, ki so posledica naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali podobnega izrednega dogodka iz devete alineje prejšnjega člena, ki v večjem obsegu vplivajo na položaj obsojencev zlasti tako, da ogrožajo njihovo zdravje in življenje, oziroma omejujejo ali onemogočajo izvrševanje kazenskih sankcij v zavodih in prevzgojnem domu ter terjajo poenoteno in hitro ukrepanje (v nadaljnjem besedilu: izredni dogodek), minister, pristojen za pravosodje, z odredbo določi vrsto in način izvedbe enega ali več začasnih ukrepov in čas njihove veljavnosti po določbah tega člena.
(2) Pri izbiri vrste, načina izvedbe in trajanja enega ali več začasnih ukrepov mora minister, pristojen za pravosodje, skrbeti, da so ti glede na okoliščine izrednega dogodka nujni, primerni in sorazmerni za varovanje življenja in zdravja obsojencev ter varstva njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma za zagotavljanje nemotenega dela v zavodih in prevzgojnem domu v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij. Začasni ukrepi so:
– skrajšanje bivanja na prostem (drugi odstavek 43. člena);
– začasna prepoved odhoda iz zavoda, npr. zaradi odhoda na delo (52. člen), koriščenja zunajzavodskih ugodnosti (sedmi odstavek 77. člena) ali namenskih izhodov (tretji odstavek 99. člena);
– prepoved ali omejitev obiskov oziroma določitev spremenjenega načina izvajanja obiskov obsojencev (šesti odstavek 74. člena);
– omejitev sprejemanja pošiljk (76. člen);
– prepoved ali omejitev podeljevanja zavodskih ugodnosti (77. člen);
– premeščanje obsojencev (79. člen in 81. člen);
– prekinitev prestajanja kazni zapora (drugi in peti odstavek 82. člena).
(3) Trajanje ukrepov se sme določiti za toliko časa, kolikor trajajo zaostrene varnostne razmere, vendar najdlje za tri mesece. Če zaostrene varnostne razmere trajajo dlje kot tri mesece, se veljavnost začasnih ukrepov na obrazložen predlog ministra, pristojnega za pravosodje, z odlokom Vlade Republike Slovenije, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, lahko podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece. Generalni direktor mesečno preverja okoliščine zaostrenih varnostnih razmer in o ugotovitvah poroča ministru, pristojnem za pravosodje, lahko pa tudi predlaga morebitne spremembe glede vrste, načina izvedbe in trajanja ukrepov.
(4) Če bi povečanje števila zaprtih oseb v zaostrenih varnostnih razmerah onemogočilo varno in funkcionalno bivanje obsojencev v zavodih, minister, pristojen za pravosodje, na predlog generalnega direktorja odredi, da pristojno sodišče ne glede na prvi in drugi odstavek 18. člena tega zakona obsojencev, ki so na prostosti, in oseb, ki jim je odrejen nadomestni zapor, ne pozove na prestajanje kazni zapora oziroma nadomestnega zapora. Ukrep sme trajati dokler trajajo zaostrene varnostne razmere, vendar ne več kot dva meseca. Veljavnost ukrepa se lahko podaljša, vendar vsakič najdlje za en mesec.«.
3. člen 
V 42. členu se črta drugi odstavek.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
4. člen 
V 43. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek je treba v primeru zaostrenih varnostnih razmer obsojencu omogočiti bivanje na prostem, ki je prilagojeno spremenjenim varnostnim razmeram in možnostim zavoda.«.
5. člen 
V 75. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Zavod si v okviru svojih možnosti prizadeva omogočiti obsojencu brezplačne video stike preko avdio-video naprav z osebami iz prvega odstavka 73. člena.«.
Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek.
6. člen 
V 77. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Ne glede na določbe tega člena se v primeru zaostrenih varnostnih razmer obisk zunaj zavoda, prost izhod iz zavoda in delna ali popolna izraba letnega dopusta ali letnega počitka zunaj zavoda ne podeljujejo ali se podeljujejo prilagojeno varnostnim razmeram in možnostim zavoda.«.
7. člen 
V 79. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Kadar direktor zavoda, v katerega je napoten obsojenec s strani sodišča, oceni, da zaradi zaostrenih varnostnih razmer ali prezasedenosti ne more zagotavljati varnosti, reda in discipline ter funkcionalnega bivanja obsojencu, to nemudoma sporoči generalnemu direktorju, ki lahko tudi ustno odloči, da obsojenec nadaljuje s prestajanjem kazni v zavodu, v katerem se nahaja, ali da se ga premesti v tisti zavod, v katerem se bo obsojencu lahko zagotovilo funkcionalno bivanje in varno prestajanje kazni.«.
8. člen 
V 82. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pri presoji varnostnega zadržka se upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoči odprti kazenski postopki.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za piko na koncu stavka doda nov stavek, ki se glasi: »Direktor zavoda po uradni dolžnosti obsojencu prekine prestajanje kazni zapora tudi, če je to nujno potrebno zaradi zaostrenih varnostnih razmer.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se pika na koncu zadnjega stavka nadomesti z vejico in doda besedilo »razen v primeru prekinitve prestajanja kazni zapora iz razloga zaostrenih varnostnih razmer.«.
Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.
9. člen 
V 231. členu se v prvem odstavku črta besedilo »in kandidata za pravosodnega policista«.
Sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek se črtajo.
10. člen 
V 232. členu se v prvem odstavku besedilo »Kandidat za pravosodnega policista« nadomesti z besedilom »Pravosodni policist«.
V drugem odstavku se črta besedilo »in sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas«.
V četrtem odstavku se besedilo »sklenitvi delovnega razmerja za opravljanje nalog pravosodnega policista« nadomesti z besedilom »uspešno opravljenem strokovnem izpitu iz prvega odstavka tega člena.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Pravosodni policist, ki mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi med usposabljanjem ali pred potekom roka iz prejšnjega odstavka, mora povrniti stroške usposabljanja.«.
11. člen 
Za 250.a členom se doda nov 250.b člen, ki se glasi:
»250.b člen 
(1) Evidence iz prvega odstavka prejšnjega člena se za namene pridobitve podatkov, ki jih je potrebno vpisati v njih, zagotavljanja točnosti in posodobljenosti teh podatkov po vpisu, dajanja podatkov državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil in drugim subjektom v skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena oziroma za namen izvedbe izbrisa teh podatkov po poteku rokov hrambe lahko povezujejo:
1. s Centralnim registrom prebivalstva po zakonu, ki ureja centralni register prebivalstva, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, pri čemer lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, poleg podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega zakona pridobiva še podatke o spolu, datumu rojstva, datumu smrti, spremembah osebnega imena, imenu in priimku staršev, prebivališču v tujini, osebnih dokumentih ter naslovu za vročanje subjekta vpisa v evidenco oziroma pošiljatelja zahteve za pridobitev podatkov iz evidence;
2. s Poslovnim registrom Slovenije po zakonu, ki ureja poslovni register, pri čemer lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, pridobiva podatke o enoti poslovnega registra iz prvega odstavka 8. člena zakona, ki ureja poslovni register, ki je subjekt vpisa v evidenco ali ki je pošiljatelj zahteve za pridobitev podatkov iz evidence;
3. z vpisniki in drugimi evidencami sodišč po zakonu, ki ureja sodišča, ki jih upravlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije;
4. z vpisniki in drugimi evidencami državnih tožilstev po zakonu, ki ureja državna tožilstva, ki jih upravlja Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije;
5. z evidencami policije po zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije, ki jih upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija,
6. s centralno evidenco o osebah na prestajanju kazni zapora, ki jo upravlja uprava,
7. z zbirko podatkov o osebah po zakonu, ki ureja probacijo, ki jo upravlja Uprava za probacijo,
8. z evidencami prekrškovnih organov po zakonu, ki ureja prekrške, s katerimi upravljajo prekrškovni organi,
9. s sistemom povezovanja poslovnih registrov (»BRIS«) po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, za namene preverjanja nekaznovanosti kot pogoja za imenovanje članov organa vodenja in nadzora, pri čemer ministrstvo, pristojno za pravosodje, posreduje podatek o tem, ali določena oseba izpolnjuje pogoje ali ne; in
10. z evidenco posredovanih in prejetih zaprosil, odgovorov na zaprosila, obvestil ter drugih sporočil, izmenjanih s pristojnimi organi drugih držav članic oziroma pristojnim organom Evropske unije po zakonu, ki ureja sodelovanje v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, ki jo upravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(2) Enotni informacijski sistem, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih in njihovih ponudbah po zakonu, ki ureja javno naročanje, (»e-Dosje«), se sme za namen preverjanja okoliščin, ki so podlaga za razvezo pogodbe in pogojev za usposobljenost ali razlogov za izključitev gospodarskih subjektov ali oseb, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, v skladu z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, in zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, povezovati s kazensko evidenco. Upravljavec enotnega informacijskega sistema mora zagotoviti, da je izkazana identiteta vsakega uporabnika sistema.
(3) Državni portal za poslovne subjekte in samostojne podjetnike (»SPOT«) se lahko povezuje s kazensko evidenco iz prvega odstavka prejšnjega člena za namen, da se poslovnemu subjektu omogoči elektronsko oddajo vloge za pridobitev podatka o tem, ali je ta poslovni subjekt bil oziroma ni bil obsojen. Upravljavec državnega portala zagotavlja, da je izkazana identiteta vsakega uporabnika sistema.
(4) Državni portal eUprava se lahko povezuje s kazenskimi evidencami iz prvega odstavka prejšnjega člena za namen, da se posamezniku omogoči elektronsko oddajo vloge za pridobitev podatka o tem, ali je ta posameznik bil oziroma ni bil obsojen. Upravljavec državnega portala zagotavlja, da je izkazana identiteta vsakega uporabnika sistema.
(5) Povezovanja zbirk podatkov iz prejšnjih odstavkov se izvedejo z imenom in priimkom in enotno matično številko občana ali drugimi podatki, ki v povezavi z imenom in priimkom zagotavljajo enoznačno identifikacijo osebe, o kateri se zahteva, vpisuje ali posreduje podatek, oziroma, v kolikor gre za pravno osebo, z davčno ali matično številko te osebe.
(6) Za vsako prejeto zahtevo in posredovanje podatkov po tem členu upravljavec v dnevnik obdelave zabeleži podatke o uporabniku (organ ali organizacija uporabnika, identifikator uporabnika), datum in čas obdelave, vrsto in namen obdelave ter vrsto posredovanih osebnih podatkov, da se omogoči naknadno ugotavljanje, kdo, kdaj in za kakšen namen je pridobival osebne podatke, oziroma katere osebne podatke je pridobil. Dnevniki obdelave se hranijo dve leti po zaključku koledarskega leta, v katerem so nastali.
(7) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko izvaja nadzor nad obdelavami osebnih podatkov po drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena tako, da za naključno izbrane uporabnike podatkov naključno izbere primere dostopov do podatkov ter preveri, ali so za tak dostop izpolnjeni zakonski pogoji.«.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 
12. člen 
(1) Ne glede na 57. in 66. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb) in zahtevane delovne izkušnje po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16, 8/17, 40/17, 41/17, 11/19, 25/19, 54/19, 67/19, 89/20, 104/20, 118/20, 168/20, 31/21, 54/21, 203/21, 29/22, 80/22 in 103/22) za delovno mesto pravosodnega policista, se s kandidatom za pravosodnega policista, ki je pred uveljavitvijo tega zakona sklenil delovno razmerje za določen čas, po uveljavitvi tega zakona sklene delovno razmerje za delovno mesto pravosodnega policista za nedoločen čas ter se ga z dnem nastopa dela imenuje v uradniški naziv.
(2) Pravosodni policist iz prejšnjega odstavka mora opraviti usposabljanje in zahtevan strokovni izpit iz 232. člena tega zakona najkasneje v osemnajstih mesecih po sprejemu v delovno razmerje na delovno mesto kandidata za pravosodnega policista.
(3) Ne glede na 57. in 66. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb) in zahtevane delovne izkušnje po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16, 8/17, 40/17, 41/17, 11/19, 25/19, 54/19, 67/19, 89/20, 104/20, 118/20, 168/20, 31/21, 54/21, 203/21, 29/22, 80/22 in 103/22) se postopki za sklenitev delovnega razmerja za delovno mesto kandidata za pravosodnega policista, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo kot postopki z javno objavo, na podlagi katerih se z izbranim kandidatom sklene pogodba o zaposlitvi za delovno mesto pravosodnega policista za nedoločen čas ter se ga z dnem nastopa dela na delovnem mestu pravosodni policist imenuje v uradniški naziv.
(4) Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij se uskladi s spremenjenim 231. in 232. členom zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
13. člen 
Do ureditve področja povezovanja zbirk v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, se povezave zbirk iz 250.b člena zakona lahko izvedejo brez predhodnega dovoljenja iz tretjega do petega odstavka 84. člena ter ne glede na omejitve povezovanja iz 85. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20).
14. člen 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 713-03/22-1/27
Ljubljana, dne 27. oktobra 2022
EPA 25-IX
Državni zbor 
Republike Slovenije 
Danijel Krivec 
podpredsednik 

AAA Zlata odličnost