Uradni list

Številka 130
Uradni list RS, št. 130/2022 z dne 11. 10. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 130/2022 z dne 11. 10. 2022

Kazalo

3093. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črnomelj 3, stran 9761.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) ter 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 83/11, 24/14, 66/16 in 112/22) je Občinski svet Občine Črnomelj na 30. redni seji dne 29. 9. 2022 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črnomelj 3 
1. člen 
(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta) 
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 82/11, 105/11 – teh. popr., 49/16, 70/17 – DPN in 69/18) – v nadaljnjem besedilu OPN.
2. člen 
(vsebina in oblika SD OPN) 
(1) Spremembe in dopolnitve OPN vsebujejo tekstualni del in grafične prikaze, izdelane so v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del SD OPN je sestavljen iz poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Posebne in končna določba
Priloga 1: Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora.
(3) Grafični prikazi SD OPN vsebujejo:
a) strateški del:
– III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:50.000),
– IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000),
– V. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter ostalega prostora (M 1:50.000),
– VI. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000),
b) izvedbeni del:
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000),
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000),
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000) (listi G19-03, G19-06, G19-08, G19-18, G19-19, G19-26, G20-06, G20-07, G20-15, G20-16, G20-17, G20-18, G20-19, G20-26, G20-27, G20-28, G20-29, G20-35, G20-36, G20-37, G20-38, G20-39, G20-40, G20-47, G20-48, H19-11, H20-21, H20-41),
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000) (listi G19-03, G19-04, G19-08, G19-09, G19-14, G19-18, G19-19, G19-26, G19-28, G19-29, G20-06, G20-07, G20-16, G20-17, G20-18, G20-19, G20-23, G20-24, G20-25, G20-26, G20-27, G20-28, G20-29, G20-30, G20-34, G20-35, G20-36, G20-37, G20-38, G20-39, G20-40, G20-48, H20-21, H20-31, H20-41),
5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora DPN in OPPN (M 1:5.000),
7. Prikaz usmeritev za umestitev in oblikovanje objektov,
8. Prikaz PIP v podrobnosti OPPN za območje enote ČR_14/11 (del TRIS Kanižarica).
3. člen 
(obvezne priloge SD OPN) 
Obvezne priloge vsebujejo:
1. izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v SD OPN,
4. prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev SD OPN,
6. povzetek za javnost in
7. okoljsko poročilo.
1. UVODNE DOLOČBE 
4. člen 
(1) V 4. členu se izbriše druga alineja z razlago kratice DOF.
(2) V 5. členu se:
– doda razlaga za pomen izraza Balkon: »Balkon je zunanji del stavbe, pokrit ali nepokrit, dostopen iz notranjosti stavbe«;
– spremeni razlaga za pomen izraza Faktor izrabe gradbene parcele,tako da se glasi: »Faktor izrabe gradbene parcele (v nadaljevanju tudi FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi in fasado) nad terenom in pod njim in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo: neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m.«;
– spremeni razlaga za pomen izraza Gank, tako da se glasi: »Gank je lesen pokrit hodnik na fasadi objekta in je oprt v osnovno streho objekta. Glede na kontekst oblikovanja objekta kot celote ima lahko dostop od zunaj z nižje ležečega terena.«;
– spremeni razlaga za pomen izraza Klet, tako da se glasi: »Klet (v nadaljevanju tudi K) je del stavbe ali stavba, ki je vkopana ali delno vkopana, pri čemer sega vidni del kleti na pretežnem delu objekta na razgibanem terenu največ 1,40 m nad terenom, na uravnanem terenu pa največ 0,50 m nad terenom.«.
2. STRATEŠKI DEL 
5. člen 
V 16. členu se v drugem odstavku izbriše besedilo »za obmejni promet« pred besedami »Žuniči in Sodevci«.
6. člen 
V 17. členu se v tretjem odstavku izbriše besedilo »prioritetno nedokončan odsek Sinji Vrh – Stari trg«.
7. člen 
V 23. členu se v četrtem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Graditev objektov (razen objektov GJI) lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato načrtovanje, gradnja novih ter dopolnjevanje in prenova omrežij GJI teče sočasno z načrtovanjem in izvajanjem graditve oziroma s prostorskim razvojem.«
8. člen 
(1) V 25. členu se v prvem odstavku za besedo »ranljivih« doda besedi »in vodovarstvenih«.
(2) V 25. členu se v drugem odstavku na koncu drugega stavka doda besedilo: »ter na območjih, na katerih je kanalizacijsko omrežje že delno zgrajeno.«
9. člen 
V 31. členu se v šestem odstavku v prvem stavku za besedami »in dopolnilnimi dejavnostmi« dodata vejica in beseda: »turizmom«.
10. člen 
(1) V 39. členu se v petem odstavku na koncu doda stavek: »Za razvoj kmetijskih in povezanih dejavnosti, katerih delovanje je povezano z objekti in ureditvami večjih dimenzij in drugimi posebnostmi, ki glede na zahtevano tipologijo gradnje in varovanje krajinskih kakovosti niso sprejemljivi v okoliških vaseh in preostalem krajinskem prostoru, se za potrebe kmetovanja na območju Petrova vas pri Mihelji vasi uredi kmetijska gospodarska cona Cerje.«
(2) V 39. členu se v šestem odstavku na koncu doda stavek: »Na celotnem območju občine se zagotovijo rešitve za preprečevanje prekomernega obremenjevanja tal in voda s fitofarmacevtskimi sredstvi in gnojenjem, tako da se ne poslabšajo naravne in bivalne kakovosti.«
11. člen 
V 41. členu se v drugem odstavku za besedami »in druga naselja« doda besedilo: »ter posamezne identitetne objekte«.
12. člen 
V 41. členu se dvanajsti in trinajsti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(12) Dostopi v reko Kolpo (za kopalce, čolnarje) se urejajo le na za to določenih lokacijah ob ohranjanju morfoloških značilnosti vodotoka, v zavarovanem odseku pa ob upoštevanju varstvenih režimov predpisa o KP Kolpa in soglasij organov, pristojnih za upravljanje voda in za varnost plovbe.
(13) Rekreacijsko-športne aktivnosti na oziroma ob reki Kolpi, Lahinji in Dobličici (množično čolnarjenje in organizirani EKO spusti in druge množične športne in rekreativne dejavnosti) je dopustno izvajati tako, da ni ogroženo drstenje zavarovanih in ogroženih ribjih vrst ter po predhodni pridobitvi soglasij s področja ohranjanja narave in okolja ter varnosti plovbe.«
13. člen 
V 43. členu se četrta alineja prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»– da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in varnost plovbe ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.«
14. člen 
(1) V 48. členu se v prvem odstavku besedna zveza »in plazovitih območjih« zamenja z besedno zvezo: »in plazljivih območjih«.
(2) V 48. členu se na koncu osmega odstavka doda besedilo: »Na celotnem območju občine so na erozijskih in plazljivih območjih dopustni zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena.«.
(3) V 48. členu se v devetem odstavku beseda »plazovitih« in vejica pred njo črtata.
15. člen 
V 54. členu se v petem odstavku kratica »DOF« nadomesti z besedilom »digitalnih orto foto posnetkov«.
3. IZVEDBENI DEL 
16. člen 
(1) V 58. členu se v petem odstavku spremeni besedilo, tako da se glasi: »Na območjih veljavnih in predvidenih OPPN in DPN so v kartografskem delu tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR.«
(2) V 58. členu se v Preglednici 1: Prikaz območij in površin namenske rabe prostora razlaga kratice ZSk spremeni tako, da se glasi: »ZSk – površine za oddih in rekreacijo ob vodi«.
17. člen 
(1) V 59. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Pri izračunu FZ in FI se upoštevajo vse stavbe na gradbeni parceli ne glede na zahtevnost in evidentiranost. Upoštevajo se tudi vsakokrat predvidene stavbe.«.
(2) Prejšnji četrti odstavek (preštevilčen v peti) se spremeni tako, da se glasi: »Odstopanja od FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če se ne glede na povečanje horizontalnega ali vertikalnega gabarita obstoječe stavbe njen volumen ne poveča za več kot 10 %.«
18. člen 
(1) V 60. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »PIP glede dopustnih ih dejavnosti so podrobno prikazani v preglednicah, ki so v členih od 104 do 114 tega odloka, in so opredeljene na podlagi predpisa, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, nekatera poimenovanja pa so poenostavljena ali združujejo več kategorij iz predpisov.«.
(2) V 60. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Na območjih PNR, kjer se legalno zgrajeni obstoječi objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti gradnja s povečanjem uporabne površine do 20 %, če je potrebna prilagoditev objekta funkcionalnim zahtevam za izvajanje dejavnosti ali oblikovno poenotenje objekta z objekti v okolici in se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja.«.
19. člen 
V 64. členu se v drugem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Manjši odmiki brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča so dopustni le v primeru gradnje po namenu rabe istovrstnih objektov na mestu legalno zgrajenih objektov v istih tlorisnih in vertikalnih gabaritih, v delu, ki meji na tangirano sosednje zemljišče.«
20. člen 
(1) V 65. členu se besedilo v prvem odstavku spremeni, tako da se glasi: »Na območju občine Črnomelj ločimo med naselji s kontinuiteto in naselji brez kontinuitete. Izhodišče za ločevanje med naselji je preglednica v sedmem odstavku 102. člena«.
(2) V 65. členu se v peti alineji tretjega odstavka popravi slovnična napaka, tako da piše »elementi« namesto »elemente«.
(3) V 65. členu se deveti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Strehe: oblika, naklon, kritina in smeri slemen se prilagodijo kakovostni podobi v naselja ali dela naselja. Kritine so z izjemo ravnih streh drobno strukturirane in temnejših barv (naravne opečne na območjih tradicionalne tipologije gradnje, drugje lahko tudi sive ali rjave barve), ne bleščeče. Na območjih brez javnega vodovoda so dopustne le opečne ali nebarvane betonske kritine, odvisno od tipologije gradnje v naselju. Dopustne so ozelenjene strehe in strehe, pokrite z gramozom ali drugimi ustreznimi materiali za izvedbo ravne strehe. Osvetlitev podstrešnih prostorov in mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in morajo biti na posamezni strehi poenoteno oblikovane ter lahko zavzemajo največ tretjino površine vsake strešine in hkrati ne več kot polovico dolžine strešine. Frčade so lahko trikotne, dvokapne, dvokapne z delnim čopom ali kot izzidek na strehi z naklonom strešin, enakim naklonu osnovne strehe. Na strešinah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov v obsegu do dveh tretjin strešine, ki ne smejo presegati slemena streh, njihov naklon pa mora biti pri strehah z naklonom nad 10º enak naklonu strešine. Na območjih, kjer je dopustna samo tradicionalna tipologija objektov, je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov samo na sodobno oblikovanih novogradnjah na največ 50 % površine strešine.«
(4) V 65. členu se štirinajsti odstavek spremeni tako, da se na koncu doda besedilo: »ter z določili tega odloka. Pomožna stavba, ki je od osnovne stavbe vključno s strešino oddaljena manj kot 1,0 m, se šteje kot dozidava – dodan volumen.«
(5) V 65. členu se za šestnajstim odstavkom doda nov sedemnajsti odstavek, ki se glasi: »Dopustna so manjša odstopanja od določil tega odloka glede lokacij, gabaritov, streh in fasad objektov v EUP ČR_14/8, ČR_14/9, ČUS_3, DRE_4, DRE_5, DRE_6, LOK_8 in HRV_7.« Posledično se sedanji sedemnajsti in osemnajsti odstavek preštevilčita v osemnajsti in devetnajsti odstavek.
21. člen 
V 66. členu se spremeni tretji odstavek, tako da se glasi: »Višinske razlike na zemljišču so praviloma urejene s travnatimi brežinami. Oporni in podporni zidovi so dopustni le do višine 2 m, in sicer le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Premoščanje višinskih razlik z zidovi v skupni višini več kot 2 m je dopustno le v primerih, ko gre za gradnjo javnih objektov in naprav ali kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali kadar inženirski geolog oziroma geomehanik ugotovi nevarnost rušenja terena in ni možnosti za izvedbo brežin, biološko inženirskih ali drugih ukrepov. Oblikovanje opornih in podpornih zidov, višjih od 2 m (npr. oblikovanje zidu, ozelenitev, materiali, terase, navezovanje na okoliški teren in objekte idr.), določi arhitekt ali krajinski arhitekt v projektni dokumentaciji, glede na vidno izpostavljenost in skladno z oblikovanjem okoliških ureditev in pozidave.«.
22. člen 
(1) V 68. členu se v drugi alineji drugega odstavka na koncu doda besedilo »glede lege in oblikovanja objektov ter funkcionalnih zemljišč«.
(2) V 68. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Določila iz prejšnjega odstavka ne veljajo:
– za območja mestnega jedra Črnomlja ter vaških in trških jeder, kot so Adlešiči, Dobliče, Dragatuš, Stari trg in Vinica,
– in tudi ne na območju SSv,
– za druga območja, kjer je dopustna gradnja večjih objektov (območja za centralne dejavnosti, za industrijo ter za gospodarske cone),
– za EUP: ČR_14/8, ČR_14/9, ČUS_3, DRE_4, DRE_5, DRE_6 in LOK_8,
– v primerih, ko je obstoječa gradbena parcela zmanjšana zaradi prometnih ureditev ali gradnje GJI,
– in v primerih novih gradenj na mestu istovrstnih obstoječih objektov.«
(3) V 68. členu se izbriše zadnji (deseti) odstavek.
23. člen 
(1) V 69. členu se prvi odstavek oštevilči z (1), vsi preostali odstavki se ustrezno preštevilčijo.
(2) V 69. členu se novo oštevilčeni prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Vrste dopustnih pomožnih objektov so opredeljene v preglednicah v prilogi tega odloka, ki določa dopustne objekte na posameznih podrobnih namenskih rabah prostora. Pomožni objekti dopolnjujejo namembnost osnovnih objektov in se, razen če ta odlok določa drugače, gradijo kot nezahtevni in enostavni objekti. Če se spremeni predpis, ki določa vrste objektov glede na zahtevnost, se nova določila za nezahtevne in enostavne objekte smiselno upoštevajo.«
24. člen 
V 70. členu se v tretji alineji tretjega odstavka izbriše besedilo »to velja tudi za območja tradicionalne tipologije gradnje«.
25. člen 
(1) V 71. členu se v predzadnjem stavku drugega odstavka za besedo »krmišč« doda vejica in beseda »staj«.
(2) V 71. členu se spremeni tretji odstavek, tako da se glasi: »Krmišča in staje zunaj območij stavbnih zemljišč so namenjeni krmljenju in zavetju rejnih živali na paši. Urejajo se skladno s kmetijsko zakonodajo glede ustreznih površin posameznih vrst primerljivih kmetijskih zemljišč. Staje so leseni enoetažni pritlični objekti na točkovnih temeljih, tlorisne velikosti do vključno 100 m2, na način, da je po končani uporabi in odstranitvi objekta mogoče ponovno vzpostaviti kmetijsko zemljišče. Dopustna je postavitev po ene staje na enem pašnem kompleksu, kadar gre za kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, pa je dopustna postavitev največ dveh staj.«.
(3) V 71. členu se briše šesti odstavek.
(4) V 71. členu se spremeni sedmi odstavek, ki se preštevilči v šesti odstavek, tako da se glasi: »Oblikovanje objektov je skladno z določili tega odloka za oblikovanje gospodarskih objektov glede na posamezno namensko rabo oziroma tipologijo oblikovanja stavbe, ki se smiselno uporabljajo tudi za enostavne in nezahtevne objekte. V kolikor se tak objekt gradi na kmetijskih zemljiščih, se smiselno upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje bližnje namenske rabe oziroma tipologije oblikovanja.«.
26. člen 
V 74. členu se sedmi odstavek dopolni, tako da se glasi: »Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture poteka usklajeno. Preglednost in usklajevanje gradbenih del za potrebe sočasnega načrtovanja, vzdrževanja, rekonstrukcije, gradnje elektronskih komunikacijskih omrežij in drugih vrst GJI ter polaganje prazne kabelske kanalizacije mora potekati skladno s predpisi s področja elektronskih komunikacij.«
27. člen 
V 75. členu se prvi stavek v dvanajstem odstavku spremeni tako, da se glasi: »Na območju Črnomlja se kolesarske povezave urejajo na in ob pomembnejših prometnicah in nekategoriziranih poteh.«
28. člen 
(1) V 76. členu se v naslovu člena doda manjkajoča črka »č«.
(2) V 76. členu se na koncu petega odstavka doda stavek: »Pred posegi na območje voda in priobalnih zemljišč je treba pridobiti tudi soglasje organa, pristojnega za varnost plovbe.«
29. člen 
(1) V 77. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti se na gradbeni parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest (PM) kot je razvidno iz preglednice 3. Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje, pomanjkljivo kolesarsko omrežje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se manjkajoča PM zagotavljajo na javnih, zasebnih ali skupnih, površinah, zagotovljenih v ta namen. Število zahtevanih parkirnih mest, navedenih v spodnji preglednici je lahko tudi manjše, če se dokaže, da takšno število ni potrebno glede na druge ukrepe v okviru zagotavljanja trajnostne mobilnosti ter glede na predpise in priporočila za urejanje mirujočega prometa.«
(2) V 77. členu se v petem odstavku doda črka »i« na koncu besedne zveze »oporni zidov«.
(3) V 77. členu se v šestem odstavku beseda »možno« zamenja z besedo »dopustno«.
(4) V 77. členu se v sedmem odstavku beseda »javno« zamenja z besedo »pohodno«.
(5) V 77. členu se spremeni Preglednica 3: Število zahtevanih parkirnih mest po dejavnostih oziroma namenskih rabah prostora, tako da se glasi:
»
Vrste objektov
Število PM 
za motorni promet
Število PM 
za kolesarski promet
1. STAVBE
Enostanovanjske stavbe
2 PM/stanovanje 
/
Dvostanovanjske stavbe 
1,5 PM/stanovanje 
/
Tri in večstanovanjske stavbe
1,5 PM/stanovanje 
dodatno 10 % na terenu 
za obiskovalce
2 PM na stanovanje 
za stanovalce ter dodatno 
1 PM/5 stanovanj 
za obiskovalce
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)
0,8 PM/stanovanje 
od tega 10 % na terenu 
za obiskovalce
1 PM/2 stanovanji
Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski domovi ipd.)
1 PM/12 postelj
1 PM/3 postelje
Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski domovi, internati)
1 PM/4 postelje
1 PM/2 postelji
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna hiša)
1 PM/7 postelj
1 PM/5 zaposlenih
Stanovanjske stavbe za posebne namene (za socialno ogrožene osebe; za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje)
1 PM/3 stanovanja
1 PM/2 stanovanji
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni)
1 PM/3 sobe 
1 PM/5 sob
Gostilne, restavracije, točilnice, bari 
1 PM/6 sedežev 
in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta oziroma ne manj kot 2 PM
1 PM/10 sedežev 
in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) 
1 PM/10 sob
1 PM/3 postelje
Stavbe javne uprave
1 PM/40 m2
1 PM/100 m2 BTP objekta
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori 
ter druge storitve)
1 PM/35 m2
2 PM/100 m2 BTP objekta
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi)
1 PM/40 m2
1 PM/100 m2 BTP objekta
Trgovske stavbe 
(trgovina lokalna do 200 m2)
PM ni treba zagotavljati
PM ni treba zagotavljati
Trgovske stavbe 
(trgovina lokalna od 200 do 500 m2)
1 PM/50 m2
ne manj kot 2 PM
2 PM/100 m2 BTP objekta
Trgovske stavbe 
(trgovina z neprehrambenimi izdelki)
1 PM/80 m2 ne manj
kot 2 PM
1 PM/100 m2 BTP objekta
Trgovske stavbe 
(nakupovalni center do 2500 m2)
1 PM/35 m2
1 PM/100 m2 BTP objekta
Trgovske stavbe 
(nakupovalni center nad 2500 m2)
1 PM/30 m2
1 PM/100 m2 BTP objekta
Trgovske stavbe 
(odprte in pokrite tržnice)
1 PM/40 m2
2 PM/100 m2 BTP objekta
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti: frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne ipd.)
1 PM/30 m2 ne manj
kot 2 PM 
1 PM/100 m2 BTP objekta
Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri)
1 PM/30 m2
1 PM/100 m2 BTP objekta
Bencinski servisi
1 PM/30 m2 prodajnih površin ne manj kot 3 PM
1 PM/200 m2 BTP objekta
Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij: stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe
1 PM/50 m2* od teh najmanj 30 % za avtobuse
*število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa
10 PM na železniško postajo, 20 PM na avtobusni postaji 
Industrijske stavbe (do 200 m2)
1 PM/30 m2 površine oziroma ne manj kot 2 PM
1 PM/50 m2 BTP objekta
Industrijske stavbe (več kot 200 m2)
1 PM/60 m2 površine
1 PM/80 m2 BTP objekta
Industrijske stavbe 
(delavnice za servis motornih vozil)
6 PM/popravljalno mesto 
1 PM/popravljalno mesto
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami)
1 PM/150 m2 površine
3 PM
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank)
ne manj kot 3 PM
3 PM
Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori)
1 PM/80 m2 površine
1 PM/100 m2 BTP objekta
Stavbe za kulturo in razvedrilo 
1 PM/5 sedežev
1 PM/5 sedežev
Muzeji in knjižnice
1 PM/80 m2
1 PM/60 m2 BTP objekta
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole)
1 PM/učilnico in dodatno 
1 PM/oddelek prve triade 
za kratkotrajno parkiranje staršev
0,5 PM/na učenca od vključno 5. razreda
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole)
1,25 PM/učilnico
1 PM/6 dijakov 
+ 1 PM/6 zaposlenih
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju)
1 PM/7 učencev in dodatno 
1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev
1 PM/2 učilnici
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 
(visoke šole)
1 PM/30 m2
1 PM/5 študentov 
+ 1 PM/5 zaposlenih
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 
(otroški vrtci)
1 PM/10 otrok in dodatno 
1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev
2 PM/oddelek
Stavbe za zdravstvo (bolnišnice)
1 PM/5 postelj
1 PM/10 postelj
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante)
1 PM/30 m2 ne manj
kot 2 PM
1 PM/20 m2 BTP objekta
Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali)
1 PM/150 m2 ne manj
kot 2 PM
/
Športne dvorane s prostori za gledalce
1 PM/50 m2 in dodatno
1 PM/200 sedežev 
za avtobus
1 PM/15 sedežev
Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes ipd.)
1 PM/25 m2
1 PM/25 m2 BTP objekta
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 
Stavbe za spravilo pridelka
1 PM/150 m2
/
Stavbe za opravljanje verskih obredov
1 PM/20 sedežev
1 PM/10 sedežev
2. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
Športna igrišča 
(stadion ipd.)
1 PM/20 sedežev 
in dodatno 1 PM/250 sedežev za avtobus
1 PM/20 sedežev
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
1 PM/600 m2
1 PM/600 m2
Pokopališča
1 PM/30 grobov oziroma 
ne manj kot 10 PM
1 PM/50 grobov
« 
30. člen 
V 83. členu se prva alineja četrtega odstavka spremeni tako, da se glasi: »objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij se praviloma umešča na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih pa se praviloma lahko umeščajo le na nestanovanjske objekte in to na način, da ne bodo presežene mejne vrednosti sevanja v skladu s predpisi s področja varstva pred elektromagnetnimi sevanji«.
31. člen 
V 84. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, znašajo na vsako stran:
– hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, lokalne ceste 10 m, javne poti 5m in državne kolesarske steze 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;
– progovnega pasu železniške proge 100 m, pri čemer znaša širina progovnega pasu 6 m od osi skrajnih tirov v naselju in 8 m od osi skrajnih tirov izven naselja;
– progovnega pasu industrijskega tira in proge drugih železnic 50 m, pri čemer znaša širina progovnega pasu 4,5 m od osi skrajnih tirov;
– od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m;
– od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10 m;
– od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m;
– od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m;
– od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m;
– od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m;
– od osi nadzemnega voda nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m;
– od zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti in transformatorske postaje srednje napetosti 2 m;
– od osi prenosnega plinovoda 65 m in distribucijskega plinovoda 5 m;
– od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema zemljiški pas 65 m;
– vodovoda, kanalizacije, voda namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in od drugih vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov nanje znaša 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda.«
32. člen 
V 85. členu se v prvem odstavku brišeta zadnji dve alineji.
33. člen 
(1) V 89. členu se deveti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Pri poseganju v naravno okolje je potrebno paziti, da se ne vnaša tujerodnih invazivnih vrst, zato se za sanacijo po končanih posegih na takšna območja uporablja le zemljina s teh območij. Prav tako je se na mestih, kjer so vrste že prisotne, izvaja učinkovito odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst.«
(2) V 89. členu se na koncu dodata dva nova odstavka:
»(10) Za izvedbo ustreznih pogojev za ohranitev populacije potočnega raka koščaka (Austropotamobius torrentium) je treba v sklopu Krajinskega parka Kolpa izvesti vzorčenje celotnega slovenskega dela Kolpe. Za ohranitev drstišč v Kolpi se v času izven sezone (od novembra do aprila) prepoveduje vstopanje in izstopanje ter druga raba reke v rekreacijske namene, razen za posamezne spuste, ki se poprej najavijo pri pristojnih institucijah.
(11) Na travnikih na območjih Natura 2000 ni dopustna intenzivna paša.«
34. člen 
(1) V 91. členu se za prvim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »(2) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, se po potrebi pridobi soglasje, ki ga izda pristojni organ za varnost plovbe.« Preostali odstavki se preštevilčijo.
(2) V 91. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se preštevilči v šesti odstavek in se glasi: »Pri gnojenju kmetijskih zemljišč se upoštevajo predpisi s področja varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Upoštevajo se omejitve glede rabe živinskih gnojil na vodovarstvenih območjih, v 100-metrskem pasu od objekta za zajem pitne vode, na zamrznjenih in nagnjenih tleh, prekritih s snežno odejo, na poplavljenih tleh, v bližini vodotokov, na zemljiščih v zaraščanju, na nerodovitnih in vodnih zemljiščih ter v času splošne prepovedi od 15. novembra do 15. februarja na golih tleh. Skladno s predpisi se zagotovi tudi nadzor nad rabo digestata ali bioplinske gnojevke iz bioplinarn na kmetijskih zemljiščih, vključno z rokom prepovedi paše na teh zemljiščih.« Posledično se preostali odstavki preštevilčijo.
(3) V 91. členu se v prvem stavku sedmega odstavka, ki se preštevilči v deveti odstavek, za besedilom »zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda« doda besedilo »in zmanjševali varnost plovbe«.
35. člen 
V 93. členu se na koncu dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
»(11) Krčitev gozda v kmetijske namene in izdaja odločbe ni dovoljena, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi bistveno ogrozili funkcije sosednjih gozdov. Pri presoji ogroženosti se upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.
(12) Na območju stavbnih zemljišč, kjer je v naravi še gozd, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede Zavod za gozdove Slovenije in izda ugotovitveno odločbo na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.«
36. člen 
(1) V 94. členu se v prvi alineji drugega odstavka izbriše besedilo: »območja SSs v enotah ČR_5, ČR_7, ČR_11 in ČR_12; območja SSv v enoti ČR_13 ter območja SSn v enoti ČR_6.«
(2) V 94. členu se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi: »Pri načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge investitor novih posegov predvidi ukrepe zavarovanja pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa.«
37. člen 
V 97. členu se v prvem odstavku besedna zveza »Na plazovitem območju« zamenja z besedno zvezo: »Na plazljivem območju«, v drugem odstavku pa se besedna zveza »v plazovitih območjih« zamenja z besedno zvezo: »na plazljivih območjih«.
38. člen 
(1) V 102. členu se v preglednici v sedmem odstavku pri naseljih Dolenji Suhor in Gornji Suhor doda še besedilo »pri Vinici«.
(2) V 102. členu se v desetem odstavku v preglednici za stanovanjske objekte spremenijo določila za gank za Belokranjski tip ter v okviru domačije, Uskoškega dvora ali Belokranjskega dvora, tako da se glasijo: »na vzdolžni strani; na čelni strani je lahko glede na kontekst oblikovanja objekta kot celote; pri pritličnem objektu in objektu, ki je pretežno vkopan s treh strani, ni obvezen«.
(3) V 102. členu se v desetem odstavku v preglednici za stanovanjske objekte spremenijo določila za razporeditev in razmerje velikosti oken za Belokranjski tip, Uskoški dvor, Belokranjski dvor ter Kočevarski tip, tako da se glasijo:
Belokranjski tip ter v okviru domačije, Uskoškega dvora ali 
Belokranjskega dvora
Kočevarski tip
– razporeditev
dve okni na čelni fasadi v pritličju, v kleti majhne odprtine ali večje zastekljene površine
dva ali tri okna na čelni fasadi v pritličju, v kleti majhne odprtine ali večje zastekljene površine
– razmerje velikosti
3:2, razen pri večjih zastekljenih površinah
3:2, razen pri večjih zastekljenih površinah
(4) V 102. členu se v desetem odstavku v preglednici za stanovanjske objekte spremeni določilo za obliko oken za Belokranjski tip, Uskoški dvor, Belokranjski dvor, tako da se glasi: »manjša stoječa pravokotna okna; dopustne tudi večje zastekljene površine in strešna okna v ravnini strehe«.
39. člen 
(1) V 104. členu se v drugem odstavku v točki 6 Dopustni objekti za besedama »nestanovanjske stavbe« doda besedilo »kot pomožni objekti«.
(2) V 104. členu se v drugem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti v prvi alineji besedilo »najdaljša stranica pa do 16,0 m,« zamenja z besedilom: »najdaljša stranica pa do 19,0 m,«.
(3) V 104. členu se v drugem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti druga alineja spremeni tako, da se glasi: »dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni volumen, pri čemer višina dodanega dela ne sme presegati slemena osnovnega volumna in njegova površina ne sme presegati 50 % zazidane površine osnovnega volumna; stolpiči, zaobljeni ali večkotni izzidki niso dopustni«.
(4) V 104. členu se v drugem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti v zadnji alineji za besedilom »največ P+1« doda besedilo »klet je dopustna«.
(5) V 104. členu se v tretjem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti v drugi alineji besedi »podolgovatega tlorisa« zamenjata z besedo »volumen«.
(6) V 104. členu se v tretjem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti v zadnji alineji za besedilom »največ P+1« doda besedilo »klet je dopustna«.
(7) V 104. členu se v četrtem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti v zadnji alineji na koncu doda besedilo »klet je dopustna«.
(8) V 104. členu se v četrtem odstavku v točki 9 Druga merila in pogoji v prvem stavku beseda »območja« nadomesti z besedama »gradbene parcele«.
(9) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 3 Tipologija zazidave besedilo spremeni, tako da se glasi: »SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske stavbe: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, kmetijski objekti in spremljajoči objekti v okviru podeželskega naselja (npr. trgovina, gostilna, kapelica, vaški dom, gasilski dom, zbiralnica mleka, avtobusno postajališče z nadstreškom, urbana oprema, spominsko obeležje in drugo) in objekti, namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji ter zidanice v EUP, ki so na stiku z vinogradniškimi območji, pod pogoji za Az.«.
(10) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 5 Dopustne dejavnosti na koncu besedila doda besedilo: »V primeru preureditve tradicionalnih objektov je lahko dejavnost za turistično nastanitev večja od 120 m2.«
(11) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 6 Dopustni objekti pred besedo »Az« doda besedi »kot pri«.
(12) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti v prvi alineji besedilo »najdaljša stranica pa do 16,0 m,« zamenja z besedilom: »najdaljša stranica pa do 19,0 m,«.
(13) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti druga alineja spremeni tako, da se glasi: »dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni volumen, razen v naseljih in na objektih tradicionalne tipologije gradnje, ki so določena s tem odlokom, pri čemer višina dodanega dela na sme presegati slemena osnovnega volumna in njegova površina ne sme presegati 50 % zazidane površine osnovnega volumna; stolpiči, zaobljeni ali večkotni izzidki niso dopustni«.
(14) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti v predzadnji alineji na koncu doda besedilo »klet je dopustna«.
(15) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje pod točko a) Stanovanjske stavbe pri določilih za Strehe na koncu doda nova alineja, ki se glasi: »če je kritina izvedena v pločevini ali drugem materialu, mora biti strukturirana v strukturi strešnikov.«
(16) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje pod točko b) Gospodarske stavbe pri določilih za Strehe na koncu doda nova alineja, ki se glasi: »če je kritina izvedena v pločevini ali drugem materialu, mora biti strukturirana v strukturi strešnikov.«
(17) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje pod točko c) Druge stavbe spremeni besedilo, tako da se glasi: »Druge stavbe za dejavnosti (razen rastlinjakov, zimskih vrtov ipd.) so po vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju streh in fasad usklajene s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti. Za objekte večjih dimenzij se upoštevajo pogoji za gospodarske objekte, za objekte manjših dimenzij, ki so primerljive s stanovanjskimi, pa se upoštevajo pogoji za stanovanjske stavbe. Pri pomožnih objektih na gradbeni parceli, ki so nadstreški so dopustne ravne strehe. Če gre za prizidavo ali se objekt vsaj s polovico stranice dotika stanovanjske ali gospodarske stavbe, sta dopustni tudi ravna streha ali enokapna streha kot podaljšek strehe osnovnega objekta. Za oblikovanje objektov za gostinstvo in turizem se uporabljajo pogoji za oblikovanje stanovanjskih ali gospodarskih objektov.«
(18) V 104. členu se v devetem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje, a) Počitniške stavbe pri poglavju Gabariti druga alineja spremeni tako, da se glasi: »dodajanje volumnov osnovnemu volumnu ni dopustno«.
40. člen 
(1) V 105. členu se v drugem odstavku v točki 5 Dopustne dejavnosti spremeni besedilo, tako da se glasi: »Poleg bivanja so dopustne tudi dejavnosti: trgovina ter storitvene dejavnosti, skladiščenje samo za potrebe dejavnosti v EUP, manjša proizvodnja v okviru obstoječih obrtnih dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti, ki nimajo škodljivih posledic na bivalno okolje.«
(2) V 105. členu se v drugem odstavku v točki 6 Dopustni objekti spremeni tako, da se glasi: »6 Dopustni objekti: nestanovanjske stavbe, v katerih so dopustni tudi deli za bivanje, gradbeno inženirski objekti, bencinski servisi ter otroška in druga javna igrišča, večnamenska igrišča za športe na prostem, trgi, zelenice.«
(3) V 105. členu se v drugem odstavku v točki 9 Druga merila in pogoji beseda »območja« nadomesti z besedama »gradbene parcele«.
(4) V 105. členu se v tretjem odstavku v točki 9 Druga merila in pogoji beseda »območja« nadomesti z besedama »gradbene parcele«.
(5) V 105. členu se v šestem odstavku v točki 5 Dopustne dejavnosti besedilo »in bivanje v okviru obstoječih stanovanj« nadomesti z besedilom »v kombinaciji z bivanjem«.
(6) V 105. členu se v šestem odstavku v točki 6 Dopustni objekti izbriše besedilo », z izjemo novih stanovanjskih (delov) stavb«.
41. člen 
V 106. členu se v prvem odstavku v točki 9 Druga merila in pogoji beseda »območja« nadomesti z besedama »gradbene parcele«.
42. člen 
(1) V 108. členu se v prvem odstavku v točki 3 Dopustni objekti spremenita zadnja dva stavka, tako da se glasita: »Izjema so začasni objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in naravovarstveno soglasje ter soglasje organa, pristojnega za varnost plovbe. Na priobalnih zemljiščih so dopustni objekti v skladu z vodnim soglasjem in soglasjem organa, pristojnega za varnost plovbe.«
(2) V 108. členu se v drugem odstavku v točki 2 Dopustni objekti spremenita zadnja dva stavka, tako da se glasita: »Izjema so začasni objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in naravovarstveno soglasje ter soglasje organa, pristojnega za varnost plovbe. Na priobalnih zemljiščih so dopustni objekti v skladu z zakonom o vodah in soglasjem organa, pristojnega za varnost plovbe.«
(3) V 108. členu se v drugem odstavku v točki 3 Dopustne gradnje in druga dela zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Na priobalnih zemljiščih so dopustni gradnje in druga dela v skladu z vodnim soglasjem in soglasjem organa, pristojnega za varnost plovbe.«
(4) V 108. členu se v drugem odstavku v točki 4 Drugi pogoji na koncu stavka »Vse posege je treba uskladiti s pristojno službo za varstvo narave in upravljanje z vodami« doda besedilo »ter za varnost plovbe.«
(5) V 108. členu se v tretjem odstavku v točki 2 Dopustni objekti spremenita zadnja dva stavka, tako da se glasita: »Izjema so začasni objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in naravovarstveno soglasje ter soglasje organa, pristojnega za varnost plovbe. Na priobalnih zemljiščih so dopustni objekti v skladu z zakonom o vodah in soglasjem organa, pristojnega za varnost plovbe.«
(6) V 108. členu se v četrtem odstavku v točki 2 Dopustni objekti spremenita zadnja dva stavka, tako da se glasita: »Izjema so začasni objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in naravovarstveno soglasje ter soglasje organa, pristojnega za varnost plovbe. Na priobalnih zemljiščih so dopustni objekti v skladu z zakonom o vodah in soglasjem organa, pristojnega za varnost plovbe.«
43. člen 
V 109. členu se v prvem odstavku v točki 3 Dopustne gradnje in druga dela spremeni besedilo, tako da se glasi: »novogradnje, rekonstrukcije, prenove, dograditve objektov in naprav GJI, zasaditve drevoredov, dreves, živih mej, postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije v skladu s pravilniki, ki to urejajo.«.
44. člen 
(1) V 110. členu se v drugem odstavku v točki 7 Dopustne gradnje v prvi alineji briše besedilo »tipa A in B«.
(2) V 110. členu se v drugem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje spremeni besedilo pod naslovom »Na preostalem območju občine«, tako da se glasi:
»Zidanica tip A
– tlorisna velikost: 8,0 m x 6,0 m z odstopanjem v dolžino do +,- 10 %, v širino do + 10 %, z razmerjem stranic 1:1,3 do 1:2. Popolnoma vkopani deli objektov so lahko tudi večji;
– etažnost: največ K+P, brez kolenčnega zidu;
– streha: simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini, sleme se orientira vzdolžno s pobočjem ali pravokotno nanj oziroma vzporedno s slemeni bližnjih obstoječih objektov. Naklon strešin 40 do 45 stopinj, opečni ali nebarvan cementni zareznik ali skodle. Čopi so dopustni, če so v neposredni bližini, frčade niso dopustne, dopustna je izvedba ganka.
Zidanica tip B (samo v primeru, da je ta tip zidanice v neposrednem območju prevladujoč);
– tlorisna velikost: največ 5 m x 7 m z odstopanjem v dolžino do +,- 10 %, v širino do + 10 % in z razmerjem stranic 1:1,4 do 1:2; odstopanje je dopustno;
– etažnost: največ K+M, kolenčni zid največ 1,40 m;
– streha in oblikovanje: enako kot pri tipu A, dopustna je tudi izvedba balkona.
Zidanica tip C (vinska klet ali vinotoč za potrebe turizma), pogoji so enaki kot pri zidanici A, le da velja še:
– tlorisna velikost: 8,0 m x 6,0 m z odstopanjem do +30 % skupne površine, z razmerjem stranic 1:1,3 do 1:2, popolnoma vkopani del objekta je lahko tudi večji.
His – pogoji za vsa območja razen v KS Stari trg: 
– tlorisna velikost: stranice v razmerju od 1:1,25 do 1:2, tlorisna površina je največ 30 m²;
– etažnost: P, brez kolenčnega zidu;
– dopustna je gradnja kleti glede na značilnosti območja;
– streha: simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon strehe od 40 do 45 stopinj, čopi niso dopustni. Napušč je na vhodni stranici lahko daljši. Napušč na čelnih straneh objekta naj bo minimalen (max 20 cm). Kritina je lahko opečni ali betonski zareznik ali slama, po vzoru tradicionalnih. Frčade niso dopustne;
– oblikovanje: his je lesen, preprosto oblikovan objekt na kamnitih temeljih, debelina rezanega ali tesanega lesa za stranice je najmanj 6 cm. Na vogalih se povezujejo z utori na križ, lastovičji rep ter kot skeletna konstrukcija z vgrajenimi plohi (»na zadl«). Les se lahko zaščiti, vendar ne barva. Bruna oziroma poloblice niso dopustni. Oblikovanje odprtin – lin za zračenje, se zgleduje po odprtinah na podobnih tradicionalnih objektih. Zatrepi objekta so iz širokih vertikalno postavljenih ravnih desk.«.
(3) V 110. členu se v drugem odstavku v točki 9 Druga merila in pogoji spremeni besedilo, tako da se glasi: »Za izpolnitev pogoja o obvezni površini vinograda oziroma sadovnjaka se morajo le-ti nahajati v bližini zidanice oziroma znotraj VIN območja, lahko pa se nahajajo tudi zunaj tega območja, vendar ne več kot 400 m od stavbnega zemljišča predmetne zidanice ali hisa, če so že zasajene z vinogradom ali sadovnjakom. Pri rekonstrukcijah, nadomestnih gradnjah ter razširitvah se pogoj minimalne površine funkcionalnega zemljiškega posestva ne uporablja. Delitev večjih parcel, na katerih stojijo zidanice, je dopustna le pod pogojem, da sklenjena površina vinograda oziroma sadovnjaka na parceli, na kateri stoji zidanica, ne bo manjša od 15 arov, pri tipu C pa ne manj kot 30 arov, novo določena parcela za novo zidanico pa ne manj kot 30 arov. Izjema je lahko le parcelacija za potrebe gradnje GJI oziroma urejanje javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) sledi uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Tlakovanje je dopustno le na površinah, manjših od 20 m2. Dopustna je postavitev pergole (brajde).«
45. člen 
(1) V 111. členu se v prvem odstavku v točki 2 Dopustni objekti spremeni drugi stavek, tako da se glasi: Ureditev informacijskih točk z možnostjo postavitve začasnih informacijskih tabel skladno s predpisi na lokacijah ob objektih naravne znamenitosti (izviri, kali, vodnjaki, jame), ki se jo določi na osnovi pogojev, smernic ali soglasij pristojnih služb.
(2) V 111. členu se v prvem odstavku besedilo točke 3 Dopustne gradnje in druga dela spremeni, tako da se glasi: »Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč so dovoljene:
– na travnatih kmetijskih zemljiščih na robu gozda ali v neposredni bližini vasi je v EUP, v katerih je to posebej določeno, dopustno taborjenje brez stalnih ureditev z minimalno ureditvijo v skladu z občinskim predpisom, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in pod pogoji, da je urejen dostop do tabornega prostora po javnih poteh in da se prostor takoj po končanem taborjenju vzpostavi v prvotno stanje ter izvajanje taborjenja ne ovira primarne kmetijske rabe;
– agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih;
– gradnja in rekonstrukcija omrežij gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi, vse s pripadajočimi objekti in priključki nanje;
– sanacije površinskih kopov;
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira ter postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela;
– rekonstrukcije državnih in občinskih cest;
– vodenje kolesarskih povezav po poljskih poteh;
– namakalni sistemi in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči ter druga pomožna kmetijsko-gozdarska oprema;
– lovske preže in opazovalnice za ptice ter ograje za zaščito kmetijskih zemljišč pred divjadjo, vse kot netemeljena lesena konstrukcija;
– dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve, vse ob pogoju, da za izgradnjo takega dostopa niso potrebni večji oporni zidovi;
– na poplavnih območjih v EUP, namenjenih oddihu in rekreaciji ob vodotokih, so taborni prostori dovoljeni ob uvedbi alarmnega sistema in zagotovitvi lastnika zemljišč ali organizatorja taborjenje, da bo v primeru visokih voda, na katere bo opozarjal alarmni sistem, na lastne stroške in lastno odgovornost zagotovil varno in pravočasno odstranitev ljudi in vso nameščeno opremo za potrebe taborjenja.
Ograjevanje kmetijskih zemljišč je dopustno le za potrebe kmetijske dejavnosti (npr. obore, ograje za pašo živine, ograje za zaščito pridelka pred divjadjo, ipd.) in sicer na način, da ograja ni trajno povezana s tlemi. Dopustne so tudi ograje za potrebe varovanja ali zaščite ob vodnih virih.«
(3) V 111. členu se v prvem odstavku v točki 4 Drugi pogoji izbriše četrta alineja.
46. člen 
V 113. členu se v točki 4 Drugi pogoji spremenita četrta in peta alineja, tako da se glasita:
»– Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah za potrebe ureditve dostopa oziroma prehoda prek vodotoka, ko gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh) preko vodotokov, po katerih plovba ni dopustna;
– Mostove in ceste na območju vodotokov se gradi tako, da se ne posega v pretočni profil ter da se zagotovi varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino v skladu z vodnim soglasjem in cestnimi predpisi ter soglasjem organa, pristojnega za varnost plovbe;«
47. člen 
(1) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto ČR_1/4 spremeni tako, da se glasi:
ČR_1/4
Strugar
Na območju zelenih površin niso dopustne gradnje. Dopustno je le preoblikovanje reliefa v povezavi z ureditvami zahodne obvoznice. Za vse ureditve v območju priobalnega zemljišča se pridobi vodno soglasje. Ob vodotoku se ohranja odmik vsaj 5 m od zgornjega roba brežine in se ohranja obrežna vegetacija. Na območju z namensko rabo PO se uredi parkirišče, ki se izvede v zeleni izvedbi, npr. s travnatimi ploščami. Območje se ustrezno ozeleni z visokoraslim avtohtonim drevjem. Odvodnjavanje se uredi po že izvedenem kanalu pod brežino ceste, poteka preko lovilcev olj in peskolovov v meteorno kanalizacijo. 
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje in izvesti predhodne arheološke raziskave pred posegi v tla. 
Na območju uporaba biocidov ni dopustna.
(2) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto ČR_2/23_OPPN spremeni tako, da se glasi:
ČR_2/23_ 
OPPN
ZN Danfoss
Zazidalni načrt Danfoss (Uradni list RS, št. 27/96, 69/00, 47/02, 81/03, 38/06, 55/13, 81/13, 56/17, 39/18 in 96/22) – ostane v veljavi do preklica. Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje.
Na delu te enote velja Sklep o lokacijski preveritvi na območju ZN Danfoss Črnomelj – 1. faza (Uradni list RS, št. 67/18).
(3) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto ČR_2/25_OPPN spremeni tako, da se glasi:
ČR_2/25_ 
OPPN
ZN Čardak
Zazidalni načrt Čardak (Uradni list RS, št. 89/02, 92/05, 5/17 in 39/18) – ostane v veljavi do preklica. 
Na delu te enote velja Sklep o lokacijski preveritvi za del Odloka o Zazidalnem načrtu Čardak v Črnomlju (Uradni list RS, št. 77/20).
(4) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto ČR_2/5 spremeni tako, da se glasi:
ČR_2/2
Ulica 
21. oktobra
Dopustna je gradnja objektov vzdolž regionalne ceste. Višinski gabariti so največ 2K+P+2, vendar ob mestni vpadnici višine nad terenom za najmanj 2 etaži (to je 6 m ali več). Klet je z glavne ceste popolnoma vkopana. Pritlični del se nameni oskrbni in poslovni dejavnosti, ki ne potrebuje skladiščnih površin. Zagotovi se parkirna mesta na sami lokaciji. Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. Nadstrešnice in parkirišča lahko segajo preko gradbene linije, vendar ne smejo posegati v predvideni profil ceste.
(5) V 115. členu se v drugem odstavku vrstice z določili za enote ČR_2/5, ČR_2/6, ČR_2/7 in ČR_2/8 spremenijo tako, da se glasijo:
ČR_2/5
Jurjevanjska draga
Prostor se preoblikuje za potrebe javnih prireditev z umestitvijo odrskega objekta s pokritim parterjem kot objektom v okviru podrazreda 12610 – stavbe za kulturo in razvedrilo z ustrezno rešitvijo z javnim natečajem ali zbiranjem variantnih rešitev. Ob Kolodvorski cesti se zasadi drevored.
ČR_2/6
Ob štreki
Do pozidave in ureditve parka je dopustna začasna raba območja za potrebe vrtičkarstva. 
ČR_2/7
Bivša vrtnarija
Uredi se obračališče in postajališče za avtobuse, dovoljena je tudi druga s tem povezana dejavnost za javne potrebe. Območje se zasadi z avtohtonim grmičevjem in drevjem, ob mestni vpadnici se zasadi drevored. Dopustna je začasna raba območja za potrebe vrtičkarstva.
ČR_2/8
Pod smreko
Šetinova vila prenavlja oziroma preureja na način, da se ohranja avtentična podoba stavbe iz obdobja moderne. 
(6) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto ČR_2/18 spremeni tako, da se glasi:
ČR_2/18 
Belt - Livar
Tehnološki in prostorski razvoj temelji na prenovi, sanaciji, adaptaciji in rekonstrukciji obstoječih proizvodnih objektov. Poleg tega so ob upoštevanju določil tega odloka na celotnem območju dopustne tudi novogradnje in druge ureditve, ki se smiselno umestijo v prostor; v oblikovalskem smislu sledijo tehnološkim in funkcionalnim potrebam ter sodobnemu oblikovanju objektov. 
Gradbeni posegi ne smejo presegati višinskega gabarita nove livarne, razen dimnikov in delov objektov, katerih višino pogojuje tehnologija. Odlaganje odpadnih livarskih peskov in drugih livarskih odpadkov ni dopustno. 
Dopustna je gradnja in urejanje plinske postaje za plinifikacijo Črnomlja in bližnjih naselij. Javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. 
Sprehajalne poti se načrtujejo izven predpisanega pasu priobalnega zemljišča. Za vse ureditve v območju priobalnega zemljišča se pridobi vodno soglasje. Obstoječa obrežna vegetacija se ohranja. Njeno odstranjevanje za potrebe ureditve sprehajalnih poti ni dopustno. 
(7) V 115. členu se v drugem. odstavku vrstica z določili za enoto ČR_2/20 spremeni tako, da se glasi:
 
ČR_2/20
 
Park Čardak
Širše območje med planinsko potjo, obvoznico in železnico ter nezaraščene površine se ureja kot park ali botanični vrt. Na območju z namensko rabo ZS se izvedejo ureditve za kolesarski poligon (pump track) in podobne utrjene površine ter namesti ustrezna urbana oprema. Obstoječi gozd se ohranja, urejajo se sprehajalne, učne in trim poti. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za posege v prostor se na registriranem arheološkem najdišču izvede predhodne arheološke raziskave.
(8) V 115. členu se v drugem odstavku za vrstico z določili za enoti ČR_2/28 in ČR_2/29 dodata dve novi vrstici, ki se glasita:
ČR_2/30
DSO
Zazidalni načrt Čardak (Uradni list RS, št. 89/02, 92/05, 5/17 in 39/18) se na območju te enote razveljavi. Dopustna je širitev kompleksa doma starejših občanov. Z novogradnjami se oblikuje funkcionalno zaključena in oblikovno skladna celota. Dopustna je postavitev nadstreškov in drugih pomožnih objektov glede na osnovno dejavnost; zagotovi se medsebojno usklajeno oblikovanje teh objektov. Novogradnje ne smejo presegati višine obstoječe stavbe, zagotovi se kakovostno arhitekturno oblikovanje. Parkovne in rekreacijske površine na jugozahodnem delu območja se ohranjajo v funkciji DSO. 
Na delu te enote velja Sklep o lokacijski preveritvi za del Odloka o Zazidalnem načrtu Čardak v Črnomlju (Uradni list RS, št. 77/20).
ČR_2/31
trgovina
Zazidalni načrt Čardak (Uradni list RS, št. 89/02, 92/05, 5/17 in 39/18) se na območju te enote razveljavi. Dopustna je gradnja trgovskega objekta. Višina stavbe in umestitev v prostor morata upoštevati širši prostorski kontekst, da se oblikuje funkcionalno zaključena in oblikovno skladna celota.
(9) V 115. členu se v drugem odstavku v vrstici z določili za enoto ČR_4/4 v tretjem stolpcu za prvim stavkom doda stavek »Bivanje ni dopustno.«
(10) V 115. členu se v drugem odstavku v vrstici z določili za enoto ČR_4/8 v tretjem stolpcu za prvim stavkom doda stavek »Bivanje ni dopustno.«
(11) V 115. členu se v drugem odstavku v vrstici z določili za enoto ČR_4/9 v tretjem stolpcu za prvim stavkom doda stavek »Bivanje ni dopustno.«
(12) V 115. členu se v drugem odstavku v vrstici z določili za enoto ČR_4/10 v tretjem stolpcu za prvim stavkom doda stavek »Bivanje ni dopustno.«
(13) V 115. členu se v drugem odstavku v vrstici z določili za enoto ČR_4/12 v tretjem stolpcu za prvim stavkom doda stavek »Bivanje ni dopustno.«
(14) V 115. členu se v drugem odstavku v vrstici z določili za enoto ČR_5/3 v tretjem stolpcu na koncu doda stavek »Bivanje ni dopustno.«
(15) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto ČR_6/4 spremeni tako, da se glasi:
ČR_6/4
Kolodvorska ulica – jug
Objekt v križišču se ureja kot »Peglezen«, lahko tudi z ravno streho in ustrezno kritino. Kritina na objektih je naravna opečna: bobrovec ali zareznik. Uredi se javno parkirišče, ki se zasadi 
z listnatim drevjem. Prečna pot se od uvoza k stanovanjski hiši Ulica heroja Starihe 4a do priključka na Kolodvorsko cesto uredi kot pešpot. Ob Kolodvorski cesti se, kjer to dopušča GJI, zasadi drevored ali posamična drevesa.
(16) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto ČR_10/6_OPPN spremeni tako, da se glasi:
ČR_10/6_ 
OPPN
Poslovna cona Majer
OPPNMajer (Uradni list RS, št. 5/17 in 6/22) ostane v veljavi do preklica.
(17) V 115. členu se v drugem odstavku v vrstici z določili za enoto ČR_11/5-OPPN izbriše oznaka OPPN, v zadnjem stolpcu (Posebni PIP in drugi podatki) pa se besedilo spremeni tako, da se glasi: »Ni posebnih PIP.«.
(18) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto ČR_12/11 spremeni tako, da se glasi:
ČR_12/11
Športno igrišče
Dopustna je ureditev športnih igrišč in rekreacijskih površin. Na južnem delu enote, v smeri proti »Paletovi dragi«, je pri načrtovanju objektov treba upoštevati obstoječe gozdne poti v smislu ohranitve povezave med območjem mesta in zalednim zelenim prostorom.
(19) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto ČR_12/13 spremeni tako, da se glasi:
ČR_12/13
Fabjanova pristava
Na površinah, ki so po namenski rabi kmetijska zemljišča, se dopustijo sezonska raba 
in s tem povezane ureditve prostora za rekreacijo in doživljanje narave v obliki, ki ne povzroča negativnih posledic in ne zahteva poseganj v teren ter drugih večjih ureditev ter ohranja obstoječe naravne razmere ob naravni vrednoti Lahinji. Ob dostopni cesti v območje se uredi parkirne površine v travnati izvedbi. Na območju za turizem (BT) se dopusti postavitev začasnega, večnamenskega, sodobno oblikovanega objekta/kioska, urbane opreme ipd.. Prostor v neposredni okolici območja BT se zasadi z avtohtonim visokoraslim lahko tudi sadnim drevjem. Na obvodni loki se ohranja primarna rast. Območje naravne vrednote Lahinja se ohranja brez grajenih struktur, dovoli pa se ureditev dostopa v vodo za potrebe kopalcev 
in za čolnarjenje na najbolj položnem delu brežine, v skladu z vodovarstvenimi usmeritvami 
in soglasjem organa, pristojnega za varnost plovbe ter vodnim soglasjem (pomoli, podesti, stopnice največ v širini 2 m, vtopljene v brežino, brez dodatnih utrditev, kot vstopno izstopno mesto), ohranja obstoječi relief in zagotavlja le peš dostop do naravne vrednote. Dostop v reko Lahinjo se izvede v minimalni širini na mestu, kjer je že sedaj nakazan dostop in kjer ni zarasti. V dno reke se ne sme posegati. Pri umeščanju sprehajalnih poti se zagotovi najmanj 5 m odmik od zgornjega roba brežine vodotoka. Športno rekreacijske aktivnosti na in ob reki se ne izvajajo v času drstenja rib (od aprila do junija). Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred posegi v tla pridobiti kulturnovarstvene pogoje.
(20) V 115. členu se v drugem odstavku za vrstico z določili za enoto ČR_14/9 doda nova vrstica, ki se glasi:
ČR_14/11
TRIS Kanižarica – jug
Občinski podrobni prostorski načrt Tehnološko razvojnega industrijskega središča (TRIS) Kanižarica (Uradni list RS, št. 52/10, 55/14 in 51/16) – se razveljavi na območju v tej EUP.
Prostorski izvedbeni pogoji za območje TRIS Kanižarica so določeni z enako natančnostjo in v taki vsebini, kot jih določa predpis o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPPN). 
PIP vsebujejo tekstualni del in grafični del: 
– Tekstualni del: 
1. Koncept urejanja 
2. Dopustne dejavnosti 
3. Vrste dopustnih objektov 
4. Vrste dopustnih del in gradenj 
5. Lega stavb 
6. Urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje 
7. Cestno omrežje in GJI 
8. Rešitve v zvezi z vplivi na okolje 
9. Rešitve v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami 
10. Faznost 
11. Parcelacija 
– Grafični del (je priložen kot Priloga 228 grafičnega dela SD OPN 3): 
List št. 1: Območje obravnave na katastrskem načrtu (M 1:2.500) 
List št. 2: Ureditvena situacija s prikazom GJI (M 1:2.500) 
List št. 3: Načrt gradbenih parcel (M 1:2.500) 
1) Koncept urejanja: Območje je namenjeno proizvodnim in povezanim dejavnostim ter turizmu in rekreaciji. Naveže se na ureditve na območju TRIS Kanižarica, ki se urejajo z OPPN za GC TRIS Kanižarica, ter na predvideno priključno cesto Črnomelj jug in prek nje na načrtovano 3. razvojno os ter na regionalno cesto Črnomelj-Vinica.
Območje je razdeljeno na dve ureditveni enoti: UE 1 in UE 2. Območje UE 1 je namenjeno gradnji poslovno-proizvodnih objektov in povezanih ureditev. Znotraj območja se uredi omrežje javnih cest. Del območja je že pozidan s proizvodno-skladiščnimi in poslovnimi objekti na obstoječih gradbenih parcelah, na preostalem območju se uredijo nove gradbene parcele, katerih dimenzije in oblikovanje sledita notranjemu omrežju cest, ki se smiselno prilagodi novim uporabnikom. 
Območje UE 2, ki leži na južnem delu območja, je namenjeno urejanju razstavnega prostora in kampa ter spremljajočih ureditev; na južnem obrobju se ohranjajo gozdne površine, povirne grape ter ribnik oziroma mlaka. Ureditve se prilagodijo zahtevam za varstvo narave, še posebej pa zahtevam za ohranitev dveh naravnih vrednot na južnem delu območja (Križanji potok ter Kanižarica – mlaka). Z ureditvami se ne posega v mlako, ki se je razvila kot sekundarni vodni biotop na območju nekdanjega rudnika. 
Na celotnem območju ČR_14/11 ni dopustno umeščati objektov in dejavnosti, ki bi po predpisih o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic predstavljali večje tveganje za okolje. Predvidi se gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi. 
2) Dopustne dejavnosti: V UE 1 so dopustne proizvodne ter z njimi povezane dejavnosti, v UE 2 pa gostinske, turistične in spremljajoče storitvene dejavnosti ter kulturne, razvedrilne, rekreacijske, športne dejavnosti, kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo.
3) Vrste dopustnih objektov:
Na območju UE1: 
– 12/ Nestanovanjske stavbe: 122 Upravne in pisarniške stavbe; 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti; 124 Stavbe za promet; 125 Industrijske stavbe in skladišča; 
127 Druge nestanovanjske stavbe; 
– 2/ Gradbeni inženirski objekti: 21 Objekti transportne infrastrukture; 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; 23 Kompleksni industrijski objekti 
in 24 Drugi gradbeno inženirski objekti; 
– 3/ Drugi gradbeni posegi 
Na območju UE2: 
– 12/ Nestanovanjske stavbe: 121 Gostinske stavbe in 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti; 127 Druge nestanovanjske stavbe; 
– 2/ Gradbeni inženirski objekti: 21 Objekti transportne infrastrukture; 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in 24 Drugi gradbeno inženirski objekti; 
– 3/ Drugi gradbeni posegi 
4) Vrste dopustnih del in gradenj: Na območju so dopustne novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev objekta oziroma njegovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno inženirska dela.
5) Lega stavb: Gradnja stavb v UE 1 je dopustna na površinah za postavitev stavb, ki so prikazana v grafičnem delu. Meja površin za postavitev stavb je v UE 1 od meje površin v javni rabi odmaknjena 5 m, od meje drugih gradbenih parcel pa 4 m. Kote pritličij se prilagodijo niveletam cestnega omrežja.
6) Urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
Pogoji za UE 1: 
Pri postavitvi novih stavb in dozidavah se smiselno upoštevajo smeri potekov cest in konfiguracija terena. Horizontalni in vertikalni gabariti stavb ter fasade in strehe se oblikujejo poenoteno oziroma medsebojno usklajeno za posamezne sklope pozidave na posameznih gradbenih parcelah, obenem pa tudi čim bolj enotno na ravni celotnega območja urejanja, ki se ureja v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega urejanja. Oblikujejo se sodobno in so enostavnih pravokotnih oblik. Dopustne so izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov in upravnih delov ipd., katerih oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnega volumna objekta. Tehnološki objekti so lahko različnih oblik, skladno z zahtevami tehnološkega procesa. 
Največje dovoljene višine stavb na posameznih gradbenih parcelah ne smejo presegati 16 m nad koto pritličja. V višino so vključene tudi tehnične etaže. Dopusti se odstopanje zaradi tehnoloških zahtev, tako da so posamezni manjši deli objektov ali samostojni tehnološki objekti (npr. antena, strelovod, dvigalo, silos) lahko višji od maksimalnih dopustnih gabaritov. Dopustna je ureditev kletnih etaž.
Dopustne so strehe manjših naklonov (do 12°) in ravne strehe (do 6° naklona). Strehe obstoječih objektov se ohranjajo in po potrebi rekonstruirajo v enakem naklonu kot doslej ali spremenijo v ravne. Kritina objektov ne sme biti svetleča. Dovoljeni so sivi in peščeni barvni toni. Dopustna je namestitev sončnih elektrarn in izvedba ozelenjenih streh. 
Fasade so nesvetleče, izvedene v srednje do temno sivih, peščenih in umazano belih barvnih tonov. Plakatiranje in objekti ter naprave za oglaševanje na fasadah objektov niso dovoljeni z izjemo logotipov na fasadah in strehah objektov. 
Na posameznih gradbenih parcelah je na površinah za postavitev stavb poleg glavnih/osnovnih stavb dopustna izvedba prizidkov in postavitev pomožnih stavb, ki morajo biti oblikovno usklajeni z glavnim objektom in mu biti podrejeni. 
Na gradbenih parcelah je dopustna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost. Na vseh gradbenih parcelah je dopustna postavitev sončnih elektrarn. 
Ob objektih se urejajo manipulativne, prometne, zelene in parkirne površine. Zagotovi se potrebno število parkirnih mest na posamezni parceli v coni, pri čemer se število parkirnih mest določi glede na kvadraturo uporabnih površin in glede na avtomatizacijo proizvodnje oziroma gradnjo objektov za skladiščenje (logistični centri) tudi ob upoštevanju dejanskega števila zaposlenih.
Dopustna je ureditev parkirnih površin za potrebe kampa v UE 2, površin za avtodome ter razstavnih površin za prezentacijo mobilnih hišk in drugih proizvodov ter pripadajočih ureditev. 
Pogoji za UE 2: 
Zgradijo se interno omrežje cest in poti ter površine za postavitev premičnih nastanitvenih objektov, recepcija, sanitarije, manjši gostinski lokal ter na površinah z majhnimi nagibi tudi igrišča in adrenalinski park. Uredijo se parkirišča za obiskovalce in prostori za avtodome. 
Ureditve kampa in predstavitvenega prostora se oblikujejo kot skladna, zaokrožena celota. Ribiški dom se lahko preuredi ali odstrani in nadomesti z novim, ki bo funkcionalno in oblikovno ustrezal načrtovanim ureditvam. Višinski gabariti stavbe se v primeru prenove ali novogradnje lahko povečajo do največ K + P + 1, z izkoriščenim podstrešjem; tlorisni gabariti se lahko povečajo za največ 20 %. Oblikovanje stavbe naj bo bodisi v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega oblikovanja bodisi sledi tradicionalnemu oblikovanju (simetrična dvokapnica ipd.). 
Uredijo se pešpoti in učne poti, dostopi do vode v ribniku, namesti se oblikovno skladna urbana oprema, opazovalnice, razlagalne table ipd. Na južnem obrobju se ohranjajo gozdne površine; na tem območju in v obvodnem prostoru ribnika – mlake so dopustne so le ureditve, ki ne zahtevajo večjih posegov v relief in posekov drevja, zato se v največji možni meri uporabijo obstoječe poti. 
Vse ureditve se smiselno prilagajajo razgibanemu reliefu; na območju nasipov se lahko relief bolj preoblikuje. Na zahodnem delu območja se pri urejanju dostopnih poti in urejanju platojev za postavitev teh objektov v največji možni meri ohranja obstoječi naravni relief in gozdno drevje. 
Dopustna je postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost. 
7) Cestno omrežje in GJI:
Cestno omrežje na obravnavanem območju se naveže na omrežje cest v sosednji, že izvedeni gospodarski coni in na priključno cesto Črnomelj jug, ki je na predvidena v DPN za 3. razvojno os. Vse javne ceste v ureditvenem območju se zgradijo v dimenzijah, potrebnih za osebna, tovorna in intervencijska vozila. 
Predvideno cestno omrežje v UE 1 sledi obstoječi mreži, na katero se smiselno navežejo nove ureditve v vseh delih enote, tako da se zagotovi dostopnost vseh gradbenih parcel oziroma ureditev in pretočnost z upoštevanjem obstoječih in še predvidenih ureditev. 
Prometna navezava za potrebe UE 2 se izvede s priključkom na cestno omrežje v gospodarski coni, uredijo se notranje poti za dostopanje do posameznih enot v kampu ter do gozdnih zemljišč. 
Če se pri pripravi dokumentacije za pridobitev dovoljenj izkaže kot potrebno in smotrno, se poteki in dolžine cest lahko spremenijo. 
Vkopne in nasipne brežine lahko segajo tudi izven območij javnega dobra, da se s tem omogoči racionalnejša ureditev gradbenih parcel vzdolž cest ter z namenom, da se omogoči fazna izvedba (izgradnja cest in GJI pred ureditvijo posameznih gradbenih parcel). 
Uredijo se elektroenergetsko, telekomunikacijsko, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. 
Na območju UE 1 se omrežje gospodarske javne infrastrukture zgradi v okviru javnih površin (cest). Priključki na gospodarsko javno infrastrukturo se zagotavljajo preko obstoječega omrežja, ki se glede na razvoj objektov in poslovnih enot ter glede na potrebe razvoja poslovne cone rekonstruira in dogradi. Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in objektov v fazi projektiranja, če se s tem zagotovi ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba prostora. Obstoječa povezava med cesto C in cesto E3 se lahko ukine šele po izgradnji 
ceste G in ceste E3. Ureditve na območju UE 2 se navežejo na obstoječa območja GJI. 
8) Rešitve v zvezi z vplivi na okolje:
– Načrtovane ureditve se omejijo na površine zunaj biotopa Kanižarica – mlaka, v njegovem zaledju pa se ohranjajo povirne grape in gozd. 
– Na območju naravne vrednote Kanižarica – mlaka in Križanji potok (novo določeni obseg NV Križanji potok) se ne izvajajo ureditve in gradbeni posegi, ki bi spremenili obstoječe stanje vodnih teles, povirnih grap in gozda. Na območju Mlake se ohranja obstoječi vodni režim, tako da se ohrani njen biotopski pomen. Ribnik in biotop se ohranjata in urejata v obstoječem obsegu, na obrežju pa se ohranja grmovna zarast. Na širšem območju vodnih površin se v mirnih predelih vzpostavijo oziroma ohranijo manjše vertikalne brežine za morebitno gnezdenje vodomca. Na območju biotopa in omogoči nemotena selitev dvoživk na mrestišča. Vlaganje neavtohtonih rastlinskih in živalskih vrst v biotop Kanižarica – mlaka ni dovoljeno. 
– Zagotovijo se ureditve za preprečitev onesnaženja vodnih površin z izpusti odpadnih voda s parkirnih površin in vozišč. 
– Gradbena dela na območju naravnih vrednot se izvajajo v času oktober–februar; ta dela naj se ne izvajajo ponoči. Ureditev gradbišča se omeji na obseg načrtovanih ureditev. Ravnanje in utrjevanje terena naj se na območju naravne vrednote izvaja v minimalnem obsegi in strogo po načrtu. 
– Za sanacijo in revitalizacijo površin po končani gradnji se uporablja le zemljina s tega območja, da se ne vnesejo invazivne vrste rastlin. 
– Površine se takoj, po končani gradnji zasadijo z avtohtono vegetacijo. 
– Nove dejavnosti na območju naravne vrednote se načrtuje le na podlagi temeljite inventarizacije in vrednotenja flore in favne. 
– Ob vodotoku se na celotnem območju poseganja ohranja obstoječa obrežna vegetacija v 10 m pasu. 
– Na območju uporaba biocidov ni dovoljena. 
– V času obratovanje se vse hrupnejše dejavnosti organizirajo in odvijajo čim dalj stran od naravne vrednote in EPO. 
– Pri obratovanju in ob morebitnem osvetljevanju gradbišča se uporabijo svetila, ki sevajo vso svetlobo pod vodoravno ravnino in ne oddajajo frekvenc ultravijolične svetlobe. 
9) Rešitve v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za projektni pospešek tal, ki velja na tem območju in znaša 0,15 g. 
– Na območjih nasipov, izvedenih v preteklosti, kjer se pojavlja problem zmanjšane nosilnosti in stabilnosti zemljin, je pred podrobnejšim načrtovanjem nujna izvedba ustreznega odvodnjavanja celotnega nasipnega volumna, npr. odvajanje voda v mlako, izvedba ustreznih prepustov, drenaž idr. ukrepov.
10) Faznost: Načrtovane ureditve se lahko izvajajo fazno, v posameznih zaključenih sklopih.
11) Parcelacija: Na območju se opredelijo parcele javnih površin – cest in gradbene parcele; vse so razvidne iz Načrta parcel. Posamezne gradbene parcele se lahko združujejo ali delijo na manjše enote, tako da ima vsaka nova parcela dostop z javne površine in zagotovljeno infrastrukturno opremo. Ob združevanju oziroma delitvi parcel se združijo oziroma delijo tudi površine za postavitev stavb. Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so dopustna tudi odstopanja v skladu z dopustnimi odstopanji glede potekov cest.
(21) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto ČR_15/1_OPPN spremeni tako, da se glasi:
ČR_15/1_ 
OPPN
OPPN Vražji kamen, rekreacijsko območje
Predviden OPPN za rekreacijsko območje. Dopustne so dejavnosti turizma, gostinstva, športa in rekreacije. Možna je tudi ureditev golf igrišča ter hotelskega kompleksa z bazeni. Pas avtohtone zasaditve ob cesti se ohranja. Na obstoječih objektih je do sprejetja OPPN dopustno izvajati le vzdrževalna dela ter preureditve znotraj objektov (rekonstrukcije brez dozidave ali nadzidave), če so te potrebne zaradi posodobitve tehnološkega procesa ter obnova obstoječih poligonov oziroma igrišč.
(22) V 115. členu se v drugem odstavku za vrstico z določili za enoto ČR_15/3 doda nova vrstica, ki se glasi:
ČR_15/4
Center za zaščito in reševanje
Uredi se center za usposabljanje sil zaščite in reševanja Bele krajine, v katerem bodo: 
– poligon za usposabljanja gasilskih enot za reševanje ob požarih in drugih nesrečah ter delih na višini; stolp kot najvišji objekt se postavi v notranjosti obravnavanega območja, tako da ne bo stal v bližini lokalne ceste, 
– poligon za usposabljanja za reševanja ob potresih, 
– poligon za usposabljanja članov enot reševalnih psov, 
– prostor za usposabljanja iskanja pogrešanih oseb, 
– prostor za izvajanje drugih dejavnosti članov enot zaščite in reševanja (krepitev psihofizičnih sposobnosti, tekmovanj in drugih usposabljanj ali drugih društvenih dejavnosti), 
– heliport za potrebe sil zaščite in reševanja tako za usposabljanja kot v primeru reševalnih letov iz bližnjega območja, 
– ter začasni in drugi objekti in ureditve, potrebni za izvajanje dejavnosti centra za zaščito in reševanje. 
Vse površine, na katerih bi lahko zaradi izvajanja dejavnosti prišlo do onesnaževanja tal, se uredijo vodotesno in na način, da se prepreči izpust v tla. 
Zagotovi se sodobno arhitekturno oblikovanje stavb, ob upoštevanju specifičnosti predvidenih dejavnosti. 
Pri preoblikovanju terena se zagotovi zvezna navezava na obstoječi relief, zatravitve in zasaditve z avtohtono vegetacijo. Pri pripravi terena se ohranja presvetljen gozdni rob. Na območju uporaba biocidov ni dopustna. 
Vstop na območje se uredi z obstoječe lokalne ceste LC054161 Črnomelj–Stranska vas. Na območju se uredijo parkirne površine in druge utrjene površine, potrebne za izvajanje načrtovanih dejavnosti. 
Objekti in ureditve se navežejo na obstoječa omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture. Odvajanje površinskih voda se uredi na samem območju. 
48. člen 
(1) V 116. členu se vrstica z določili za enoto BRD_3 spremeni tako, da se glasi:
BRD_3
Studio Brdarci
Koncept urejanja prostora: Predlagana rešitev predvideva postavitev urejenega niza stavb na zahodnem in južnem delu cone. Center filmskih studiev Brdarci se uredi večinoma na gozdnem in delno na kmetijskem območju, tako da se zagotovi čim manjša vidna izpostavljenost cone in da bodo objekti in ureditve čim manj moteči v značilnih pogledih na območje iz ožjega in širšega prostora. Na območju je predvidena izgradnja novih objektov in pripadajoče gospodarske infrastrukture. Uredi se osnovna prometna mreža, tako da se zagotovi možnost dostopanja do vseh predvidenih objektov. Lega in gabariti objektov (stavb) v osnovi sledijo smerem prostora, ter se smiselno prilagajajo terenskim razmeram in navezujejo na interno cesto. Na ta način se oblikuje kompleks medsebojno skladnih, sodobno oblikovanih objektov, ki skupaj z ozelenitvami in drugimi ureditvami odprtega prostora oblikujejo urejeno podobo območja.
Vrste dejavnosti: Predlagana je gradnja objektov in ureditev za potrebe studia, torej specifične storitvene oziroma turistično gospodarske storitvene dejavnosti, ter s tem povezanih dejavnosti v skladu z veljavnim OPN.
Vrste načrtovanih objektov in površin: zahtevni in manj zahtevni ter nezahtevni in enostavni objekti ter gradbenoinženirski objekti (gospodarska javna infrastruktura).
Dopusti se gradnja stavb in drugih objektov, potrebnih za izvajanje storitvenih dejavnosti (studijska poslopja, skladišča, upravne stavbe, zunanji samostoječi tematski studii, luksuzni bungalovi) 
Dopustne so gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje ter odstranitev objektov: 
– stavbe: nestanovanjske stavbe (ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti so to 
12 Nestanovanjske stavbe, in sicer: 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, 
z izjemo nakupovalnih centrov, ter 127 Druge nestanovanjske stavbe, 
– gradbeno-inženirski objekti: 211 Ceste, 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in 242 Drugi gradbeni inženirski objekti, dopustne so tudi sončne elektrarne na strehah stavb, vrtine za izkoriščanje geotermalne energije 
– drugi gradbeni posegi: 311 Trajno reliefno preoblikovanje terena.
Predvideni objekti in okvirne dimenzije: Veliki studio 100 m x 80 m x 20 m, Srednji studio 50 m x 30 m x 14 m, Water tank studio 50 m x 30 m x 14 m, Mali studio 30 m x 20 m x 14 m, Foto studio 12 m x 10 m x 5 m, Audio studio, Skladišče scenografskih rekvizitov 40 m x 20 m x 15 m, Mizarska, ključavničarska, pleskarska in tapetniška delavnica, vsaka v dimenziji 25 m x 20 m x 5 m, produkcijski prostori za nemoteno delovanje štirih različnih produkcij hkrati, Tehnični prostori ter Back Lot (tematski samostoječi zunanji studio), upravna stavba in A-lister bungalov.
Za potrebe ogrevanja ali hlajenja objektov se predvidi tudi izvedba raziskav, npr. vrtin za pridobitev talne oziroma termalne vode, pri čemer se upoštevajo smernice za vrtanje v plitvi geotermiji do globine 300 m.
Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje: Stavbe se umeščajo znotraj območja za razvoj stavb na gradbene parcele. Predvidena je največ 75 % pozidanost gradbene parcele (Fz≤0,75), delež zelenih površin pa mora znašati vsaj 15 % (DZP≥15).
Nove stavbe se umestijo v prostor ob upoštevanju smeri internega cestnega omrežja; smeri postavitve stavb naj bodo medsebojno usklajene. Kote pritličij in višin objektov se prilagodijo terenu in so vezane na niveleto platojev in cest, na katere se objekti navezujejo z dostopom in priključki na GJI. 
Gabariti in oblikovanje stavb: Posamezni stavbni volumni ne smejo presegati višine 20,0 m od kote terena ob vhodu v objekt. Zagotovi se medsebojna višinska in smiselna usklajenost objektov. Dopusti se odstopanje zaradi tehnoloških zahtev, tako da so posamezni manjši deli objektov ali samostojni tehnološki objekti (npr. antena, strelovod, dvigalo, fotovoltaični paneli) lahko nižji ali višji od minimalnih in maksimalnih dopustnih gabaritov. Dopustna je ureditev kletnih etaž. Horizontalni in vertikalni gabariti objektov ter fasade in strehe se oblikujejo poenoteno oziroma medsebojno usklajeno za posamezne sklope pozidave na posameznih gradbenih parcelah, obenem pa tudi čim bolj enotno na ravni celotnega območja urejanja, ki se ureja v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega urejanja. Predvideni so enotna višina in oblikovanje streh objektov ter poenotena barvna shema fasad, tako da se stavbe poenotijo po materialih in barvah. Oblikujejo se sodobno in so enostavnih pravokotnih oblik. Dopustne so izjeme pri oblikovanju streh večjih objektov ipd., katerih oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnih objektov. Tehnološki objekti so lahko različnih oblik, skladno z zahtevami tehnološkega procesa. Dopustni so omet, fasadne obloge, vidni beton, kovina, steklo, les. Barve fasad so v srednje do temno sivih tonih, z izjemo vidnega lesa, ki je v naravni barvi. 
Strehe so ravne, pri objektih zelo velikih dimenzij lahko tudi manjših naklonov (do 15°) ali v loku. Dopustne so tudi ravne strehe stavb (tudi pomožnih objektov). Barve streh so v sivih tonih ali pa se strehe ozelenijo. Dopusti se namestitev sončnih elektrarn na strehah, ki pa naj ne segajo nad sleme strehe oziroma so skrite za atiko ter naj bodo po možnosti orientirane proti jug. Dopusti se namestitev zunanjih samostoječih zunanjih scen (Backlot), katerim se po potrebi spreminja vizualno podobo. Dopusti se tematsko prilagoditev barv fasad in streh. 
Nezahtevni in enostavni objekti: območje oziroma posamezne parcele se lahko ogradijo s transparentno ograjo. Na površinah, ki mejijo na površine osrednje ceste se dopustijo poti, utrjeno dvorišče, ograje, pomožni infrastrukturni objekti. Stavbe oziroma nadstrešnice se glede lege, dimenzioniranja in oblikovanja podredijo značilnostim osnovnih objektov. Plakatiranje in objekti ter naprave za oglaševanje na fasadah objektov in ograjah niso predvideni, dopustna pa je postavitev logotipov na fasadah objektov.
Urejanje odprtih površin: Utrjene površine ob objektih se urejajo kot manipulativne, prometne in parkirne površine ali kot prireditveni prostor. Zagotovi se potrebno število parkirnih mest na posamezni parceli, pri čemer se število parkirnih mest določi ob upoštevanju dejanskega števila uporabnikov oziroma zaposlenih. Med večjimi stavbami ali skupinami stavb je predvidena ureditev ločilnih pasov ali otokov, zasajenih z visokoraslim drevjem (avtohtonih gozdnih vrst listavcev).
Prometne ureditve: Na ureditveno območje sta predvidena dva dostopa, oba z lokalne ceste Črnomelj–Brdarci. Na območju je predvidena izgradnja notranjih cest in parkirišč, ki povezujejo poslopja v skupni dolžini cca 1400 m. Zgradi se tudi cca 125 m priključnih poti, ki povezujejo povezovalne ceste z zunanjimi samostoječimi tematskimi studii. Vse ceste v ureditvenem območju omogočajo dostop za osebna, tovorna in intervencijska vozila. 
Priključevanje na omrežja gospodarske javne infrastrukture: Obravnavani so komunalni vodi in priključki do meje ureditvenega območja ter del tras kanalizacijskega omrežja komunalnih odpadnih vod, telekomunikacijskega omrežja in cestne razsvetljave, ki segajo tudi preko meje območja urejanja.
Na obravnavanem območju se zagotovi oskrba s pitno vodo, električno energijo in dostop do elektronskih komunikacij. Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se izvaja individualno, skupinsko ali v smislu javnega sistema odzvanjanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod. 
Vodovod: Na zahodnem robu območja ob travniški poti potekata trasa primarnega vodovoda in odcep do obravnavane turistično gospodarske cone. Upravljalec vodovodnega omrežja je JP Komunala Črnomelj d.o.o.. Trasa predvidenega vodovoda se spelje vzdolž predvidene notranje ceste. Vodovod se dimenzionira za oskrbo s pitno in požarno vodo, minimalnega premera DN100. Na ustreznem razmaka (največ 150 m) se namestijo nadzemni hidranti. Dolžina predvidenega vodovoda znaša cca 900 m.
Kanalizacija: V širši okolici obravnavanega območja ni urejenega javnega kanalizacijskega omrežja. Na obravnavanem območju je možno urejati odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod z individualnimi ali skupinskimi čistilnimi napravami. Smiselna bi bila tudi preveritev možnosti izgradnje javnega kanalizacijskega sistema. V nadaljnjih fazah se določi optimalna varianta odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod.
Elektrika: Za oskrbo obstoječega kmetijskega kompleksa je izveden 0,4 kV elektrovoda. Najbližja transformatorska postaja je TP Šipek. Upravljalec elektro energetskega omrežja je Elektro Ljubljana d. d. Za načrtovane ureditve na obravnavanem območju se zagotovi oskrba z električno energijo s SN navezavo na TP Šipek. Zgradi se nova TP Brdarci in notranji NN 0,4 kV razvod. V nadaljnjih fazah se določi optimalna varianta oskrbe z električno energijo.
Telekomunikacije: Najbližje urejeno telekomunikacijsko omrežje se nahaja v zahodnem delu obravnavane cone. Upravljalec telekomunikacijskega omrežja je Telekom Slovenije d. d.. Dostop do elektronskih komunikacij se zagotovi z izgradnjo telekomunikacijskega voda do posameznih turistično gospodarskih poslopij na obravnavanem območju.
Cestna razsvetljava: Ob notranji cesti se uredi cestna razsvetljava.
Rešitve v zvezi z vplivi na okolje: Na obravnavanem območju ni varstvenih režimov, ki bi zahtevali posebne okoljevarstvene ukrepe. Poleg rešitev, ki so povezane z umeščanjem cone ter posameznih objektov in ureditev v prostor na način, da bo vidna izpostavljenost čim manjša in čim manj moteča v značilnih pogledih na območje iz ožjega in širšega prostora, je treba zagotoviti tudi ukrepe za preprečevanje vplivov na okolje, predvsem na tla in podzemne vode. Glede na vzporedno dejavnost namembnosti načrtovane cone, to sta mizarska in pleskarska delavnica, je treba posebno pozornost nameniti ukrepom za preprečevaje onesnaženja tal, podzemne vode in zraka s pomočjo filtrirnih naprav.
Zagotovi se ohranitev nepozidanega zemljišča na območju temeljev pristave gradu Pusti Gradec (arheološko najdišče, EŠD 25621), to je parcela št. *173 ter okolica na parc. št. 2330/1 in 2330/2 (vsaj 20 m pas okoli temeljev nekdanje stavbe). Zaželena je prezentacija temeljev nekdanje stavbe na osnovi ustreznih predhodnih arheoloških raziskav. 
Za nadomestilo kmetijskih zemljišč, na katerih so v SD OPN 3 na novo opredeljena stavbna zemljišča, se vzpostavijo nadomestna kmetijska zemljišča namesto gozdnih zemljišč v EUP z oznakami OPR_43_DPN, OPR_44, OPR_45 OPR_46 OPR_47, OPR_49 in OPR_50. 
Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja je soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridobitev soglasja mora investitor na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati elaborat ravnanja z rodovitnim delom tal, ki ga pripravi agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč. Iz elaborata mora biti razvidno, na katerih zemljiščih se bo izvedel ukrep vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč oziroma izboljšave pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč in za katera zemljišča se ne bo plačalo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč iz 3.g člena ZKZ. Elaborat je sestavni del soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. 
Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja je izjava agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, o ustreznosti izvedenih del ukrepa vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč oziroma izboljšave pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč. Po potrditvi agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, mora investitor izdelati elaborat spremembe bonitete zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin.
(2) V 116. členu se za vrstico z določili za enoto ČRD_3 doda nova vrstica, ki se glasi:
ČRD_4
zahod
Dopustne so gostinska dejavnost in turistične nastanitve in tudi na več kot 120 m2, ob upoštevanju pogojev tega odloka glede lege, velikosti, oblikovanja objektov ter odmikov. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
(3) V 116. členu se za vrstico z določili za enoto ČUS_4 doda nova vrstica, ki se glasi:
ČUS_5_OPPN
kmetija
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev kmetijskega gospodarstva z id. št. KMG-MID 100372155 v Čudnem selu (Uradni list RS, št. 69/19) ostane v veljavi do preklica. 
(4) V 116. členu se v vrstici z določili za enoto DAM_2 stavka, ki se glasita: »V poplavnem območju je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov na poplavnem območju je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni.«, združita v en stavek, ki se glasi: »V poplavnem območju je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov na poplavnem območju je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni.«
(5) V 116. členu se vrstica z določili za enoto DVČ_8 spremeni tako, da se glasi:
DVČ_8
rekreacijski prostor 
ob Lahinji
Rekreacijski, taborni in piknik prostor se ob pogojih varstva voda in varstva narave ureja kot javni zeleni prostor, pri čemer se upošteva omilitvene ukrepe: 
– zaradi že izvedenih nedovoljenih posegov se ureditev in sanacija območja uredi po predhodnem načrtu ureditve in z ustreznimi dovoljenji; 
– na območju so sprejemljive oblike rekreacije, ki ne povzročajo poznejših negativnih posledic in ne zahtevajo večjih ureditev in novih poseganj v relief terena; 
– športno-rekreacijske aktivnosti na in ob reki, se ne izvajajo v času drstenja od aprila do junija; 
– pri izvedbi potrebne infrastrukture (klopi, igrala) se uporablja naravne materiale, 
les in kamen in se umestijo izven poplavnega pasu. Izvedene ureditve se zatravi in zasadi z avtohtonimi vrstami;
– sprehajalne in obhodne poti se uredi v zemeljski izvedbi; 
– ob urejanju območja, ki je sedaj golosek, se izvede zasaditev z avtohtonimi grmovnimi 
in drevesnimi vrstami; 
– omejevanje dostopa do vode z ograjami se ne izvaja. Sanitarije se umesti izven poplavnega območja; 
– javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.
(6) V 116. členu se za vrstico z določili za enoto DOL_15_OPPN doda nova vrstica, ki se glasi:
DOL_16_OPPN
OPPN Turistično območje Dolenjci
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Turistično območje Dolenjci (Uradni list RS, št. 28/21) ostane v veljavi do preklica.
(7) V 116. členu se v vrstici z določili za enoto DRG_1 stavka, ki se glasita: »Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni.«, združita v en stavek, ki se glasi: »Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni.«
(8) V 116. členu se vrstica z določili za enoto DRV_3 spremeni tako, da se glasi:
DRV_3
Bučko
Odmik objektov od roba gozda je najmanj 10 m. Ob regionalni cesti se ohranja oziroma vzpostavlja zelena bariera. Dopustna je ureditev površin za avtodome in spremljajoče dejavnosti, vključno 
s servisiranjem oziroma popravilom avtodomov, prikolic in podobnih vozil. Za oblikovanje objektov se smiselno uporabijo PIP za BT.
(9) V 116. členu se vrstica z določili za enoto DRE_2 in DRE_3 spremeni tako, da se glasi:
DRE_2 in DRE_3
vas
Poslovni in poslovno-stanovanjski objekti, vključno z objekti za prenočevanje in za proizvodnjo, se oblikujejo v skladu s sodobno tipologijo (ravne strehe, večje steklene površine, lesene 
in druge fasadne obloge ipd.). Površina prostorov za dejavnost je lahko tudi večja od 120 m2,
v skladu s potrebami tehnologije oziroma posebnostmi dejavnosti ter ob upoštevanju dopustnih 
FZ in FI. 
Na delu enote DRE_2 velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora DRE_2 v Drenovcu (Uradni list RS, št. 58/22).
(10) V 116. členu se vrstica z določili za enoto GRA_3 spremeni tako, da se zadnji odstavek glasi: »Območje se nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. V ostalem se smiselno upoštevajo podrobnejši PIP za najboljša kmetijska zemljišča.«
(11) V 116. členu se vrstica z določili za enoto GRA_4 spremeni tako, da se glasi:
GRA_4 
območje 
za oddih, rekreacijo 
in šport 
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene ukrepe: 
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega; 
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in druge ureditve se urejajo skladno 
z Upravljavskim načrtom KP Kolpa in izven poplavnega območja; Premične ureditve se po končani kopalni sezoni odstranijo. 
Območje se nahaja v poplavnem območju, gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. 
S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg v priobalno zemljišče in na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. 
Na delu parcel št. 1151 in 1149/4, obe k.o. Radenci, je dopustna zgolj ureditev za potrebe taborjenja; dopusti se taborjenje, kot ga določata ta odlok in Odlok o taborjenju v občini Črnomelj. 
Travnate površine se ne gnojijo in ne tretirajo s pesticidi in drugimi biocidi. 
Natančno se določijo in označijo poti do vstopa in izstopa v Kolpo, ki bodo stalne in bodo čim manj posegala v mesta, kjer je prisoten navadni škržek. Obiskovalce naj se usmerja izven zamuljenih plitvin. Za ureditev območja se izdela načrt ureditev, organizacije in upravljanja dejavnosti na tem prostoru. V načrtu se na vseh območjih taborjenja določi maksimalno število tabornih mest, tako da število taborečih ne presega zmogljivosti tabornega prostora. Na primernih razdaljah se zagotovi uporaba zadostnega števila kemičnih sanitarij, tušev in druge sanitarne vode, ter primerno zbiranje odpadne vode, zagotovi se tudi ločeno zbiranje in odvoz odpadkov. Zagotovi se zadostno število ustrezno urejenih parkirnih površin in prepove parkiranje zunaj urejenih parkirnih mest. 
V ostalem se smiselno upoštevajo podrobnejši PIP za najboljša kmetijska zemljišča.
(12) V 116. členu se vrstica z določili za enoto GOP_1 spremeni tako, da se glasi:
GOP_1
vas
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. Ohranja se značilna obcestna pozidava. Novejše objekte se sanira tako, da se vzpostavi celovita podoba tradicionalnega naselja, višinski gabariti naj ne presežejo K+P oziroma (K)+P+M. Kritina je opečni zareznik. Posegi na območju varstva kulturne dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine.
(13) V 116. členu se vrstica z določili za enoto GSV_4_OPPN spremeni tako, da se glasi:
GSV_4_OPPN
OPPN kamnolom Suhor
OPPN za kamnolom Suhor (Uradni list RS, št. 98/07, 96/22 – lokacijska preveritev) – ostane
v veljavi do preklica.
(14) V 116. členu se vrstica z določili za enoto GRI_4_OPPN spremeni tako, da se glasi:
GRI_4
pri gasilskem domu
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje.
(15) V 116. členu se vrstica z določili za enoto GRI_5_OPPN spremeni tako, da se glasi:
GRI_5_OPPN
OPPN Griblje
Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo nižje gostote. Pred sprejetjem OPPN je treba na registriranem arheološkem najdišču izvesti predhodne arheološke raziskave.
(16) V 116. členu se vrstica z določili za enoto HRV_7 spremeni tako, da se glasi:
HRV_7 
romski zaselek 
Ni posebnih PIP.
(17) V 116. členu se vrstici z določili za enoti KOK_2 in KOK_3 spremenita tako, da se zadnji odstavek glasi: »Območje se delno nahaja v poplavnem območju; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje.«
(18) V 116. členu se vrstica z določili za enoto KOD_1 spremeni tako, da se glasi:
KOD_1
vas
Na vzhodnem robu vasi so predvidene površine za potrebe turizma v navezavi na območje rekreacije in taborjenja ob Kolpi. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Vstopno izstopno mesto za plovbo se uredi na delu poti (parc. št. 1136 in delno. št. 29/23, k.o. Damelj) brez gradnje pomola. Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje.
(19) V 116. členu se vrstica z določili za enoto KOD_2 spremeni tako, da se zadnji odstavek glasi: »Območje se delno nahaja v poplavnem območju; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vse posege v priobalno zemljišče in na poplavno območje se pridobi vodno soglasje«.
(20) V 116. členu se vrstici z določili za enoti LOK_11 in LOK_12 spremenita tako, da se glasita LOK_11 in LOK_13 (in se med njima doda nova vrstica z imenom LOK_12):
LOK_11
Rekreacijsko območje
Rekreacijski prostor se ureja kot prostor za piknike in rekreacijo v naravnem okolju, 
v povezavi z dopolnilnimi dejavnostmi, vzrejo konj in jahanjem, ki so prisotne na kmetiji ob njem. Prostor se ureja tako, da se v največji možni meri ohrani naravno okolje. 
Na območju CD se dopusti postavitev lesenih objektov za potrebe turizma na kmetiji oziroma preživljanja prostega časa v naravi ter servisnega objekta. Uredi se travnato igrišče, prostor za igro, postavi se urbana oprema iz naravnih materialov. Parkirni prostori se dopustijo v peščeni izvedbi. 
LOK_12
Jahalnica
Postavi se pokrita jahalnica/konjušnica, dopustna je postavitev pomožnih objektov za potrebe jahanja kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Objekt se oblikuje sodobno, s fasado v lesu. Med jahalnico in potjo se zasadi drevored ali posamezne gruče visokoraslih listavcev. 
Občinski podrobni prostorski načrt Kmetija pri Vražjem kamnu (Uradni list RS, št. 55/14) se na območju te enote razveljavi.
LOK_13_ 
OPPN
OPPN Kmetija pri Vražjem kamnu
Občinski podrobni prostorski načrt Kmetija pri Vražjem kamnu
(Uradni list RS, št. 55/14) – ostane v veljavi do preklica. 
(21) V 116. členu se za vrstico z določili za enoto MIV_3 dodata dve novi vrstici, ki se glasita:
MIV_4, 
MIV_5, 
MIV_6, 
MIV_7, 
MIV_9, 
MIV_10
Kmetijska gospodarska cona Cerje 
Koncept urejanja: Kmetijska gospodarska cona Cerje se funkcionalno naveže na okoliške kmetijske površine in okoliške kmetije. Na območju je predvidena izgradnja novih objektov in pripadajoče gospodarske javne infrastrukture. Vzdolž notranje ceste se na stavbnih zemljiščih IK postavita niza kmetijskih gospodarskih objektov, v zaledju gradbenih parcel (na namenski rabi K2) se uredijo kmetijske površine, dopustna je postavitev pomožnih objektov, vključno z manj zahtevnimi objekti za rastlinsko pridelavo. Uredi se osnovna prometna mreža z zagotavljanjem možnosti dostopanja na vse gradbene parcele. Lega in gabariti objektov (stavb) v osnovi sledijo smerem prostora in parcelacije ter se smiselno prilagajajo terenskim razmeram in navezujejo na interno cesto. Z oblikovanjem kompleksa medsebojno skladnih, sodobno oblikovanih objektov, ki skupaj z ozelenitvami in drugimi ureditvami odprtega prostora oblikujejo urejeno podobo območja, se zagotovi čim manjša vidna izpostavljenost cone, tako da bodo objekti in ureditve ne moteči v značilnih pogledih na območje iz ožjega in širšega prostora.
Slika 1Vrste dejavnosti: kmetijska proizvodnja ter s tem povezane dejavnosti v skladu s tem odlokom. Niso dopustni objekti in dejavnosti, ki bi po predpisih o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic predstavljali večje tveganje za okolje.
Vrste načrtovanih objektov in površin: dopustne so gradnje zahtevnih in manj zahtevnih ter nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi v skladu s tem odlokom.
Na območju podrobnejše namenske rabe IK so dopustni stavbe in drugi objekti, potrebni za izvajanje kmetijskih dejavnosti (hlevi, strojne lope, silosi, kozolci, nadstreški, čebelnjaki, rastlinjaki, hladilnica, skladišča, objekti za spravilo sena oziroma krme oziroma kmetijskih pridelkov, gnojišča, zbiralniki za vodo, izpusti za živali, napajališča, zavetišča, krmišča, staje ter strešna elektrarna v okviru posameznega kmetijskega gospodarstva idr.)
Dopustna je gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje ter odstranitev objektov: 
– stavbe: nestanovanjske stavbe (ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti so to 12 Nestanovanjske stavbe in sicer: 125 Industrijske in skladiščne stavbe 
(1251 Industrijske stavbe/stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov) ter 127 Druge nestanovanjske stavbe (1271 – Nestanovanjske kmetijske stavbe) 
– gradbeno-inženirski objekti: 211 Ceste, 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in 242 Drugi gradbeni inženirski objekti 
– drugi gradbeni posegi: 311 Trajno reliefno preoblikovanje terena
Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje: Stavbe se umeščajo znotraj območja za razvoj stavb na gradbene parcele, to je na zemljišču z namensko rabo IK, na katerem je dopustno graditi objekt ali več objektov ter zunanje ureditve. Predvidena je največ 75 % pozidanost gradbene parcele (Fz≤0,75), delež zelenih površin pa mora znašati vsaj 15 % (DZP≥15).
Območje urejanja obsega je razdeljeno na več velikih gradbenih parcel (približno 2 ha), ki jih je mogoče poljubno deliti ali združevati v skladu s potrebami. 
Nove stavbe se umestijo v prostor ob upoštevanju smeri cestnega omrežja; smeri postavitve stavb naj bodo medsebojno usklajene, praviloma pa pravokotno na os osrednje ceste. Kote pritličij in višin objektov se prilagodijo terenu in so smiselno vezane na niveleto platojev in cest, na katere se objekti navezujejo z dostopom in priključki na GJI.
Gabariti in oblikovanje stavb: Posamezni stavbni volumni ne smejo presegati višine 15,0 m od kote terena ob vhodu v objekt. Zagotovi se medsebojna višinska in smiselna usklajenost objektov. Dopustno je odstopanje zaradi tehnoloških zahtev, tako da so posamezni manjši deli objektov ali samostojni tehnološki objekti (npr. antena, strelovod, dvigalo, silos) lahko nižji ali višji od minimalnih in maksimalnih dopustnih gabaritov. Dopustna je ureditev kletnih etaž.
Horizontalni in vertikalni gabariti objektov ter fasade in strehe se oblikujejo poenoteno oziroma medsebojno usklajeno za posamezne sklope pozidave na posameznih gradbenih parcelah, obenem pa tudi čim bolj enotno na ravni celotnega območja urejanja, ki se ureja v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega urejanja. Predvideni so enotna višina in oblikovanje streh objektov ter poenotena barvna shema fasad, tako da se stavbe poenotijo po materialih in barvah. Oblikujejo se sodobno in so enostavnih pravokotnih oblik. Dopustne so izjeme pri oblikovanju nadstreškov ipd., katerih oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnih objektov. Tehnološki objekti so lahko različnih oblik, skladno z zahtevami tehnološkega procesa. Dopustni so omet, fasadne obloge, vidni beton, kovina, steklo, les. Barve fasad so v srednje do temno sivih tonih, z izjemo vidnega lesa, ki je v naravni barvi. 
Strehe so dvokapnice z nakloni 25°–35°, pri objektih zelo velikih dimenzij lahko tudi manjših naklonov (do 15°). Dopustne so tudi ravne strehe stavb (tudi pomožnih objektov). Barve streh so v sivih tonih. Dopusti se namestitev sončnih elektrarn na strehah, ki naj ne segajo nad sleme strehe oziroma so skrite za atiko ter naj bodo po možnosti orientirane proti jugu. 
Za dimenzioniranje in oblikovanje začasnih objektov veljajo ista določila kot za stalne objekte. 
Pomožni objekti: kmetijsko-gozdarski objekti se lahko postavijo na stavbnih in na kmetijskih zemljiščih. Celotno območje in deli območja oziroma posamezne parcele se lahko ogradijo s transparentno ograjo. Na površinah, ki mejijo na površine osrednje ceste, so dopustni poti, utrjeno dvorišče, ograje ter pomožni infrastrukturni objekti. Stavbe oziroma nadstrešnice se glede lege, dimenzioniranja in oblikovanja podredijo značilnostim osnovnih objektov.
Plakatiranje in objekti ter naprave za oglaševanje na fasadah objektov in ograjah niso predvideni, z izjemo logotipov na fasadah.
Urejanje odprtih površin: Utrjene površine ob objektih se urejajo kot manipulativne, prometne in parkirne površine. Zagotovi se potrebno število parkirnih mest na posamezni parceli v coni, število parkirnih mest se določi ob upoštevanju dejanskega števila uporabnikov oziroma zaposlenih.
V zaledju površin za gradnjo stavb se urejajo odprte utrjene in zelene površine (izpusti za živali, pašniki, obdelovalne površine idr.) za potrebe kmetijskih dejavnosti. Na stičnih območjih posameznih enot oziroma gradbenih parcel se oblikujejo ločilni pasovi, zasajeni z visokoraslim drevjem (sadnih vrst ali avtohtonih gozdnih vrst listavcev), predvsem v smeri vzhod-zahod, tako da se posamezne enote kmetijskih dejavnosti medsebojno smiselno razmejijo in da se v pogledih iz širšega prostora na to območje zmehča videz gospodarske cone z velikimi arhitekturnimi objekti. 
V okviru odprtih površin se uredijo zbiralniki za zbiranje padavinskih vod, ki se uporabijo za namakanje oziroma zalivanje na območju cone oziroma za tehnološko vodo. Za potrebe namakanja se predvidi tudi izvedba raziskav oziroma raziskovalnih vrtin za pridobitev talne oziroma termalne vode, pri čemer se upoštevajo smernice za vrtanje v plitvi geotermiji do globine 300 m. 
Na površinah, ki so predvidene za spremembo iz gozda v kmetijsko zemljišče (na območju enot MIV_6 in MIV_7), se vzpostavijo kmetijska zemljišča v roku 15 let od uveljavitve tega odloka. 
Obstoječi gozd se opredeli kot gozd s posebnim namenom (enota MIV_5), se ohrani, na južnem delu se dodatno zasadi gozdno drevje avtohtonih vrst v pasu približno 50 m širokega gozdnega roba. Niso dopustne odlaganje materialov ali druge dejavnosti, ki bi lahko ogrozile razvoj gozda.
Prometne ureditve: uredita sedva dostopa v cono, oba se navežeta na regionalno cesto. Zgradijo se tri ceste v skupni dolžini 1590 m: severna priključna cesta kot glavni dostop v dolžini 520 m s priključkom na regionalno cesto, notranja – osrednja cesta v dolžini 640 m in južna dostopna cesta v dolžini 430 m s priključkom na regionalno cesto.
Normalni profil vseh cest znaša 8,00 m in ima vozišče (2 x 3,00 m) ter dve bankini (2 x 1,00 m). Vse javne ceste na območju omogočajo dostop za osebna, tovorna in intervencijska vozila.
Priključevanje na omrežja gospodarske javne infrastrukture: uredijo se komunalni vodi in priključki do meje ureditvenega območja ter del tras kanalizacijskega omrežja komunalnih odpadnih vod, telekomunikacijskega omrežja in cestne razsvetljave, ki segajo tudi preko meje območja urejanja.
– Vodovod: Na severnem robu območja ob gozdni poti poteka trasa tranzitnega medobčinskega vodovoda NL DN250, ki pa ni v stalnem obratovanju oziroma je v obratovanju le po potrebi. Ureditve območje je tako možno priključiti na obstoječe vodovodno omrežje v Ručetni vasi. Trasa predvidenega vodovoda se spelje skozi Ručetno vas, nadalje ob predvideni dostopni cesti ter vzdolž predvidene notranje ceste. Vodovod se dimenzionira za oskrbo s pitno in požarno vodo, minimalnega premera DN100. Na ustreznem razmiku (največ 150 m) se namestijo nadzemni hidranti.
– Kanalizacija: Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se izvaja individualno, skupinsko ali v smislu javnega sistema odzvanjanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod. Smiselna bi bila tudi preveritev možnosti izgradnje javnega kanalizacijskega sistema v povezavi z Ručetno vasjo ter navezavo na območje aglomeracije Petrova vas. V nadaljnjih fazah se določi optimalna varianta odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod.
– Elektrika: Ob severni gozdni poti poteka 20 kV elektrovod, najbližja transformatorska postaja TP Ručetna vas 2 pa je v bližini navezave na regionalno cesto. Oskrba kmetijske cone z električno energijo se zagotovi bodisi z navezavo na TP Ručetna vas 2 ter izgradnjo NN 0,4 kV kablovoda do posameznih kmetijskih gospodarstev na obravnavanem območju, bodisi z izvedbo odcepa 20 kV kablovoda ter izgradnjo nove
TP Cerje in NN 0,4 kV razvoda. V nadaljnjih fazah se določi optimalna varianta oskrbe 
z električno energijo.
– Telekomunikacije: Najbližje urejeno telekomunikacijsko omrežje se nahaja v Ručetni vasi. Dostop do elektronskih komunikacij se zagotovi z izgradnjo telekomunikacijskega voda od Ručetne vasi do posameznih kmetijskih gospodarstev na obravnavanem območju.
– Cestna razsvetljava se uredi ob severni priključni cesti in notranji – osrednji cesti.
Rešitve v zvezi z vplivi na okolje: Poleg rešitev, ki so povezane z umeščanjem cone ter posameznih objektov in ureditev v prostor na način, da bo vidna izpostavljenost čim manjša in čim manj moteča v značilnih pogledih na območje iz ožjega in širšega prostora, je treba zagotoviti tudi ukrepe za preprečevanje vplivov na okolje, predvsem na tla in podzemne vode. Na površinah v oddaljenosti najmanj 10 m od vhodov v kraški jami se ohranjajo obstoječe značilnosti površja in gozd. Glede na osnovno namembnost načrtovane cone, to je kmetijsko pridelavo, je treba posebno pozornost nameniti ukrepom za preprečevaje onesnaženja tal, podzemne vode in zraka s fitofarmacevtskimi sredstvi in z gnojenjem na ožjem in širšem območju, kjer prevladujejo plitva kraška tla. Zagotovi se vodotesnost hlevov in skladišč za živinska gnojila; vse odpadne vode, ki nastajajo na območju, se zbirajo in speljejo v kanalizacijski sistem, ki se zaključi s komunalno čistilno napravo. Dopusten je le ekološki način kmetovanja, ki bo imel strogo regulativo vnosa hranil in gnojil ter pesticidov v tla. Enako velja tudi za pridelavo v rastlinjakih. Zmogljivost skladišč za živinska gnojila se načrtuje glede na zahteve Nitratne uredbe, zagotovi se tudi zadostna razpoložljivost kmetijskih zemljišč glede na pričakovane obremenitve z živinskimi gnojili. Prepovedano gnojenje z digestatom iz bioplinarn in z drugimi mineralnimi gnojili. Dopustna je le uporaba mineralnih gnojil, ki je dovoljena v ekološkem kmetovanju ob soglasju strokovnih služb sektorja za kmetijstvo in varstva narave. Izdelajo se gnojilni načrti in določi način kmetovanja na območju kraških vodonosnikov, ki bodo upoštevali zahteve za ohranitev habitata človeške ribice.
Kmetijska gospodarstva, ki imajo objekte in ureditve na tem območju, morajo imeti izdelan načrt razvoza živinskih gnojil ali oddaje drugemu porabniku glede na obremenitev živali na enoto kmetijskih zemljišč v uporabi ter zagotoviti urejene skladiščne prostore za živinska gnojila v skladu z določili področnih predpisov. 
Prav tako je treba pri izvajanju kmetijskih dejavnosti na tem območju in posledičnimi oziroma povezanimi aktivnostmi (npr. gnojenje površin zunaj cone) preprečiti neprijetne vonjave in tudi morebitne druge negativne vplive na bivalno okolje. Med izvajanjem načrtovanih ureditev se na tem območju ne povzročajo vibracije in eksplozije, ki bi lahko škodljivo vplivale na naravne vrednote. Hrupna gradbena dela se izvajajo predvsem v jesenskem času (od julija do januarja).
Pri izkopu tal naredi monitoring izkopnega material, za nasutje terena pa se uporabi samo neonesnažen material z ožjega območja posega; uporaba kakršnihkoli gradbenih odpadkov ni dopustna. 
Če se med gradnjo odpre vhod v kraško jamo ali brezno, se dela začasno ustavijo, najdba se zaščiti in o njej nemudoma obvesti ZRSVN. 
MIV_8
Kmetija ob vstopu v GC Cerje
Obstoječi objekti se ohranijo, s prenovami ter postavitvijo dimenzioniranjem in oblikovanjem novih kmetijskih gospodarskih objektov se oblikuje skladna, zaokrožena celota.
(22) V 116. členu se vrstica z določili za enoto PEV_2 spremeni tako, da se glasi:
PEV_2
osrednji del naselja - zahod
V jugozahodnem kraku enote se dopustijo le postavitve gospodarskih objektov za potrebe kmetijstva, predvsem konjeniškega športa, v območju zelenih površin pa ureditev maneže. V območjih drugih zelenih površin so dopustne ureditve v smislu urejanja jedra naselja. Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. 
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč kmetije se pomožni objekti lahko gradijo tudi na kmetijskih zemljiščih v tej EUP, pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja zazidanosti te gradbene parcele že izpolnjena in pod pogojem, da tak objekt ne ruši prostorskega reda na skladno oblikovanih robovih naselij.
(23) V 116. členu se vrstica z določili za enoto PEV_4 spremeni tako, da se glasi:
PEV_4
cerkev sv. Janeza Krstnika 
Uredi se parkirišče za potrebe pokopališča in turistične dejavnosti naselja ter postajališče za avtobus, dopustna je postavitev ustrezne nadstrešnice. Pomožni objekti, stavbe oziroma nadstrešnice se glede lege, dimenzioniranja in oblikovanja podredijo značilnostim osnovnih objektov, tako da vizualno ne izstopajo in da sooblikujejo skladno celoto. Prostor se zasadi z visokoraslim drevjem. Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine.
(24) V 116. členu se vrstica z določili za enoto PEV_5 spremeni tako, da se glasi:
PEV_5
osrednji del naselja - vzhod
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. 
(25) V 116. členu se za vrstico z določili za enoto PEV_5 dodata dve novi vrstici, ki se glasita:
PEV_6
Vstopna točka Petrova vas: kmetija s turistično dejavnostjo 
Turistično kmetijsko območje (v nadaljevanju: kmetija) v Petrovi vasi povezuje posamezne kmetije in njihove kmetijske dejavnosti, prepletene s turističnimi vsebinami. Kmetija se ureja kot demonstracijska vstopna točka v občino Črnomelj. Za potrebe predvidene izgradnje novih objektov in pripadajoče GJI se v EUP PEV_4 za skupne potrebe kmetije in pokopališča ter cerkve uredi večje parkirišče. 
Kompleks se skupaj z gradnjami, ozelenitvami in drugimi ureditvami odprtega prostora oblikuje kot skladna celota, ki izhaja iz tradicionalnih principov gradnje, hkrati pa oblikovana na sodoben način. Zagotavlja se manjša vidna izpostavljenost objektov, skladno z idejno zasnovi, Vstopna točka Petrova vas: kmetija s turistično dejavnostjo. Atelje Ostan Pavlin, Arhitektura, Urbanizem, d.o.o., Ljubljana, september 2020); lahko se funkcionalno in kakovostno nadgradi. Spremljajoči turistični objekti se vsebinsko navezujejo s kmetijo in ponudbo drugih kmetij tega območja.Slika 2
Dopustne dejavnosti in objekti: 
Dopustna je kmetijska proizvodnja v povezavi s turistično dejavnostjo; t. i. »turistična kmetija« kot vstopna informacijska točka, piknik prostor, priprava in prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov ter drugih izdelkov, dovoljene so druge dejavnosti, ki se smiselno navezujejo na značaj in delovanje kmetije. 
Dopustne so gradnje zahtevnih in manj zahtevnih ter nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi v skladu s tem odlokom. 
Dopustne gradnje: 
– stavbe: nestanovanjske stavbe; stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov ter nestanovanjske kmetijske stavbe), 
– gradbeno-inženirski objekti: ceste, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi idr., 
– drugi gradbeni posegi: manjše reliefno preoblikovanje terena. 
Na območju so dopustni stavbe in drugi objekti, potrebni za izvajanje kmetijskih dejavnosti (hlevi, strojne lope, silosi, kozolci, nadstreški, čebelnjaki, rastlinjaki, skladišča, objekti za spravilo sena oziroma krme oziroma kmetijskih pridelkov, gnojišča, zbiralniki za vodo, izpusti za živali, napajališča, zavetišča, krmišča, staje ...), ki smiselno, predvsem pa oblikovno nadgrajujejo potrebe kmetije ter stavbe in objekti, potrebni za izvajanje dopolnilne turistične dejavnosti (objekt za prezentacijo in prodajo izdelkov z lastnih in drugih izbranih kmetij, minimalna gostinska dejavnost (ponudba lastnih izdelkov in pijače, spanje na senu ipd.) s pripadajočimi oblikovanimi zunanjimi prostori (npr. nadstrešnice, terase, pergole, brajde, »amfiteater«, trgec, piknik prostor, zeleni gaj, druge zasaditve in ozelenitve, urbana oprema, svetila) ter posebnim »počivališčem« na razgledni lokaciji opuščene kašče oziroma zidov na ježi/grebenu nad bodočo kmetijo. 
V nadaljevanju so navedene največje dopustne dimenzije za posamezne kmetije: 
– Kmetija 1: hlev (22,5 m x 15,5 m), koritasti silosi (skupaj 25 m x 11 m), gnojišče in jama za gnojevko; 
– Kmetija 2: hlev (30 m X 16,5 m), objekt za skladiščenje bal in sušilnica za seno 
(24 m x 8 m), strojna lopa (20 m x 8 m), gnojišče in jama za gnojevko; 
– Kmetija 3: hlev (36 m x 13 m), obstoječi hlev v obstoječih dimenzijah, koritasti silosi (25 m x 8 m), stolpni silosi za žita, objekt za krmila (12 m x 5 m), strojna lopa 
(28 m x 7 m), gnojišče in jama za gnojevko; 
Dimenzije stavb so lahko tudi manjše, pri čemer se zagotovi skladnost proporcev. 
Drugi objekti: 
– objekti za turizem na kmetiji: info center in trgovina, dodatni turistični objekt piknik prostor ter razgledni paviljon; 
– avtobusno postajališče z nadstrešnico; 
Pomožni objekti, stavbe oziroma nadstrešnice se glede lege, dimenzioniranja in oblikovanja podredijo značilnostim osnovnih objektov, tako da vizualno ne izstopajo in da sooblikujejo skladno celoto.
Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
Stavbe se umeščajo v prostor na način, da smeri njihovih slemen praviloma potekajo vzporedno z brežino. Kote pritličij in višin objektov se prilagodijo terenu in se smiselno vežejo na niveleto platojev in dostopnih cest. 
Tlorisni gabariti so pravokotni, z dvokapnimi strehami naklona med 40 in 50 stopinj. Odstopanja so dopustna glede na kontekst zasnove arhitekturnega oblikovanja, s ključnim poudarkom na vizualni izpostavljenosti območja. Objekti, ki se prislanjajo na strmo ježo nad notranjo potjo so lahko vkopani v raščen teren, streha je lahko ravna in ozelenjena. 
Uporablja se tradicionalne materiale: osnovni volumen stavbe večinoma v kamnu in ometu, dopusten posebej obdelan beton, zgornji deli stavb so lahko v leseni izvedbi. Dopustna izvedba celotnih objektov v lesu. Manjši kompozicijski dodatki ali arhitekturni elementi stavb ter zunanje ureditve (tlaki, klopi ...) so dopustni tudi v sodobnih, s celoto usklajenih materialih. Kritina na dvokapnih strehah je drobno strukturirana, naravno opečna, nesvetleča, dopustna sta tudi slama ali les. 
Oblikovanje stavb 
Zagotovi se proporcijska, višinska, materialna, detajlna usklajenost vseh objektov. Dopustna so manjša odstopanja zaradi tehnoloških zahtev, tako da so posamezni manjši deli objektov ali samostojni tehnološki objekti (npr. strelovod, silos) lahko nižji ali višji od minimalnih in maksimalnih dopustnih gabaritov. 
Horizontalni in vertikalni gabariti objektov ter njihovih fasad in streh se oblikujejo poenoteno oziroma medsebojno usklajeno na ravni celotnega območja urejanja. Celota se ureja v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega urejanja z navezavo na tradicijo, in s sodobnimi principi sonaravne, trajnostne gradnje. 
Predvideno je enotno oblikovanje streh objektov ter poenotena barvna shema fasad. Dopustne so izjeme pri oblikovanju nadstreškov ipd., katerih oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnih objektov. Strehe so dvokapnice z nakloni 
40°–50°, pri vkopanih (in nekaterih pomožnih) objektih pa so dopustne tudi ravne, 
ozelenjene strehe. Za dimenzioniranje in oblikovanje začasnih objektov veljajo ista določila kot za stalne objekte. 
Urejanje odprtih površin 
Odprte površine ob objektih se urejajo kot manipulativne, prometne, parkirne in parkovne površine. Zagotavljanje parkirnih mest se določi ob upoštevanju potrebnih parkirišč na PEV_4. V zaledju površin za gradnjo stavb se urejajo odprte utrjene in zelene površine (izpusti za živali, pašniki, obdelovalne površine, zeleni gaj na piknik prostoru idr.). Na stičnih območjih posameznih stavb se lahko oblikujejo ločilni pasovi, zasajeni z drevjem (sadnih vrst ali avtohtonih gozdnih vrst listavcev). V okviru odprtih površin se uredijo zbiralniki za zbiranje padavinskih vod, ki se uporabijo za sanitarne in druge potrebe. 
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje in izvesti predhodne arheološke raziskave pred posegi v tla (naenkrat, na celotni površini nameravanih posegov v tla, ne glede na faznost izvedbe).
PEV_8
Domačija v vasi
Dovoljene so dozidave pod pogojem, da je prizidani del po višini nižji in izmaknjen iz fasadnih linij obstoječe stavbe. Skupna dolžina tako povečane stavbe ne sme presegati 20 m. Streha dodanega dela se oblikovno uskladi s streho obstoječe stavbe.
(26) V 116. členu se vrstica z določili za enoto PRE_2 spremeni tako, da se zadnji odstavek glasi: »Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje.«
(27) V 116. členu se vrstica z določili za enoto ROD_1 spremeni tako, da se glasi:
ROD_1
Velke Rodine
Osnovni objekti se umeščajo v prostor ob upoštevanju gradbene linije, ki jo določa obstoječa obcestna pozidava. Območje zelenega pasu se ureja kot javni zeleni prostor naselja. 
(28) V 116. členu se vrstica z določili za enoto RUV_3 spremeni tako, da se glasi:
RUV_3
jedro naselja 
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. Dopustne so samostojne stanovanjske stavbe ter manjše trgovske in gostinske dejavnosti. 
(29) V 116. členu se vrstica z določili za enoto SES_1 spremeni tako, da se zadnji odstavek glasi: »Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje.«
(30) V 116. členu se vrstica z določili za enoto SES_10 spremeni tako, da se glasi:
SES_10
območje 
za oddih, rekreacijo 
in šport - vstopno izstopno mesto za plovbo
Območje se namenja le dostopu za potrebe delovanja vstopno izstopnega mesta. Potrebne parkirne površine v travnati izvedbi se zagotovi tik ob poti za največ pet parkirnih mest. Vse druge potrebne ureditve se zagotovi znotraj območja stavbnih zemljišč v vasi. Območje za dostop do vode se uredi s klančino z blagim naklonom, ki ne posega v pretočni profil reke. Klančina se uredi z naravnimi materiali (kamen, les). Dostop do vode se uredi v skladu z vodnim in naravovarstvenim soglasjem. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. 
Območje se delno nahaja v poplavnem območju; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. 
S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju in priobalnem zemljišču se pridobi vodno soglasje. 
(31) V 116. členu se vrstica z določili za enoto SEO_1 spremeni tako, da se glasi:
SEO_1
vas
Uredi se jedro naselja s Čebelarskim domom, ob katerem je dopustna postavitev čebelnjaka. Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje.
(32) V 116. členu se vrstica z določili za enoto SOD_1 spremeni tako, da se glasi:
SOD_1
vas
Območje na severovzhodu vasi se nameni za gradnjo v skladu s predpisano namensko rabo: uredi se dostopna pot, objekte se locira po nagnjenem terenu vzdolžno (vzporedno s plastnicami terena). Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje.
(33) V 116. členu se vrstica z določili za enoto SOD_3 spremeni tako, da se glasi:
SOD_3
mejni prehod
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje.
(34) V 116. členu se vrstica z določili za enoto SRA_2 spremeni tako, da se glasi:
SRA_2
območje za oddih, rekreacijo in šport 
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene ukrepe: 
– vzdržuje se vstopno izstopno mesto skladno s pridobljenimi dovoljenji; 
– premične ureditve se po končani kopalni sezoni odstranijo. 
– dopustna je ureditev začasnega travnatega parkirišča; 
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno soglasje. 
Znotraj stavbnih zemljišč je glede na vodnogospodarsko soglasje dopustna ureditev začasnega tabornega prostora oziroma šotorišča. Na parceli št. 131 je dopustna zgolj ureditev šotorišča; taborjenje je dopustno, kot ga določata ta odlok in Odlok o taborjenju v občini Črnomelj. Stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP Kolpa in izven poplavnega območja. Travnate površine se ne gnojijo in ne tretirajo s pesticidi in drugimi biocidi. 
Natančno se določijo in označijo poti do vstopa in izstopa v Kolpo, ki bodo stalne in bodo čim manj posegala v mesta, kjer je prisoten navadni škržek. Obiskovalce naj se usmerja izven zamuljenih plitvin. Za ureditev območja se izdela načrt ureditev, organizacije in upravljanja dejavnosti na tem prostoru. V načrtu se na vseh območjih taborjenja določi maksimalno število tabornih mest, tako da število taborečih ne presega zmogljivosti tabornega prostora. Na primernih razdaljah se zagotovi uporaba zadostnega števila kemičnih sanitarij, tušev in druge sanitarne vode, ter primerno zbiranje odpadne vode, zagotovi se tudi ločeno zbiranje in odvoz odpadkov. Zagotovi se zadostno število ustrezno urejenih parkirnih površin in prepove parkiranje zunaj urejenih parkirnih mest. 
Območje se nahaja v poplavnem območju; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. 
(35) V 116. členu se vrstica z določili za enoto STK_3 spremeni tako, da se glasi:
STK_3
trško jedro
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije oziroma po vzorih trške arhitekture. Do ureditve parka je dopustna postavitev rastlinjaka na vzhodnem delu zemljišča z namensko rabo ZP. Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Na delu te enote velja Sklep o lokacijski preveritvi na parceli št. 1500/8, k. o. Stari trg ob Kolpi v EUP: STK_3 (Uradni list RS, št. 64/19).
(36) V 116. členu se vrstica z določili za enoto STV_16 spremeni tako, da se glasi:
STV_16
Bezgovec
Dopustna je gradnja domačije in dejavnost kmečkega turizma oziroma dejavnosti, povezane z interpretativnim centrom črne človeške ribice in preostalih naravnih vrednosti podzemnega sveta belokranjskega krasa. Pri gradnji objektov se pozornost posveti podzemeljskim naravnim vrednotam; o morebitni najdbi podzemeljskih prostorov je treba obvestiti pristojno službo za varstvo narave. Odpadne vode iz objektov ni dopustno spuščati v tla brez predhodnega čiščenja. Za odpadne vode je potrebo urediti rastlinsko čistilno napravo.
(37) V 116. členu se vrstica z določili za enoto UČA_3 spremeni tako, da se glasi:
UČA_3
Prokšelj
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje se nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. Na območju z namensko rabo CDo je dopustna ureditev žage s spremljajočimi objekti in ureditvami. 
(38) V 116. členu se za vrstico z določili za enoto UČA_4 doda nova vrstica, ki se glasi:
UČA_5
Igrišče 
za paintball
Športne površine (vadbeni poligon za paintball in airsoft in podobne dejavnosti) se uredijo delno na travnatih in delno na gozdnih površinah, v čim večji meri se ohranita obstoječi teren in drevje. Dopustna je postavitev kmetijskega pomožnega objekta. Območje se ogradi s transparentno ograjo za varstvo pred divjadjo. Pri izvajanju ureditev in same dejavnosti se preprečijo morebitna onesnaženja tal in vplivi na kopalne vode.
(39) V 116. členu se vrstica z določili za enoto VNC_6 spremeni tako, da se glasi:
VNC_6
Benetičev mlin
Uredi se območje in objekte za turizem: prenočišča, šotorišče, avtokamp ali podobno. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Obstoječa žaga se lahko ohranja. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje.
(40) V 116. členu se vrstica z določili za enoti VNC_7 OPPN in VNC_8_OPPN spremeni tako, da se zadnji odstavek glasi: »Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje.«
(41) V 116. členu se vrstica z določili za enoto VRA_3_OPPN spremeni tako, da se glasi:
VRA_3
Podcenter 
za ravnanje 
z odpadki (PCRO)
Občinski lokacijski načrt podcenter za ravnanje z odpadki (PCRO) in deponija inertnih odpadkov Vranoviči (Uradni list RS, št. 29/07) – se razveljavi.
Upravljavec odlagališča mora v časovnem obdobju najmanj 10 let (po izdaji odločbe o zaprtju) zagotavljati: 
– vzdrževanje in varovanje zaprtega odlagališča, 
– izvajanje meritev na način in v obsegu, določenem v izdani odločbi, 
– redne preglede stanja telesa zaprtega odlagališča v obsegu, določenem v izdani odločbi, 
– izdelavo poročila o stanju odlagališča in opravljenih predpisanih meritvah za posamezno koledarsko leto, kot izhaja iz izdane odločbe. 
Na območju PCRO je dopustna postavitev objektov in ureditev površin za potrebe delovanja zbiralnice odpadkov in skladiščenja nenevarnih odpadkov.
(42) V 116. členu se vrstica z določili za enoto VRA_4_OPPN spremeni tako, da se glasi:
VRA_4
Sončna elektrarna Vranoviči
Občinski lokacijski načrt podcenter za ravnanje z odpadki (PCRO) in deponija inertnih odpadkov Vranoviči (Uradni list RS, št. 29/07) – se razveljavi.
Odlagališče nenevarnih odpadkov Vranoviči se zapre skladno z izdano odločbo MOP ARSO 
št. 35467-3/2003-40 z dne 15. 6. 2011. Upravljavec mora v časovnem obdobju najmanj 10 let 
(po izdaji odločbe) zagotavljati: 
– vzdrževanje in varovanje zaprtega odlagališča, 
– izvajanje meritev na način in v obsegu, določenem v izdani odločbi, 
– redne preglede stanja telesa zaprtega odlagališča v obsegu, določenem v izdani odločbi, 
– izdelavo poročila o stanju odlagališča in opravljenih predpisanih meritvah za posamezno koledarsko leto, kot izhaja iz izdane odločbe. 
Na celotnem območju enote je dopustna postavitev sončnih elektrarn. Elektrarna je predvidena za paralelno obratovanje z distribucijskim električnim omrežjem lokalnega elektrodistributerja Elektra Ljubljana, d.d. Priključitev elektrarn na distribucijsko električno omrežje bo izvedeno preko treh TP (TP MFE 1, TP MFE 2 in TP MFE 3). Izvede se nova SN kabelska povezava do DV Gradac na parceli 1528/2, k.o Vranoviči.
(43) V 116. členu se vrstica z določili za enoto VUK_3 spremeni tako, da se glasi:
VUK_3
mlin
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje se nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju in priobalnem zemljišču se pridobi vodno soglasje.
(44) V 116. členu se vrstica z določili za enoto ZIL_17 spremeni tako, da se zadnji odstavek glasi: »Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje.«
(45) V 116. členu se vrstica z določili za enoto ZOR_1 spremeni tako, da se glasi:
ZOR_1
vas
Dopusten je večji faktor zazidanosti, kot je določen v splošnih in podrobnih PIP, če gre za potrebe dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje.
49. člen 
V 117. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Parcelacija zemljišč: večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, je dopustno deliti na manjše parcele le pod pogojem, da sklenjena površina vinograda oziroma sadovnjaka skupaj s stavbnim zemljiščem za zidanico na parceli, na kateri je zgrajena zidanica, v sklopu funkcionalnega zemljiškega posestva, ne bo manjša od 15 arov, pri zidanicah tipa C in pri novo določenih parcelah za novo zidanico pa ne manjša od 30 arov. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) sledi uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru.«.
50. člen 
V 119. členu se druga vrstica spremeni, tako, da se glasi:
OPR_33_DPN do OPR_36_DPN in OPR_43_DPN
Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug (Uradni list RS, št. 70/17) ostane v veljavi do preklica.
51. člen 
(1) V 120. členu se vrstica z določili za enoto OPR_13 spremeni tako, da se glasi:
OPR_13
Med 2. in 3. varstvenim območjem KP Kolpa se ohrani zeleni pas (ureditev senožetnih travnikov, ki se nadaljujejo v okoliško krajino). 
Območje se delno (čistilna naprava Griblje) nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi 
objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje. 
Na površinah na območju vodovarstvenega območja se upošteva uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič. 
(2) V 120. členu se doda nova vrstica z določili za enoto OPR_48, ki se glasi:
OPR_48
Uredijo se kmetijska zemljišča kot nadomestilo kmetijskih zemljišč, na katerih so v SD OPN 3 v EUP 
z oznakami LOK_1, LOK_2, OPR_17, PEV_3, PEV_5 in PEV_8 namesto gozdnih zemljišč na novo opredeljena stavbna zemljišča.
52. člen 
(1) V 121. členu se v prvem odstavku v preglednici a) Na območju UN Črnomelj izbriše druga vrstica. Posledično se preštevilčijo vse naslednje vrstice.
(2) V 121. členu se v drugem odstavku v preglednici b) Na območju preostalih naselij izbrišeta šesta in zadnja vrstica.
(3) V 121. členu se v drugem odstavku v preglednici b) Na območju preostalih naselij spremeni sedma vrstica (po novem peta), tako da se glasi:
»Griblje
GRI_5_OPPN
OPPN Griblje«
53. člen 
(1) V 124. členu se preglednica v prvem odstavku spremeni, tako da se glasi:
Šifra EUP 
IME DOKUMENTA
OBJAVA ODLOKA
ADL_9_OPPN
Ureditveni načrt Adlešiči
Uradni list RS, št. 14/98, 57/03
ČR_2/26_OPPN
Lokacijski načrt za obvoznico Črnomelj 
Uradni list RS, št. 81/03, 70/17
ČR_2/23_OPPN
Zazidalni načrt Danfoss Črnomelj 
Uradni list RS, št. 27/96, 69/00, 47/02, 81/03, 38/06, 55/13, 81/13, 56/17, 39/18 in 96/22
ČR_2/24_OPPN 
Zazidalni načrt Štorov hrib v Črnomlju 
Skupščinski Dolenjski list, 
št. 14/90, 02/91
ČR_2/25_OPPN
Zazidalni načrt Čardak v Črnomlju, razen zemljišč parc. št. del 924/1, 924/10, del 924/11, del 924/14, del 924/23, 924/26, del 925/1, 925/2, del 925/11, del 950/5, 
k. o. Črnomelj, ter celotni območji EUP ČR_2/30 
in ČR_2/31, na katerih se ZN razveljavi
Uradni list RS, št. 89/02, 92/05, 5/17 in 39/18
ČR_3/11_OPPN
Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko območje Pod gozdom
 
Uradni list RS, št. 59/13
ČR_3/12 OPPN
Občinski podrobni prostorski načrt Semiška cesta, ki se razveljavi na zemljišču s parc. št. 813/2, k. o. Črnomelj
Uradni list RS, št. 43/18
ČR_6/8_OPPN
Občinski lokacijski načrt mestno jedro Črnomelj, razen zemljišč parc. št. del 1187/2, 1253/9, del 1253/10, 
del 1253/11, del 1253/12, 1253/13, del 1253/14, 
del 1253/15, del 1253/16, del 1253/25, k. o. Loka, 
na katerih se OLN razveljavi 
Uradni list RS, št. 92/05, 32/08 – tehnični popravek
ČR_10/6_OPPN
Občinski podrobni prostorski načrt Majer
Uradni list RS, št. 5/17 in 6/22
ČR_13/7_OPPN
Občinski podrobni prostorski načrt Kočevje
Uradni list RS, št. 2/15
ČR_14/10_OPPN 
Občinski podrobni prostorski načrt Tehnološko razvojnega industrijskega središča (TRIS) Kanižarica, ki se razveljavi na območju EUP ČR_14/11.
Uradni list RS, št. 52/10, 55/14 (obvez. razlaga), 51/16 in 99/22
DRT_4_OPPN, 
DRT_5_OPPN, 
DRT_6_OPPN 
Občinski lokacijski načrt Dragatuš 1. faza, razen zemljišč parc. št. 1019/3, 1020/2, 1022/2, 1025/3, 1036/2, 1038/3, 1048/1, 1049/1, 1049/2, 1154/1, 1154/2, 1154/3 in deli zemljišč parc. št. 993, 998, 999, 1002/1, 1002/2, 1012, 1013, 1014/1, 1014/2, 1019/2, 1019/5, 1020/1, 1022/1, 1025/2, 1026/2, 1029/1, 1029/2, 1031, 1032/1, 1032/2, 1037, 1038/1, 1043/1, 1043/2, 1046/2, 1051/2, 1054/2, 1055/1, 1058, 1059/2, 1062/2, 1063/1, 1065, 1070/1, 1070/2, 1071/1, 1071/2, 1072, 1075/1, 1075/2, 1076/2, 1077/1, 1078, 1081, 1082/2, 1090/3, 1090/5, 1098/2, 1105/1, 1105/3, 1111, 1112/1, 1119, 1120, 1127, 1128, 1135, 1136/2, 4662/1, 4662/2, 4663/2, 4670/1, 
k. o. Dragatuš, na katerih se OLN razveljavi
Uradni list RS, št. 120/05
DOL_16_OPPN
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Turistično območje Dolenjci
Uradni list RS, št. 28/21
DRE_2
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora DRE_2 v Drenovcu
Uradni list RS, št. 58/22
GSV_4_OPPN
Občinski podrobni prostorski načrt za kamnolom Suhor
Uradni list RS, št. 98/07
OTO_4_OPPN
Občinski podrobni prostorski načrt za gospodarsko cono Otovec
Uradni list RS, št. 2/11, 79/15
RUV_2_OPPN
Občinski lokacijski načrt poslovna cona Ručetna vas 
Uradni list RS, št. 140/04
LOK_13_OPPN
Občinski podrobni prostorski načrt Kmetija pri Vražjem kamnu, razen zemljišč parc. št. del 3200/2 in del 3201 
k. o. Talčji Vrh, na katerih se OPPN razveljavi
Uradni list RS, št. 55/14
POL_3_OPPN
Občinski podrobni prostorski načrt za turistično območje Podlog
Uradni list RS, št. 47/13
OPR_33_DPN 
do OPR_36_DPN 
in OPR_42_DPN 
ter ČR_3/8 
in ČR_14/10_OPPN
Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug.
Uradni list RS, št. 70/17
OPR_30_DPN, 
OPR_31_DPN, 
OPR_32_DPN, 
OPR_42_DPN
Državni prostorski načrt za prenosni plinovod R45 za oskrbo Bele krajine 
Uradni list RS, št. 77/10, 70/17 – DPN
ČUS_5_OPPN
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev kmetijskega gospodarstva z id. št. KMG-MID 100372155 v Čudnem selu
Uradni list RS, št. 69/19
ČR_2/23_OPPN
Sklep o lokacijski preveritvi na območju ZN Danfoss Črnomelj – 1. faza
Uradni list RS, št. 67/18
ČR_2/25_OPPN 
in ČR_2/30
Sklep o lokacijski preveritvi za del Odloka o Zazidalnem načrtu Čardak v Črnomlju
Uradni list RS, št. 77/20
STK_3
Sklep o lokacijski preveritvi na parceli št. 1500/8, 
k. o. Stari trg ob Kolpi v EUP: STK_3
Uradni list RS, št. 64/19
GSV_4_OPPN
Sklep o lokacijski preveritvi za namen individualnega odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev določenih v Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu kamnolom Suhor
Uradni list RS, št. 96/22
(2) V 124. členu se preglednica v drugem odstavku spremeni, tako da se glasi:
IME DOKUMENTA
OBJAVA ODLOKA
Dolgoročni plan Občine Črnomelj za obdobje 1986–2000 
– s spremembami in dopolnitvami 
Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90, Uradni list RS, št. 45/95, 57/95, 43/00, 81/03, 119/03, 79/04, 
73/08 – tehnični popravek, 46/09
Prostorske sestavine družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje 1986–1990 – s spremembami in dopolnitvami 
Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91, 11/91, Uradni list RS, št. 45/95, 57/95, 43/00, 81/03, 119/03, 79/04, 73/08 – tehnični popravek, 46/09
Prostorsko ureditveni pogoji za območji Krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje 
Uradni list RS, št. 66/95, 36/02, 121/03, 65/06, 75/08, 108/08, 30/09, 46/09
Prostorsko ureditveni pogoji za ureditveno območje Črnomlja in naselij Vojna vas, Svibnik, Kanižarica in Blatnik
Skupščinski Dolenjski list, št. 14/90, Uradni list RS, št. 57/98, 69/00,135/03, 63/04, 66/05, 65/06, 63/07, 75/08, 108/08, 51/10 – obvezna razlaga
Prostorsko ureditveni pogoji za območja Krajevnih skupnosti Dragatuš (del), Sinji vrh in Vinica 
Uradni list RS, št. 70/95, 121/03, 57/06, 75/08, 108/08, 46/09
Prostorsko ureditveni pogoji za območje Krajevne skupnosti Stari trg 
Uradni list RS, št. 39/94, 35/97, 81/02 in 121/03, 75/08, 108/08
Prostorski ureditveni pogoji za območja KS Dragatuš (delno), 
KS Butoraj, KS Tribuče, KS Dobliče-Kanižarica (delno), KS Črnomelj (delno), KS Talčji Vrh in KS Petrova vas 
Uradni list RS, št. 119/03, 23/06, 40/07, 75/08, 108/08, 109/08 – obvezna razlaga, 46/09
Prostorski ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega prostora v občini Črnomelj
Uradni list RS, št. 39/94
Zazidalni načrt Kočevje pri Črnomlju 
Skupščinski Dolenjski list, št. 24/82
Lokacijski načrt spremljajočih objektov pokopališča v Vojni vasi
Skupščinski Dolenjski list, št. 15/89
Zazidalni načrt Čardak v Črnomlju na zemljiščih parc. št. del 924/1, 924/10, del 924/11, del 924/14, del 924/23, 924/26, del 925/1, 925/2, del 925/11, del 950/5, ter 838/2, 915/4 - del, 915/5, 915/7 - del, 917/1, 917/3, 917/4, 917/5 - del, 917/6 - del, 918/1 - del, 918/2, 918/3, 921/2, 921/6, 921/7, 924/6, 924/27 in 924/28 - del, 957/35, 926/9, 1194/22, 926/10, vse k.o. Črnomelj
Uradni list RS, št. 89/02, 92/05, 5/17, 39/18
Zazidalni načrt obrtne cone v Črnomlju na delih zemljišč 
parc. št. 708/9, 708/19, 722/1, 1195/2, 1195/5, k. o. Črnomelj
Skupščinski Dolenjski list, št. 02/90
Ureditveni načrt Adlešiči na zemljiščih oziroma delih zemljišč 
s parc. št 235, 5154/4, del 4759 in del 4758/1, vse k. o. Adlešiči
Uradni list RS, št. 14/98
Zazidalni načrt Drage 2. faza v Črnomlju na zemljiščih 
parc. št. del 1290/4, del 1290/5, del 1290/6, del 1290/19, 1292/1, 
del 2431/2, k. o. Loka
Uradni list RS, št. 47/98
Občinski lokacijski načrt mestno jedro Črnomelj na zemljiščih parc. št. del 1187/2, k. o. Črnomelj ter 1253/9, del 1253/10, del 1253/11, del 1253/12, 1253/13, del 1253/14, del 1253/15, del 1253/16, del 1253/25, k. o. Loka
Uradni list RS, št. 92/05, 32/08 – tehnični popravek
Občinski lokacijski načrt podcenter za ravnanje z odpadki (PCRO) 
in deponija inertnih odpadkov Vranoviči 
Uradni list RS, št. 29/07
Občinski lokacijski načrt Dragatuš 1. faza na zemljiščih parc. št. 1019/3, 1020/2, 1022/2, 1025/3, 1036/2, 1038/3, 1048/1, 1049/1, 1049/2, 1154/1, 1154/2, 1154/3 in deli zemljišč parc. št. 993, 998, 999, 1002/1, 1002/2, 1012, 1013, 1014/1, 1014/2, 1019/2, 1019/5, 1020/1, 1022/1, 1025/2, 1026/2, 1029/1, 1029/2, 1031, 1032/1, 1032/2, 1037, 1038/1, 1043/1, 1043/2, 1046/2, 1051/2, 1054/2, 1055/1, 1058, 1059/2, 1062/2, 1063/1, 1065, 1070/1, 1070/2, 1071/1, 1071/2, 1072, 1075/1, 1075/2, 1076/2, 1077/1, 1078, 1081, 1082/2, 1090/3, 1090/5, 1098/2, 1105/1, 1105/3, 1111, 1112/1, 1119, 1120, 1127, 1128, 1135, 1136/2, 4662/1, 4662/2, 4663/2, 4670/1, k.o. Dragatuš
Uradni list RS, št. 120/05
Lokacijski načrt za centralno čistilno napravo Črnomelj
Skupščinski Dolenjski list, št. 08/90, Uradni list RS, št. 25/91, 21/92, 43/00
Zazidalni načrt Drage 2. faza v Črnomlju
Uradni list RS, št. 47/98
54. člen 
Za 125. členom se doda nov, 126. člen, ki se glasi (posledično se preštevilčijo vsi naslednji členi):
»126. člen 
(odstopanja od PIP) 
(1) Odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, so dopustna pri obstoječih legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo ali se jim spreminja namembnost, če so kumulativno izpolnjeni vsi trije navedeni pogoji:
– so pogoji za gradnjo v izdanem gradbenem ali uporabnem dovoljenju za obstoječi objekt v neskladju s PIP tega odloka,
– se uporabna površina ne povečuje za več kot 30 %,
– bi prilagajanje PIP, določenim s tem odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke stroške konstrukcijskih prilagoditev ali bi objekt zaradi upoštevanja PIP poslabšal dosežene kakovosti v soseščini objekta.
(2) Dopustna so odstopanja od PIP za oblikovanje gradbenih parcel, zelenih površin, regulacijskih linij in preostalih PIP, določenih s tem odlokom, če so potrebna zaradi prilagajanja načrtovanim oziroma spremenjenim omrežjem in ureditvam prometnih površin in GJI, tako da se zagotovijo urbanistično (funkcionalno in ambientalno) skladne ureditve in se gradi kakovosten ulični oziroma javni prostor.«
55. člen 
(1) Naslov 127. člena se spremeni, tako da se glasi: (dokončanje začetih postopkov in veljavnost že izdanih mnenj). Člen se preštevilči v 128. člen.
(2) Besedilo 127. (po novem 128.) člena se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Postopki za izdajo mnenj o skladnosti gradnje z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti za gradnje, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih prostorskih aktov občine, veljavnih v času vložitve zahteve za izdajo mnenj.
(2) Mnenja o skladnosti gradnje z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti, za katere so bile zahteve za izdajo mnenj podane pred uveljavitvijo tega odloka, ostanejo v veljavi dve leti po uveljavitvi tega odloka.«
56. člen 
(preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora – Priloga 1) 
Priloga 1 (Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora) se v celoti zamenja. Priložena je kot Priloga 1 tega odloka.
57. člen 
(1) Spremenijo se grafični prikazi strateškega dela OPN na listih:
– III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:50.000)
– IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000)
– V. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter ostalega prostora (M 1:50.000)
– VI. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000)
(2) Spremenijo se grafični prikazi izvedbenega dela OPN »2. Pregledna karta občine Črnomelj s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)«.
(3) Spremenijo se grafični prikazi izvedbenega dela OPN »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)« na listih G19-03, G19-06, G19-08, G19-18, G19-19, G19-26, G20-06, G20-07, G20-15, G20-16, G20-17, G20-18, G20-19, G20-26, G20-27, G20-28, G20-29, G20-35, G20-36, G20-37, G20-38, G20-39, G20-40, G20-47, G20-48, H19-11, H20-21, H20-41.
(4) Spremenijo se grafični prikazi izvedbenega dela OPN »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)« na listih G19-03, G19-04, G19-08, G19-09, G19-14, G19-18, G19-19, G19-26, G19-28, G19-29, G20-06, G20-07, G20-16, G20-17, G20-18, G20-19, G20-23, G20-24, G20-25, G20-26, G20-27, G20-28, G20-29, G20-30, G20-34, G20-35, G20-36, G20-37, G20-38, G20-39, G20-40, G20-48, H20-21, H20-31, H20-41.
(5) Spremenijo se grafični prikazi izvedbenega dela OPN »5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora DPN in OPPN (M 1:5.000)«.
(6) Spremeni se Priloga 7 Prikaz usmeritev za umestitev in oblikovanje objektov.
(7) Doda se nova grafična priloga 8 Prikaz PIP v podrobnosti OPPN za območje enote ČR_14/11 (del TRIS Kanižarica).
4. POSEBNI IN KONČNA DOLOČBA 
4.1 Posebni določbi
58. člen 
(vpogled v akt in hramba) 
Odlok z vsemi prilogami se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občine Črnomelj. V digitalni obliki je odlok na vpogled na spletni strani Občine Črnomelj. Odlok je posredovan Upravni enoti Črnomelj in Ministrstvu za okolje in prostor.
59. člen 
(nadzorstvo) 
Nadzor nad SD OPN Občine Črnomelj opravljajo pristojna ministrstva.
4.2 Končna določba
60. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-8/2018
Črnomelj, dne 29. septembra 2022
Župan 
Občine Črnomelj 
Andrej Kavšek 
Priloga 1
Kazalo Na vrh
AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti

Datum soglasja:

ID vašega soglasja:

Zavrni vse
Spremeni svoje soglasje