Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2022 z dne 30. 5. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2022 z dne 30. 5. 2022

Kazalo

1761. Uredba o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije, stran 5567.

  
Na podlagi sedmega odstavka 4.a člena in tretjega odstavka 5. člena ter za izvrševanje 4.a člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18, 204/21 in 29/22) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
Ta uredba določa način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in ovrednotenja meril za dodelitev investicijskih spodbud (v nadaljnjem besedilu: spodbuda) za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije.
2. člen 
(pomen izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
– eksperimentalni razvoj pomeni pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporabo obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega in drugega ustreznega znanja in spretnosti, katerih cilj je razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev. Ti lahko vključujejo npr. tudi dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov ali storitev. Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo prototipov, predstavitve, pilotne projekte, preskušanje in potrjevanje novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v okoljih, ki so tipični za vsakdanje pogoje obratovanja, kadar je osnovni cilj nadalje tehnično izboljšati proizvode, procese ali storitve, ki niso v veliki meri ustaljeni. To lahko vključuje razvoj prototipa ali pilotnega projekta za tržno uporabo, ki je obvezno končni tržni izdelek in je predrag, da bi ga izdelali samo za namene predstavitve in potrjevanja. Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb obstoječega proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, storitev in drugih tekočih dejavnosti, tudi če takšne spremembe lahko pomenijo izboljšanje;
– industrijska raziskava pomeni načrtovano raziskavo ali kritično preiskavo, katere namen je pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev. Vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov in lahko zajema izdelavo prototipov v laboratorijskem okolju ali okolju s simuliranimi vmesniki obstoječih sistemov ter pilotnih linij, kadar je to potrebno za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije;
– inovacijski grozdi pomenijo strukture ali organizirane skupine neodvisnih strani (npr. inovativnih novoustanovljenih podjetij, malih, srednjih in velikih podjetij, pa tudi organizacij za razširjanje raziskav in znanja, neprofitnih organizacij in drugih povezanih ekonomskih udeležencev), namenjene podpori inovativne dejavnosti s spodbujanjem souporabe zmogljivosti in izmenjave znanja in izkušenj ter učinkovitim prispevanjem k prenosu znanja, mreženju, razširjanju informacij in sodelovanju med podjetji in drugimi organizacijami v grozdu;
– intenzivnost spodbude pomeni znesek spodbude, izražen kot odstotek upravičenih stroškov;
– napotitev pomeni začasno zaposlitev osebja s strani upravičenca in s pravico osebja, da se vrne k prejšnjemu delodajalcu;
– neopredmetena sredstva so sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike (na primer patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina);
– obdobje izvajanja investicije pomeni obdobje med začetkom izvajanja investicije in zaključkom investicije ter znaša največ tri leta (z možnostjo podaljšanja v primeru utemeljenih razlogov);
– opredmetena sredstva so zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
– organizacija za raziskovanje in širjenje znanja pomeni gospodarsko družbo, katere glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja;
– organizacijske inovacije pomenijo izvajanje novih organizacijskih metod v poslovnih praksah podjetja, organizaciji delovnega mesta ali zunanjih odnosih, pri čemer so izključene spremembe, ki temeljijo na organizacijskih metodah, ki jih podjetje že uporablja, spremembe strategije upravljanja, združitve in prevzeme, prenehanje uporabe procesa, preproste kapitalske zamenjave ali razširitve, spremembe, ki izhajajo izključno iz sprememb cen dejavnikov, prilagoditve, lokalizacija, redne sezonske in druge ciklične spremembe ter trgovanje z novimi ali znatno izboljšanimi proizvodi;
– podporne storitve za inovacije pomenijo zagotavljanje pisarniških prostorov, bank podatkov, knjižnic, tržnih raziskav, laboratorijev, kakovostnega označevanja, preverjanja in certificiranja, da se razvijejo učinkovitejši proizvodi, procesi ali storitve;
– procesne inovacije pomenijo izvajanje novih ali znatno izboljšanih proizvodnih ali dostavnih metod (vključno z znatnimi spremembami tehnik, opreme ali programske opreme), ne pomenijo pa manjših sprememb ali izboljšav, povečanja proizvodnih ali storitvenih zmogljivosti z dodajanjem proizvodnih ali logističnih sistemov, zelo podobnih tistim, ki so že v uporabi, prenehanja uporabe procesa, preproste kapitalske zamenjave ali razširitve, sprememb, ki izhajajo izključno iz sprememb cen dejavnikov, prilagoditev, lokalizacije, rednih sezonskih in drugih cikličnih sprememb ter trgovanja z novimi ali znatno izboljšanimi proizvodi;
– raziskovalci so osebe, razporejene za delo na investiciji, z diplomo terciarnega izobraževanja;
– raziskovalna infrastruktura pomeni objekte in naprave, vire in s tem povezane storitve, ki jih znanstvena skupnost uporablja za izvajanje raziskav na zadevnih področjih, ter zajema znanstveno opremo ali sklope instrumentov, na znanju temelječe vire, kot so zbirke, arhivi ali strukturirane znanstvene informacije, zagotavljanje infrastruktur, temelječih na informacijski in komunikacijski tehnologiji, kot so infrastruktura GRID ter računalniške, programske in komunikacijske infrastrukture, ali kakršnakoli druga edinstvena sredstva, bistvena za izvajanje raziskav. Take infrastrukture so lahko na enem mestu ali razpršene (organizirana mreža virov) v skladu s členom 2(a) Uredbe Sveta (ES) št. 723/2009 z dne 25. junija 2009 o pravnem okviru Skupnosti za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC);
– strokovni in tehnični sodelavci so podporno osebje, razporejeno za delo na investiciji;
– stroški osebja pomenijo stroške raziskovalcev, tehnikov in drugega podpornega osebja v obsegu, v katerem so zaposleni v okviru zadevne investicije ali dejavnosti;
– svetovalne storitve za inovacije pomenijo svetovanje, pomoč in usposabljanje na področju prenosa znanja, pridobitve, zaščite in izkoriščanja neopredmetenih sredstev ter uporabe standardov in predpisov, ki jih zajemajo;
– študija izvedljivosti pomeni oceno in analizo potenciala investicije, katerih cilj je podpora procesu odločanja z objektivnim in razumnim ugotavljanjem prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti investicije, poleg tega pa tudi opredelitev virov, ki so potrebni pri njegovem izvajanju, in ne nazadnje možnosti, da bo uspešen;
– temeljna raziskava pomeni eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novega znanja o temeljnih načelih pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi bilo neposredno usmerjeno v tržno uporabo;
– upravičeni stroški, za katere je dopustno dodeljevanje pomoči za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije, so stroški, opredeljeni v tej uredbi glede na posamezno kategorijo investicije v raziskave in razvoj ter inovacije;
– visokokvalificirano osebje pomeni osebje z diplomo terciarnega izobraževanja in vsaj petimi leti ustreznih strokovnih izkušenj, kar lahko vključuje tudi doktorsko usposabljanje;
– začetek izvajanja investicije je datum dejanskega začetka del v okviru investicije oziroma prva pravno zavezujoča zaveza naročila opreme ali vsaka druga zaveza, zaradi katere investicije ni več mogoče preklicati, če ta nastane pred dejanskim začetkom del v okviru investicije. Nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot sta pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del.
II. NAČIN UGOTAVLJANJA POGOJEV ZA DODELITEV SPODBUD 
3. člen 
(prejemnik spodbude in sodelovanje med investitorji) 
(1) Kot prejemnik investicijske spodbude se šteje tudi organizacija za raziskovanje in širjenje znanja ali inovacijski grozd, če sta del konzorcija investitorjev in če v zvezi s posamično investicijo v raziskave in razvoj ter inovacije opravljata gospodarsko dejavnost.
(2) Če gre za investicijo, pri kateri sodeluje več investitorjev, morajo ti za ureditev medsebojnih obveznosti in razmerij skleniti konzorcijsko pogodbo, ki vsebuje najmanj naslednje sestavine:
1. imenovanje vodilnega konzorcijskega partnerja, ki je velika gospodarska družba, kot prijavitelja in prejemnika spodbud za vse partnerje ter sklenitelja pogodbe o dodelitvi sredstev;
2. pooblastilo konzorcijskih partnerjev vodilnemu konzorcijskemu partnerju za predložitev skupne vloge, zastopanje konzorcija in sklenitev pogodbe o dodelitvi sredstev v imenu vseh konzorcijskih partnerjev ter vso komunikacijo v zvezi z investicijo;
3. delitev aktivnosti v zvezi z izpolnjevanjem investicijskega programa med konzorcijskimi partnerji;
4. opredelitev vseh pravic in obveznosti konzorcijskih partnerjev, med katerimi mora biti zlasti:
a) opredeljena (so)odgovornost prijavitelja in vseh drugih konzorcijskih partnerjev ter obveznost za vračilo sredstev, če se pri kateremkoli partnerju začne postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja ali postopek izbrisa brez likvidacije ali prisilne likvidacije ali likvidacije,
b) opredeljena (so)odgovornost prijavitelja in vseh konzorcijskih partnerjev ter obveznost za vračilo subvencijskih sredstev v primeru zahtevka za vračilo subvencijskih sredstev zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri kateremkoli konzorcijskem partnerju,
c) opredeljeno upravljanje sprememb, nastalih pri izvajanju investicije:
– ravnanje v primeru kršitev določb konzorcijske pogodbe s strani posameznih konzorcijskih partnerjev,
– razreševanje sporov in veljavnost pogodbe,
– obveznosti glede izvedbe prenakazila sredstev vodilnega konzorcijskega partnerja drugim konzorcijskim partnerjem v 3 delovnih dneh po prejemu sredstev.
d) upravljanje s pravicami v zvezi z rezultati investicije, v okviru česar mora opredeliti tudi:
– da se rezultati sodelovanja, iz katerih ne izhajajo pravice intelektualne lastnine, splošno razširjajo in se lahko katerekoli pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti raziskovalnih organizacij ali raziskovalnih infrastruktur, v celoti dodelijo organizacijam za raziskovanje in razširjanje znanja;
– da se katerekoli pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz investicije, ter s tem povezane pravice dostopa sodelujočim partnerjem dodelijo tako, da ustrezno odražajo njihove delovne sklope, prispevke in interese; ali
– da raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture prejmejo nadomestilo v višini tržne cene za pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz njihovih dejavnosti in so dodeljene udeleženim podjetjem ali za katere se udeleženim podjetjem dodelijo pravice dostopa. Pri tem se absolutni znesek vrednosti vseh prispevkov, tj. finančnih in nefinančnih, udeleženih podjetij k stroškom dejavnosti raziskovalnih organizacij ali raziskovalnih infrastruktur, iz katerih izhajajo zadevne pravice intelektualne lastnine, lahko odšteje od navedenega nadomestila.
4. člen 
(osnova za določitev vrednosti sofinanciranja)
Za ugotavljanje osnove za določitev vrednosti sofinanciranja se uporabijo podatki o upravičenih stroških investicije v raziskave in razvoj ter inovacije brez davka na dodano vrednost ter drugih davkov in dajatev.
5. člen 
(ohranjanje povprečnega števila zaposlenih) 
(1) Šteje se, da je pogoj ohranjanja najmanj povprečnega števila zaposlenih v obdobju izvajanja investicije iz 2. točke prvega odstavka 4.a člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18, 204/21 in 29/22; v nadaljnjem besedilu: zakon) izpolnjen, če je povprečno število zaposlenih v prejemniku spodbude v obdobju izvajanja investicije enako ali višje od povprečnega števila zaposlenih v prejemniku spodbude v zadnjih dvanajstih mesecih pred oddajo vloge. Izpolnjenost pogoja se preverja po zaključku obdobja izvajanja investicije.
(2) V vlogi za dodelitev spodbude mora investitor predložiti podatek o številu zaposlenih v prejemniku spodbude v zadnjih dvanajstih mesecih pred oddajo vloge.
6. člen 
(merila za ocenjevanje investicije iz prvega odstavka 4.a člena zakona) 
(1) Pri odločanju o dodelitvi in višini spodbude za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije iz prvega odstavka 4.a člena zakona se merila za dodelitev spodbud po 3. točki prvega odstavka 4.a člena zakona ovrednotijo na naslednji način:
Merilo
Največ možnih točk
I. Odličnost investicije 
50
Prispevek investicije k izzivu, ki ga investicija naslavlja
25
Stopnja tehnološke odličnosti (Beyond-State-of-the-Art) investicije
25
II. Ekonomski vidik investicije
15
Skladnost investicije s Strategijo razvoja Slovenije 2030, Znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije, Slovensko strategijo pametne specializacije S4/S5 in cilji Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev ter strategijo razvoja novih tehnologij v gospodarski dejavnosti, v katero se umešča investitor
15
III. Okoljski vidik investicije (alternativno z digitalnim elementom socialnega vidika)
15
Prispevek investicije na področju prehoda na krožno gospodarstvo
15
Digitalni element socialnega vidika investicije (alternativno z okoljskim vidikom)
15
Prispevek investicije k digitalni preobrazbi
15
IV. Kakovost in učinkovitost izvajanja investicije
20
Organizacija in vodenje investicije
20
Največ možnih točk
100
(2) Merili za presojo okoljskega vidika in digitalnega elementa socialnega vidika investicije se presojata alternativno tako, da investitor v vlogi za dodelitev spodbude označi, po katerem izmed teh vidikov naj se presoja investicija v raziskave in razvoj ter inovacije.
(3) Merila iz prvega odstavka tega člena so podrobneje ovrednotena v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Komisija iz 16. člena zakona za strokovni pregled in ocenjevanje popolnih vlog glede na merila iz tega člena lahko angažira zunanje strokovnjake z domačimi in mednarodnimi referencami na področju, ki ga zadeva investicija v raziskave in razvoj ter inovacije.
(5) Če je investicija ocenjena z manj kot 75 točkami, se vloga zavrne.
7. člen 
(merila za ocenjevanje investicije iz drugega odstavka 4.a člena zakona) 
(1) Pri odločanju o dodelitvi in višini spodbude za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije iz drugega odstavka 4.a člena zakona se investicija po 3. točki prvega odstavka 4.a člena zakona ocenjuje po merilih, ovrednotenih na naslednji način:
Merilo
Največ možnih točk
I. Odličnost investicije 
50
Prispevek investicije k izzivu, ki ga investicija naslavlja
25
Stopnja tehnološke odličnosti (Beyond-State-of-the-Art) investicije
25
II. Ekonomski vidik investicije
15
Skladnost investicije s Strategijo razvoja Slovenije 2030, Znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije, Slovensko strategijo pametne specializacije S4/S5 in cilji Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev ter strategijo razvoja novih tehnologij v gospodarski dejavnosti, v katero se umešča partnerstvo
5
Skladnost investicije s strategijami razvoja sodelujočih konzorcijskih partnerjev
5
Velikost investicije
5
III. Okoljski vidik investicije (alternativno z digitalnim elementom socialnega vidika)
15
Prispevek investicije na področju prehoda na krožno gospodarstvo
15
IV. Digitalni element socialnega vidika investicije (alternativno z okoljskim)
15
Prispevek investicije k digitalni preobrazbi
15
V. Kakovost in učinkovitost partnerstva
20
Utemeljitev uveljavljenosti partnerjev konzorcija ter dokazilo o obstoju javno predstavljenega predhodnega dogovora partnerjev o strateškem razvojnem sodelovanju na področju investicije
14
Vpliv investicije na razvoj ekosistema partnerjev
6
VI. Kakovost in učinkovitost izvajanja investicije
20
Organizacija in vodenje investicije
20
Največ možnih točk
120
(2) Merili za presojo okoljskega vidika in digitalnega elementa socialnega vidika investicije se presojata alternativno tako, da investitor v vlogi za dodelitev spodbude označi, po katerem izmed teh vidikov naj se presoja investicija v raziskave in razvoj ter inovacije.
(3) Merila za dodelitev spodbud iz prvega odstavka tega člena so podrobneje ovrednotena v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Komisija iz 16. člena zakona za strokovni pregled in ocenjevanje popolnih vlog glede na merila iz tega člena lahko angažira zunanje strokovnjake z domačimi in mednarodnimi referencami na področju, ki ga zadeva investicija v raziskave in razvoj ter inovacije.
(5) Če je investicija ocenjena z manj kot 90 točkami, se vloga zavrne.
8. člen 
(izvedljivost in upravičenost investicije) 
Ekonomska, finančna, tehnična, prostorska in tehnološka izvedljivost ter upravičenost investicije po 4. točki 4.a člena zakona se ugotavlja na podlagi investicijskega programa, ki ga potrdi investitor oziroma konzorcij partnerjev.
9. člen 
(investicijski program) 
(1) Investitor oziroma konzorcij partnerjev mora v vlogi za dodelitev spodbude priložiti investicijski program.
(2) Investicijski program za investicijo iz prvega odstavka 4.a člena zakona mora poleg sestavin, navedenih v uredbi, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije, vsebovati vsaj naslednje sestavine:
I.
Uvod
1. Povzetek investicije
2. Predstavitev investitorja, vključno z osebami, odgovornimi za izdelavo investicijskega programa, za strokovno in znanstveno koordinacijo izvedbe investicije, ter njihovimi referencami
II.
Osnovni podatki o investiciji
1. Identifikacija investicije z vidika kategorij investicij v razvoj in raziskave ter inovacije iz 12. člena uredbe
2. Cilji in pričakovani rezultati investicije, analiza tržnih možnosti investicije
3. Osnovni podatki o vrednosti investicije
4. Obdobje izvajanja investicije (vključno s predvidenim začetkom investicije)
5. Utemeljitev ekonomske, finančne, tehnične in tehnološke izvedljivosti in upravičenost investicije
III.
Odličnost investicije
1. Predstavitev prispevka investicije k izzivu, ki ga investicija naslavlja
2. Prikaz tehnološke odličnosti investicije
3. Povzetek pričakovanih rezultatov investicije in način njihovega spremljanja
IV.
Ekonomski vidik
1. Skladnost investicije s Strategijo razvoja Slovenije 2030, Slovensko strategijo pametne specializacije S4/S5, s cilji Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev ter strategijo razvoja novih tehnologij v gospodarski dejavnosti, v katero se umešča investitor
2. Skladnost investicije s strategijo investitorja
3. Projekcija finančnih rezultatov izvedene investicije ter stanja zaposlenosti (vključno s predvidenim povečanjem dodane vrednosti na zaposlenega in predvidenim stanjem povprečnega števila zaposlenih med izvajanjem investicije)
V.
Okoljski vidik (če je relevantno za investicijo)
1. Prispevek investicije na področju prehoda v krožno gospodarstvo
VI.
Digitalni element socialnega vidika (če je relevantno za investicijo)
1. Prispevek investicije k digitalni preobrazbi
VII.
Kakovost in učinkovitost izvajanja investicije
1. Vsebinska predstavitev delovnih sklopov, povzetek načrtovanih rezultatov aktivnosti, predstavitev morebitnih zunanjih izvajalcev, predstavitev investicije prek upravičenih stroškov
2. Predstavitev finančne konstrukcije investicije
3. Analiza tveganj investicije
4. Predstavitev organizacije in vodenja investicije
(3) Investicijski program za investicijo iz drugega odstavka 4.a člena zakona mora poleg sestavin, navedenih v uredbi, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije, vsebovati vsaj naslednje sestavine:
I.
Uvod
1. Povzetek investicije
2. Predstavitev konzorcija investitorjev, vključno z osebami, odgovornimi za izdelavo investicijskega programa, za strokovno in znanstveno koordinacijo izvedbe investicije ter njihovimi referencami
II.
Osnovni podatki o investiciji
1. Identifikacija investicije z vidika kategorij investicij v razvoj in raziskave ter inovacije iz 12. člena uredbe
2. Cilji in pričakovani rezultati investicije, analiza tržnih možnosti investicije
3. Osnovni podatki o vrednosti investicije
4. Obdobje izvajanja investicije (vključno s predvidenim začetkom investicije)
5. Utemeljitev ekonomske, finančne, tehnične in tehnološke izvedljivosti ter upravičenost investicije (za konzorcij skupno in po konzorcijskem partnerju)
III.
Odličnost investicije
1. Predstavitev prispevka investicije k izzivu, ki ga investicija naslavlja
2. Prikaz tehnološke odličnosti investicije
3. Povzetek pričakovanih rezultatov investicije in način njihovega spremljanja
IV.
Ekonomski vidik
1. Skladnost investicije s Strategijo razvoja Slovenije 2030, Slovensko strategijo pametne specializacije S4/S5, s cilji Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev ter strategijo razvoja novih tehnologij v gospodarski dejavnosti, v katero se umešča partnerstvo investitorjev
2. Skladnost investicije s strategijami sodelujočih konzorcijskih partnerjev
3. Projekcija finančnih rezultatov izvedene investicije ter stanja zaposlenosti (vključno s predvidenim povečanjem dodane vrednosti na zaposlenega in predvidenim stanjem povprečnega števila zaposlenih med izvajanjem investicije)
V.
Okoljski vidik (če je relevantno za investicijo)
1. Prispevek investicije na področju prehoda v krožno gospodarstvo
VI.
Digitalni element socialnega vidika (če je relevantno za investicijo)
1. Prispevek investicije k digitalni preobrazbi
VII.
Kakovost in učinkovitost partnerstva
1. Utemeljitev uveljavljenosti partnerjev konzorcija ter dokazilo o obstoju javno predstavljenega predhodnega dogovora partnerjev o strateškem razvojnem sodelovanju na področju investicije
2. Vpliv investicije na razvoj ekosistema konzorcijskih partnerjev
VIII.
Kakovost in učinkovitost izvajanja investicije
1. Vsebinska predstavitev delovnih sklopov, povzetek načrtovanih rezultatov aktivnosti, predstavitev morebitnih zunanjih izvajalcev, predstavitev investicije prek upravičenih stroškov (za konzorcij skupno in po konzorcijskem partnerju)
2. Predstavitev finančne konstrukcije investicije (za konzorcij skupno in po konzorcijskem partnerju)
3. Analiza tveganj investicije
IX.
Predstavitev organizacije in vodenja investicije
(4) Investicijski program mora biti izdelan strokovno in v okviru razpoložljivih podatkov. Investitor oziroma konzorcij investitorjev mora zagotoviti usposobljenost izdelovalcev investicijskega programa, ki jo dokazuje z navedbo domačih in mednarodnih izkušenj s pripravo primerljivih investicij v raziskave in razvoj ter inovacije.
10. člen 
(povečana dodana vrednost) 
(1) Šteje se, da je pogoj povečanja dodane vrednosti na zaposlenega v dveh letih po zaključku investicije izpolnjen, če je dodana vrednost na zaposlenega v prejemnici spodbude, ki je velika gospodarska družba, za poslovno leto, ki sledi dvema poslovnima letoma po letu zaključka investicije, višja od dodane vrednosti na zaposlenega v isti prejemnici spodbude v zadnjem poslovnem letu pred letom oddaje vloge.
(2) V vlogi za dodelitev spodbude mora investitor predložiti podatek o dodani vrednosti na zaposlenega v prejemnici spodbude, ki je velika gospodarska družba, v zadnjem poslovnem letu pred letom oddaje vloge.
III. NAČIN UGOTAVLJANJA UPRAVIČENE VIŠINE SPODBUD 
1. Splošno
11. člen 
(identifikacija investicije z vidika kategorij investicij v raziskave in razvoj ter inovacije) 
(1) Investicija v raziskave in razvoj ter inovacije, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev spodbud po zakonu in tej uredbi, se za namen določitve višine spodbude razvrstijo v eno ali več kategorij:
1. temeljna raziskava,
2. industrijska raziskava,
3. eksperimentalni razvoj,
4. študija izvedljivosti,
5. gradnja ali posodobitev raziskovalne infrastrukture,
6. investicija v inovacijski grozd,
7. investicija v inovacije za male in srednje velike gospodarske družbe,
8. investicija v procesne in organizacijske inovacije.
(2) Investicija se uvrsti v več kategorij tako, da več kot polovica upravičenih stroškov investicije nastane z dejavnostmi, ki spadajo pretežno v eno od kategorij.
2. Spodbude za investicije, ki so temeljne raziskave, industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj in študije izvedljivosti
12. člen 
(upravičeni stroški pri temeljnih raziskavah, industrijskih raziskavah, eksperimentalnem razvoju in študijah izvedljivosti) 
(1) Pri investicijah, ki so temeljne raziskave, industrijske raziskave ali eksperimentalni razvoj, so upravičeni stroški:
1. stroški osebja,
2. stroški opredmetenih sredstev,
3. stroški neopredmetenih sredstev,
4. stroški storitev zunanjih izvajalcev,
5. stroški materiala in posredni stroški.
(2) Kot upravičeni stroški osebja štejejo stroški raziskovalcev, tehnikov in drugega podpornega osebja v obsegu zaposlitve na investiciji.
(3) Kot upravičeni stroški opredmetenih sredstev štejejo stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v investiciji ter stroški stavb in zemljišča v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za investicijo. Kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za investicijo skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju investicije. Glede stavb se štejejo za upravičene le stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju investicije. Za zemljišče se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala.
(4) Kot upravičeni stroški neopredmetenih sredstev štejejo stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih.
(5) Kot upravičeni stroški storitev zunanjih izvajalcev štejejo stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za investicijo.
(6) Kot upravičeni stroški materiala in posredni stroški štejejo dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica investicije.
(7) Pri študiji izvedljivosti so upravičeni stroški študij. Za stroške študij se smiselno uporablja prvi odstavek tega člena.
13. člen 
(intenzivnost in višina spodbud) 
(1) Pri temeljni raziskavi intenzivnost spodbude lahko dosega do 100 % upravičenih stroškov temeljne raziskave.
(2) Pri industrijski raziskavi intenzivnost spodbude ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov industrijske raziskave.
(3) Pri eksperimentalnem razvoju intenzivnost spodbude ne sme presegati 25 % upravičenih stroškov za eksperimentalni razvoj.
(4) Pri študiji izvedljivosti intenzivnost spodbude ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov študije izvedljivosti.
(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se intenzivnost spodbude za industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj lahko poveča do največje intenzivnosti spodbude v višini 80 % upravičenih stroškov v naslednjih primerih:
1. za 10 % za srednje velike gospodarske družbe in 20 % za male gospodarske družbe;
2. za 15 %, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
a) investicija vključuje učinkovito sodelovanje med gospodarskimi družbami, od katerih je vsaj ena mala ali srednje velika gospodarska družba, ali se investicija izvaja v vsaj dveh državah članicah ali pa v eni državi članici in eni pogodbenici Sporazuma Evropskega gospodarskega prostora, nobena posamezna gospodarska družba pa ne nosi več kot 70 % upravičenih stroškov, ali
b) investicija vključuje učinkovito sodelovanje med gospodarsko družbo in eno ali več organizacij za raziskovanje in širjenje znanja, kadar slednje krijejo vsaj 10 % upravičenih stroškov in imajo pravico objaviti svoje rezultate raziskav, in
c) rezultati investicije se splošno razširjajo prek konferenc, objav, prosto dostopnih zbirk podatkov ali brezplačne in odprte programske opreme.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena se intenzivnost spodbude za študije izvedljivosti lahko poveča za 10 % za srednje velike gospodarske družbe in 20 % za male gospodarske družbe.
(7) Ne glede na prvi do šesti odstavek tega člena absolutni znesek spodbud ne sme presegati naslednjih pragov:
1. 40.000.000 eurov na gospodarsko družbo in na investicijo pri investiciji, ki je pretežno temeljna raziskava, če več kot polovica upravičenih stroškov investicije nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo temeljnih raziskav;
2. 20.000.000 eurov na gospodarsko družbo in na investicijo pri investiciji, ki je pretežno industrijska raziskava, če več kot polovica upravičenih stroškov investicije nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo industrijskih raziskav ali v kategorijo industrijskih ali kategorijo temeljnih raziskav kot celote;
3. 15.000.000 eurov na gospodarsko družbo in na investicijo pri investiciji, ki je pretežno eksperimentalni razvoj, če več kot polovica upravičenih stroškov investicije nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo eksperimentalnega razvoja;
4. 7.500.000 eurov na študijo pri spodbudi za študije izvedljivosti za pripravo na raziskovalne dejavnosti.
3. Spodbude za gradnje ali posodobitve raziskovalnih infrastruktur
14. člen 
(upravičeni stroški) 
(1) Pri gradnji ali posodobitvi raziskovalnih infrastruktur so upravičeni stroški naložbe v neopredmetena in opredmetena sredstva.
(2) Glede stroškov v neopredmetena in opredmetena sredstva se smiselno uporablja 12. člen te uredbe.
15. člen 
(intenzivnost in višina spodbud) 
(1) Pri gradnji ali posodobitvi raziskovalnih infrastruktur intenzivnost spodbude ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov gradnje ali posodobitve raziskovalnih infrastruktur.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek absolutni znesek spodbude ne sme presegati 20.000.000 eurov na infrastrukturo pri spodbudi za naložbe v raziskovalne infrastrukture.
16. člen 
(dodatni pogoji za dodelitev spodbud) 
(1) Investitor mora v primeru dodelitve spodbude za gradnjo ali posodobitev raziskovalne infrastrukture zagotoviti, da:
1. se financiranje, stroški in prihodki knjižijo ločeno na podlagi dosledno uporabljenih in objektivno utemeljenih načel stroškovnega računovodstva, kadar se raziskovalna infrastruktura uporablja za opravljanje gospodarskih in negospodarskih dejavnostih;
2. cena, ki se zaračuna za delovanje ali uporabo raziskovalne infrastrukture, ustreza tržni ceni; in
3. je dostop do raziskovalne infrastrukture omogočen več uporabnikom in je dodeljen na pregleden in nediskriminatoren način. Podjetjem, ki so financirala najmanj 10 % naložbenih stroškov raziskovalne infrastrukture, se lahko dodeli prednosten dostop pod ugodnejšimi pogoji, sorazmeren s prispevkom podjetij, pod javno dostopnimi pogoji.
(2) Investitor mora v vlogi predvideti delež svojih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti med izvajanjem investicije in o tem razmerju vsakoletno poročati v letnih poročilih.
(3) Če se investitorju v času amortizacijske dobe sredstev poveča delež gospodarskih dejavnosti v primerjavi s predvidenim deležem iz prejšnjega odstavka, mora vrniti sredstva, ki presegajo veljavno intenzivnost pomoči.
4. Spodbude za inovacijske grozde
17. člen 
(upravičeni stroški) 
(1) Pri spodbudi za izgradnjo ali nadgradnjo inovacijskih grozdov so upravičeni stroški v neopredmetena in opredmetena sredstva.
(2) Pri spodbudi za tekoče poslovanje inovacijskih grozdov so upravičeni stroški osebja in materiala ter posredni stroški, ki so povezani z naslednjimi dejavnostmi:
– spodbujanje inovacijskih grozdov, da se olajšajo sodelovanje, izmenjava informacij ter zagotavljanje ali usmerjanje specializiranih in uporabniku prilagojenih podpornih storitev za gospodarske družbe;
– trženje inovacijskega grozda, da se razširi sodelovanje novih gospodarskih družb ali organizacij ter poveča prepoznavnost grozda; in
– upravljanje zmogljivosti inovacijskega grozda; organizacija programov usposabljanja, delavnic in konferenc v podporo izmenjavi znanja, mreženju in mednarodnemu sodelovanju.
(3) Spodbuda za tekoče poslovanje inovacijskega grozda se dodeli za največ 3 leta.
(4) Glede stroškov v neopredmetena in opredmetena sredstva, stroškov materiala ter posrednih stroškov se smiselno uporablja 12. člen te uredbe.
18. člen 
(intenzivnost in višina spodbud) 
(1) Pri naložbah v inovacijske grozde intenzivnost spodbude ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov. Intenzivnost spodbude se lahko poveča za 15 % za inovacijske grozde na območju »a« in za 5 odsotnih točk na območju »c«, kot ju določa uredba, ki ureja regionalno karto.
(2) Intenzivnost spodbude za tekoče poslovanje ne sme presegati 50 % skupnih upravičenih stroškov v obdobju, v katerem je spodbuda dodeljena.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena absolutni znesek spodbude ne sme presegati 7.500.000 eurov na inovacijski grozd.
19. člen 
(dodatni pogoji za dodelitev spodbud) 
(1) Spodbuda za inovacijski grozd se dodeli izključno pravnemu subjektu, ki upravlja inovacijski grozd (organizacija grozdov).
(2) Investitor mora v primeru dodelitve spodbude za inovacijske grozde zagotoviti, da:
1. je dostop do prostorov, zmogljivosti in dejavnosti inovacijskega grozda omogočen komurkoli in je dodeljen na pregleden in nediskriminatoren način. Podjetjem, ki so financirala najmanj 10 % naložbenih stroškov v inovacijski grozd, se lahko dodeli prednosten dostop pod ugodnejšimi pogoji, sorazmeren s prispevkom podjetij, pod javno dostopnimi pogoji; in
2. cena, ki se zaračuna za uporabo zmogljivosti inovacijskega grozda ali za sodelovanje pri njegovih dejavnostih, ustreza tržni ceni ali odraža njihove stroške.
5. Spodbude za inovacije za male in srednje velike gospodarske družbe
20. člen 
(upravičeni stroški) 
(1) Pri spodbudi za inovacije za male in srednje velike gospodarske družbe so upravičeni stroški:
1. stroški za pridobivanje, potrjevanje in obrambe patentov ter druga neopredmetena sredstva,
2. stroški za napotitev visokokvalificiranega osebja iz raziskovalne organizacije za širjenje znanja ali velike gospodarske družbe, ki dela na področju raziskav, razvoja in inovacij na novo ustanovljenem delovnem mestu pri upravičencu in ne nadomešča drugega osebja; in
3. stroški storitev zunanjih izvajalcev za inovacije.
(2) Glede stroškov osebja, neopredmetenih sredstev in stroškov storitev zunanjih izvajalcev se smiselno uporablja 12. člen te uredbe.
21. člen 
(intenzivnost in višina spodbude) 
(1) Pri spodbudi za inovacije za male in srednje velike gospodarske družbe intenzivnost spodbude ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek v primeru spodbude za svetovalne in podporne storitve za inovacije se lahko intenzivnost pomoči poveča do 100 % upravičenih stroškov, pod pogojem, da celotni znesek pomoči za svetovalne in podporne storitve za inovacije ne presega 200.000 eurov na gospodarsko družbo v kateremkoli triletnem obdobju.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena absolutni znesek spodbude ne sme presegati 5.000.000 eurov na gospodarsko družbo in na investicijo pri spodbudi za inovacije za mala in srednja podjetja.
6. Spodbude za procesne in organizacijske inovacije
22. člen 
(upravičeni stroški) 
(1) Pri spodbudi za procesne in organizacijske inovacije so upravičeni stroški:
1. stroški osebja,
2. stroški opredmetenih sredstev,
3. stroški neopredmetenih sredstev,
4. stroški materiala in posredni stroški.
(2) Glede stroškov osebja, opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter stroškov materiala in posrednih stroškov se smiselno uporablja 12. člen te uredbe.
23. člen 
(intenzivnost in višina spodbude) 
(1) Pri spodbudi za procesne in organizacijske inovacije intenzivnost spodbude ne sme presegati 15 % upravičenih stroškov za velike gospodarske družbe in 50 % upravičenih stroškov za male in srednje velike gospodarske družbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek absolutni znesek spodbude ne sme presegati 7.500.000 eurov na gospodarsko družbo in na investicijo pri spodbudi za procesne in organizacijske inovacije.
7. Posebne določbe
24. člen 
(dodatno glede storitev zunanjih svetovalcev) 
(1) Stroški storitev zunanjih izvajalcev so upravičeni, če so bile storitve kupljene po običajnih tržnih pogojih in uporabljene izključno za investicijo.
(2) Strošek storitve zunanjega izvajalca je neupravičen, če je zunanji izvajalec:
1. povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe,
2. zakoniti zastopnik končnega prejemnika, član organa upravljanja ali nadzora ali njegov družinski član,
3. neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot 25-odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu končnega prejemnika,
4. zaposlen pri končnem prejemniku in opravlja storitev na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe ali kot samostojni podjetnik,
5. konzorcijski partner in
6. podjetje, katerega večinski lastnik ali zakoniti zastopnik je zaposlen pri končnem prejemniku.
25. člen 
(dodatno glede stroškov materiala) 
Stroški materiala so upravičeni, če so neposredno povezani s cilji investicije in ustrezno knjiženi.
26. člen 
(spodbude za organizacije za raziskovanje in širjenje znanja) 
(1) Ne glede na omejitve iz 12. do 24. člena te uredbe je dopustna dodelitev spodbud organizacijam za raziskovanje in širjenje znanja v višini 80 % upravičenih stroškov, če organizacija za raziskovanje in širjenje znanja dokaže, da gre pri dodelitvi spodbud za financiranje njenih negospodarskih dejavnosti ter da zagotavlja ločeno računovodstvo za gospodarske in negospodarske dejavnosti, ki preprečuje navzkrižno subvencioniranje gospodarskih dejavnosti.
(2) Za negospodarske dejavnosti iz prejšnjega odstavka se štejejo:
1. izobraževanje za več in bolje usposobljene človeške vire v okviru sistema javnega izobraževanja;
2. neodvisne razvojno-raziskovalne investicije za več znanja in boljše razumevanje, vključno s sodelovalnimi razvojno-raziskovalnimi investicijami, pri katerih organizacija za raziskovanje in širjenje znanja učinkovito sodeluje;
3. obsežno nediskriminatorno in neizključujoče razširjanje rezultatov raziskav, na primer prek izobraževanja, prosto dostopnih zbirk podatkov, javnih publikacij ali odprtokodne programske opreme;
4. dejavnosti prenosa znanja, kadar jih vodi ena ali več organizacij za raziskovanje in širjenje znanja ter kadar se vsi dobički iz teh dejavnosti ponovno vložijo v osnovne dejavnosti organizacije za raziskovanje in širjenje znanja.
(3) Če investitor dokaže, da opravlja katero od dejavnosti, navedenih v prejšnjem odstavku, se šteje, da opravlja negospodarsko dejavnost.
27. člen 
(vrstni red obravnave vlog) 
(1) Vloge se obravnavajo glede na vrstni red prispetja popolnih vlog.
(2) Če ni dovolj razpoložljivih sredstev za dodelitev vseh spodbud, se upošteva vrstni red iz prejšnjega odstavka.
IV. KONČNA DOLOČBA 
28. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-205/2022
Ljubljana, dne 30. maja 2022
EVA 2022-2130-0006
Vlada Republike Slovenije 
Janez Janša 
predsednik 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti