Uradni list

Številka 16
Uradni list RS, št. 16/2022 z dne 9. 2. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 16/2022 z dne 9. 2. 2022

Kazalo

294. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2035 (ReDPROSV35), stran 685.

  
Na podlagi 5. točke prvega odstavka 82. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 95/15 in 139/20) je Državni zbor na seji 2. februarja 2022 sprejel
R E S O L U C I J O 
o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2035 (ReDPROSV35) 
1. UVOD 
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 (v nadaljnjem besedilu: resolucija) je najvišji razvojno-usmerjevalni dokument, s katerim se načrtuje dolgoročno doseganje potrebne stopnje razvoja organizacije in modernizacije sil ter zmogljivosti in povezljivosti Slovenske vojske za uresničevanje nacionalnih interesov ter ciljev na obrambnem področju v sodobnem varnostnem okolju.
Resolucija temelji na Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 59/19), na Obrambni strategiji Republike Slovenije (Vlada Republike Slovenije, št. 80000-1/2012/4 z dne 7. 12. 2012), ugotovitvah Strateškega pregleda obrambe 2016 (Vlada Republike Slovenije, št. 80400-1/2016/6 z dne 22. 12. 2016 in 80400-1/2016/11 z dne 11. 5. 2017) ter na strateških usmerjevalnih in načrtovalnih dokumentih Nata in EU, ugotovitvah letnih ocen pripravljenosti Slovenske vojske in zavezniških pregledov stanja pripravljenosti vojaških zmogljivosti Republike Slovenije ter na ocenah mednarodnega varnostnega okolja.
Spreminjanje mednarodnega varnostnega okolja in razsežnost ter hitrost tehnološkega razvoja zahtevajo pospešeno in obsežnejše konceptualno funkcionalno, strukturno in zmogljivostno posodabljanje Slovenske vojske, ki bo bistveno izboljšalo njeno sposobnost in učinkovitost delovanja v različnih vojaško-obrambnih in varnostnih scenarijih tako v nacionalnem kot mednarodnem okolju. Izboljšanje sposobnosti in učinkovitosti Slovenske vojske v miru, krizi, izrednem stanju in vojni zahteva več ukrepov in sistemskih rešitev, ki jih opredeljuje resolucija, ter izboljšavo oziroma nadgradnjo situacijskega zavedanja s povezano periodično oceno varnostnega okolja.
Resolucija predvideva večfazni razvoj Slovenske vojske za 1) pospešeno odpravljanje nakopičenih razvojnih zaostankov iz preteklega desetletja in usmerja razvoj Slovenske vojske v vzpostavitev sposobnejših in učinkovitejših vojaških zmogljivosti; 2) prilagoditev obsega, strukture in organiziranosti Slovenske vojske z oblikovanjem popolnjenega jedra prioritetnih sil in zmogljivosti, vključno s cilji zmogljivosti zavezništva; 3) vzpostavitev prostorske organiziranosti Slovenske vojske kot izhodišča zmožnosti naraščanja sil Slovenske vojske tudi z uporabo novih oblik pogodbene rezerve; 4) krepitev profesionalizma, vojaške etike, voditeljstva ter organizacijske kulture in klime; 5) izboljšanje delovnopravnega in socialnega statusa pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske zaradi posebnosti in omejitev vojaškega poklica, da bi se povečalo zanimanje za vojaški poklic in vojaško službo; 6) nadgradnjo sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter urjenja; 7) pripravo in uveljavljanje sodobnih strategij, doktrin, taktik in postopkov.
Posodobitev Slovenske vojske bo pomemben del sicer širšega procesa celovite krepitve sposobnosti obrambnega sistema, zato se bo to lahko urejalo tudi s posebnimi zakoni, ki bodo omogočali prevzemanje finančnih obveznosti tudi prek omejitev, ki jih določajo vsakoletni proračuni. Nadaljnji razvoj temelji na projekciji postopnega doseganja dvoodstotnega BDP-ja najpozneje do leta 2035. Z razvojnim zagonom pri vzpostavitvi vojaških zmogljivosti in s krepitvijo bojnega značaja Slovenske vojske bo povečana obrambna sposobnost Republike Slovenije. V vse bolj negotovem in nepredvidljivem mednarodnem varnostnem okolju je to nujna in neizbežna ter odgovorna nacionalna ambicija. Hkrati je to pogoj za verodostojnost Republike Slovenije v njenih prizadevanjih za mir, varnost in stabilnost v mednarodni skupnosti.
Slovenska vojska se v zadnjem desetletju spoprijema z izzivi na področju finančnih, kadrovskih in materialnih virov, kar ob vse bolj nepredvidljivem in negotovem mednarodnem varnostnem okolju otežuje njen razvoj v skladu s sprejetimi razvojno-usmerjevalnimi in planskimi dokumenti ter opravljanje zakonsko predpisanih nalog. Zastavljeni dolgoročni in srednjeročni razvojni cilji niso bili podprti s potrebnimi viri in bistvenimi strukturnimi prilagoditvami v Slovenski vojski, kar se kaže v večletni negativni oceni njene pripravljenosti in kritičnih ocenah zavezništva, ki njeno bojno uporabnost ocenjuje kot marginalno, s strukturo praznih enot in raznolikostjo zastarelih bojnih sistemov. Prednostne naloge obrambnega planiranja Republike Slovenije in Nata so sicer usklajene, vendar njihova realizacija pri Republiki Sloveniji ne dosega ustrezne ravni, kar povzroča tudi bistven zaostanek pri razvoju Slovenske vojske.
Izboljšanje obrambne sposobnosti in odpornosti države ter družbe zahteva vztrajna ter usklajena politična in družbena prizadevanja, ki morajo izhajati iz zavedanja, da je učinkovita Slovenska vojska eden od osrednjih stebrov državnosti Republike Slovenije in jamstvo njene neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti. Ohranjanje in krepitev obrambne sposobnosti ter odpornosti države pa sta temeljna državljanska odgovornost vseh prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije.
Resolucija je strateški razvojni dokument in pomeni družbeni dogovor na obrambno-vojaškem področju, ki bo omogočil sistemske spremembe in ustvaril pogoje za razvoj in opremljanje ter s tem bistveno izboljšanje učinkovitosti Slovenske vojske pri izpolnjevanju njenih poslanstva in nalog.
2. SPREMEMBE V MEDNARODNEM VARNOSTNEM OKOLJU 
Sodobno mednarodno varnostno okolje bosta tudi v prihodnje zaznamovala intenzivna spremenljivost in izrazita nepredvidljivost. Po obdobju popuščanja se napetosti znova povečujejo in svet vse bolj odmika od ideala absolutnega miru, varnosti in stabilnosti. Zaradi vse številčnejših globalnih in regionalnih središč moči stanje mednarodnih odnosov prehaja v multipolarnost. Spoprijemamo se s preurejanjem uveljavljenih mednarodnih povezav in odnosov, novo dinamiko organizacij in mehanizmov mednarodne skupnosti, vključno z izzivi transatlantskemu zavezništvu ter evropski varnostni arhitekturi, mednarodnemu pravu, konceptu multilateralizma in sistemu demokratičnih vrednot.
V mednarodnem varnostnem okolju se krepijo vzvodi moči konvencionalnega in nekonvencionalnega oziroma hibridnega izvora. Zapletenost odnosov dodatno povečujeta raznolikost in konfliktnost interesov državnih, nedržavnih in nadnacionalnih subjektov, ki se lahko pojavljajo tudi v vlogi posrednih akterjev. Slednje se kaže v povečanem številu in intenzivnosti lokalnih in regionalnih nestabilnosti, ki se lahko kažejo tudi v obliki dolgotrajnejših vojaških demonstracij moči, izzivanj, groženj, incidentov, omejenih konfliktov ali obsežnejših spopadov in vojn. Zato sta globalni in z njim tudi evro-atlantski prostor znova izpostavljena tudi tveganju izbruha vojaškega spopada večjih razsežnosti. Varnostna dinamika se v mednarodnem okolju vse pogosteje kaže tudi v obliki strateških presenečenj in šokov, kar še posebej izpostavlja potrebo po krepitvi strateške odpornosti in vzdržljivosti države in družbe.
Varnostna tveganja in grožnje se bodo tudi v prihodnje pojavljali v raznovrstnih hibridnih oblikah, v obliki prepleta informacijsko-kibernetskih groženj, obveščevalne dejavnosti, posrednih in neposrednih vojaških groženj, paravojaških in nevojaških delovanj, terorizma in nasilnega ekstremizma, dezinformacij, propagande in vzbujanja negotovosti zaradi povzročanja nestabilnosti, nedovoljenih dejavnosti na področju orožij za množično uničevanje in raketnih tehnologij, napadov na kritično infrastrukturo, organiziranih oblik kriminala, nezakonitih migracij, gospodarskih, tehnoloških in socialnih tveganj, naravnih in drugih nesreč, omejenosti naravnih virov in degradacije življenjskega okolja, zdravstveno-epidemioloških groženj ter ciljno usmerjenih gospodarskih, socialnih, medijskih, psiholoških in političnih pritiskov. Vojskovališča se pod vplivom teh dejavnikov, brez jasnih meja med odkritim in prikritim konfliktom, ki se lahko dogajajo pod pragom vojne, širijo s kopnega, morja in iz zraka v kibernetski prostor ter vesolje.
Velik vpliv na razvoj varnostnih groženj imata tehnološki napredek in dostopnost znanja, produktov in tehnologij državnim in nedržavnim akterjem, kar lahko vpliva na nastajanje novih varnostnih izzivov tudi v novih domenah delovanj. Navedeno prinaša nove izzive in zahteve za ohranjanje učinkovitosti obrambnega sistema.
Republika Slovenija prepoznava in se spoprijema s posledicami spremenjenega varnostnega okolja ter tveganji in potencialnimi grožnjami z obrobja Severnoatlantskega zavezništva in Evropske unije, s poudarkom na loku nestabilnosti na jugu in vzhodu, kamor spadata tudi črnomorska in sredozemska regija. Nedokončani ostajajo procesi stabilizacije na območju Zahodnega Balkana, s krepitvijo napetosti in radikalizacije ter vpliva zunanjih akterjev. Iz jugovzhodne in južne smeri ostaja prisotnost migracijskih pritiskov, ki lahko vplivajo na varnost in tudi stabilnost države. V primerjavi z 90. leti prejšnjega stoletja, ko so se oboroženi spopadi postopno oddaljevali od Republike Slovenije, je v zadnjih letih opazen nasproten trend približevanja vojaških groženj nacionalnemu ozemlju.
Zaradi geostrateškega in geopolitičnega položaja Republike Slovenije je mogoče pričakovati, da bi lahko bila ob poslabševanju mednarodnih ali regionalnih politično-varnostnih razmer postopoma izpostavljena okrepljenim obveščevalnim dejavnostim, gospodarskim, psihološkim in političnim pritiskom, množičnejšim usmerjanim migracijskim tokovom, kibernetskim napadom na delovanje kritične infrastrukture, terorizmu, širjenju orožij in tehnologij za množično uničevanje ter ob bistvenem poslabšanju varnostnih razmer v mednarodnem okolju tudi neposrednim vojaškim grožnjam, v prvi fazi predvsem delovanjem z razdalje po pomembni infrastrukturi, ki omogoča strateško mobilnost vojaških sil, v poznejših fazah pa tudi ogrožanju ozemeljske celovitosti države. Za učinkovito delovanje in razvoj Republike Slovenije je bistveno doseganje širšega družbenega konsenza, da je vsaj v dolgoročnejši perspektivi zaostrovanje varnostnih tveganj in groženj zelo verjetno. To zahteva odziven in delujoč obrambni sistem ter izboljšanje obrambne sposobnosti Republike Slovenije s krepitvijo sil in zmogljivosti Slovenske vojske, zato je treba izvesti širši spekter ukrepov za doktrinarno, organizacijsko, kadrovsko, materialno in tehnološko prenovo Slovenske vojske.
3. OBRAMBNI INTERESI IN DOLGOROČNI OBRAMBNI CILJI REPUBLIKE SLOVENIJE 
Obrambni interesi in cilji Republike Slovenje izhajajo iz nacionalnih življenjskih in strateških interesov ter nacionalnovarnostnih ciljev, opredeljenih v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti (Uradni list RS, št. 59/19).
Obrambni interesi Republike Slovenije so:
1. ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter nedotakljivosti njenih mednarodno priznanih meja in državnega območja,
2. ohranitev miru, varnosti in stabilnosti v regiji, na evro-atlantskem območju in v svetu.
Republika Slovenija bo obrambne interese uveljavljala z uresničevanjem naslednjih dolgoročnih obrambnih ciljev:
1. zagotavljanje obrambne sposobnosti države z razvojem ustrezno sposobnih, pripravljenih, odzivnih, odpornih, vzdržljivih in povezljivih vojaških ter civilnih zmogljivosti;
2. odvračanje vojaških in drugih sodobnih tveganj in groženj nacionalni varnosti z ustrezno stopnjo lastne obrambne sposobnosti in pripravljenosti, na kateri bo temeljilo učinkovito vključevanje v sistem kolektivne obrambe Nata, ter z mehanizmi vzajemne pomoči in solidarnosti v okviru Evropske unije;
3. obramba države samostojno ali v okviru zavezništva, ko odvračanje vojaških in drugih sodobnih tveganj in groženj nacionalni varnosti ni bilo uspešno;
4. krepitev odpornosti države in družbe ter zagotavljanje neprekinjenega delovanja njunih najpomembnejših funkcij;
5. krepitev obrambne razvojnoraziskovalne, industrijske in tehnološke baze, z vključevanjem tehnologij za dvojno rabo, za povečanje obrambno-tehnološke samooskrbnosti;
6. uresničevanje skupnih obrambnih interesov in izpolnjevanje sprejetih mednarodnih zavez države v okviru Nata in Evropske unije ter krepitev strateških partnerstev;
7. prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti prek mednarodnih operacij in misij;
8. nacionalnovarnostno, obrambno in vojaško izobraževanje ter usposabljanje državljanov prek različnih teoretičnih in praktičnih programov, ki bodo prilagojeni različnim starostnim in interesnim skupinam, pri čemer bodo ti programi smiselno vključeni tudi v šolske kurikulume;
9. oblikovanje nacionalnovarnostnega izobraževalnega programa 1. in 2. bolonjske stopnje s posebno vojaško smerjo v sodelovanju z visokošolskimi zavodi;
10. vzpostavitev sistema zaporednega pretoka kadra v nacionalnovarnostnem sistemu Republike Slovenije;
11. izobraževanje in usposabljanje uslužbencev nacionalnovarnostnega sistema za delovanje v celotnem spektru razmer ter ozaveščanje uslužbencev v javni upravi;
12. spodbujanje državljanov k vključevanju v različne oblike opravljanja vojaške službe, od prostovoljnega služenja vojaškega roka prek pogodbene in novih oblik pogodbene rezerve do poklicne vojaške službe, vključno s štipendiranjem;
13. oblikovanje in izvajanje proaktivne strategije komuniciranja z javnostmi, da bi krepili prepoznavnost ter ugled obrambnega sistema in Slovenske vojske.
4. POSLANSTVO IN NALOGE SLOVENSKE VOJSKE 
Poslanstvo Slovenske vojske je z vojaškimi zmogljivostmi zagotavljati vojaško moč Republike Slovenije pri uresničevanju in uveljavljanju njenih nacionalnih interesov in ciljev ter skupnih interesov in ciljev v Natu ter EU.
Slovenska vojska je vojaški instrument moči Republike Slovenije. Vojaški instrument moči je najmočnejši vzvod države za odvračanje napada na teritoriju Republike Slovenije in hkrati jedro odvračalnih elementov kolektivne obrambe. Vojaški instrument moči je skrajni instrument moči države za zavarovanje svobode, suverenosti in prostorske celovitosti Republike Slovenije.
Slovenska vojska je nosilka vojaške obrambe države in nosilka razvoja vojaških zmogljivosti, ki krepijo odpornost družbe na grožnje varnosti. Pri vojaški obrambi države Slovensko vojsko lahko podpirajo in dopolnjujejo drugi instrumenti moči nacionalne varnosti.
Temeljni namen Slovenske vojske je bojevanje v kopenski domeni, delno pa deluje tudi v drugih domenah in razsežnostih operativnega okolja. Slovenska vojska sodeluje tudi s civilnim okoljem in tako dodatno prispeva k odpornosti države in družbe.
Naloge Slovenske vojske se izvajajo samostojno ali v sodelovanju z Natom in EU oziroma tudi v okviru drugih mednarodnih organizacij, vendar v mejah vnaprej opredeljenih političnih okvirov.
Ključne naloge Slovenske vojske so:
1. zagotavlja obrambno sposobnost in ob napadu na državo izvaja vojaško obrambo Republike Slovenije;
2. izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami, vključno s krepitvijo odvračalne in obrambne drže zavezništva in vojaškega prispevanja k mednarodnemu miru, varnostni in stabilnosti;
3. zagotavlja potrebno ali zahtevano pripravljenost;
4. izvaja vojaško izobraževanje in usposabljanje za izvajanje vojaške obrambe;
5. sodeluje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah skladno s svojo organizacijo in opremljenostjo ter zagotavlja podporo drugim državnim organom.
Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz prve ključne naloge, so:
– načrtovanje vojaških zmogljivosti, obsega, strukture in organiziranosti Slovenske vojske ter priprava doktrinarnih dokumentov in načrtov uporabe skladno z vojaškostrokovnimi presojami ter ravnjo ambicij in zmožnostmi Republike Slovenije na obrambnem oziroma vojaškem področju ob upoštevanju potencialnih varnostno-obrambnih in obrambno-vojaških scenarijev;
– zagotavljanje ustrezne ravni pripravljenosti, odzivnosti, odpornosti, vzdržljivosti in povezljivosti vojaških zmogljivosti;
– izvajanje nacionalne vojaške obrambe;
– izpolnjevanje mednarodnih zavez na podlagi 3. in 5. člena Severnoatlantske pogodbe.
Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz druge ključne naloge, so:
– vzpostavljanje dogovorjenih zmogljivosti in sil na podlagi sorazmerne delitve bremen v zavezništvu;
– vzpostavljanje in prispevanje tovrstnih zmogljivosti ter sil v zavezniške in skupne odzivne sile;
– vzpostavljanje specializiranih zavezniških in skupnih zmogljivosti;
– krepitev zaupanja in sodelovanja med Slovensko vojsko ter vojskami zavezniških in partnerskih držav prek skupnih vojaških izobraževanj, usposabljanj in vaj ter prek oblikovanja skupnih večnacionalnih enot in odzivnih sil;
– uresničevanje nacionalnovarnostnih interesov in ciljev Republike Slovenije s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in na misijah.
Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz tretje ključne naloge, so:
– zagotavljanje in prispevanje k varnosti in stabilnosti s svojim načrtnim razvojem in delovanjem ter vzdrževanjem pripravljenosti;
– zagotavljanje potrebne ali zahtevane pripravljenosti za opravljanje z zakonom določenih nalog v skladu z načrti uporabe, neprekinjenim delovanjem določenih služb in bojnih sistemov, pripravljenostjo določenih poveljstev, enot in služb v skladu s skupnimi načrti obrambe v okviru zavezništva oziroma drugih mednarodnih organizacij v skladu z mednarodnimi pogodbami ter zahtevano pripravljenostjo za opravljanje nalog v skladu z varnostnimi razmerami na podlagi odločitev pristojnih organov vodenja in poveljevanja.
Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz četrte ključne naloge, so:
– organiziranje in izvajanje vojaškega izobraževanja in usposabljanja pripadnikov, poveljstev, enot in zavodov, ki poteka v okviru Slovenske vojske, Ministrstva za obrambo, javnega izobraževalnega sistema ter v ustreznih šolah in organizacijah zunaj države;
– razvoj vojaškega izobraževanja v tesnem strateškem partnerstvu s tujimi sorodnimi izobraževalnimi ustanovami;
– usposabljanje poveljstev in enot v okviru Slovenske vojske, v zavezništvu in v drugih mednarodnih organizacijah zunaj države;
– izvajanje usposabljanja v okviru prostovoljnega ali obveznega vojaškega roka ter pripadnikov pogodbene in novih oblik pogodbene rezerve;
– sodelovanje s podčastniško in častniško, veteransko in drugimi nevladnimi organizacijami, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu na področju obrambe in katerih dejavnosti so pomembne za usposobljenost pripadnikov ter državljanov in državljank za vojaško obrambo države.
Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz pete ključne naloge, so:
– sodelovanje pri nalogah zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter podpora drugim državnim organom in organizacijam skladno z načrti, opremljenostjo in usposobljenostjo Slovenske vojske;
– v sodelovanju z drugimi državnimi organi evakuacija državljanov Republike Slovenije iz tujine v kriznih razmerah.
5. VIZIJA RAZVOJA SLOVENSKE VOJSKE 
Sodobno varnostno okolje zahteva razvoj Slovenske vojske v smeri povečanja sposobnosti delovanja v različnih varnostnih in obrambno-vojaških scenarijih v celotnem spektru delovanj, vključno s tistimi visoke intenzivnosti, višje stopnje pripravljenosti ter večje odzivnosti, odpornosti, vzdržljivosti in povezljivosti vojaških zmogljivosti.
Slovenska vojska bo prilagodljiva, inovativna in učinkovita vojaška organizacija, ki bo razvijala potrebne vojaške zmogljivosti, dvigala stopnjo pripravljenosti, odzivnosti, odpornosti in vzdržljivosti ter oblikovala pogoje za naraščanje svojega obsega in strukture ob povečani verjetnosti izrednega poslabšanja varnostnega okolja oziroma neposredni vojaški ogroženosti države.
Slovenska vojska bo s pravočasno vzpostavitvijo zmogljivosti postopno izboljševala svojo sposobnost in pripravljenost za krepitev odvračalne drže in obrambo države samostojno ali v okviru kolektivne in skupne obrambe pri zagotavljanju celovite varnosti države in državljanov kot tudi pri ohranjanju ali vzpostavljanju miru, varnosti in stabilnosti v svetu.
Sposobnost in pripravljenost Slovenske vojske bosta temeljili na usposobljenih, izurjenih in motiviranih vojakih, kompetentnih voditeljih, kakovostni oborožitvi in opremi, visoko usposobljenih poveljstvih in enotah ter sposobnosti prilagajanja kompleksnemu varnostnemu okolju.
Razvoj Slovenske vojske do leta 2035 bo potekal v treh fazah. V prvi do vključno leta 2026, v drugi med letoma 2027 in 2030 ter v tretji med letoma 2031 in 2035. Izboljšanje pripravljenosti za vojaško obrambo bo stalnica celotnega razvoja.
Za uresničitev vizije bo treba izpolniti naslednje razvojne cilje:
– razvoj in krepitev vseh bojnih zmogljivosti Slovenske vojske s poudarkom na srednji bataljonski bojni skupini in srednjem bojnem izvidniškem bataljonu;
– povečanje bojne moči in manevra, večplastne odpornosti, kognitivne superiornosti, povezane in povezljive večdomenske obrambe, sodelovanje v povezanem večdomenskem poveljevanju;
– posodobitev drugih zmogljivosti Slovenske vojske s krepitvijo tehnološko naprednih vojaških zmogljivosti kot multiplikatorja sil;
– posodobitev sistema usposabljanja in urjenja;
– vzpostavitev in posodobitev pomembne vojaške infrastrukture, vadišč in strelišč za delovanje ter razvoj Slovenske vojske;
– prenova strateških in razvojnousmerjevalnih dokumentov s področja obrambe;
– priprava Obrambne strategije v letih 2021/2022;
– priprava Vojaške strategije v letih 2021/2022;
– priprava Strategije rezerve Slovenske vojske leta 2023;
– prenova vojaške doktrine s poudarkom na vserodovskem delovanju in z zmožnostjo integracije v meddomensko delovanje zavezništva;
– nadgradnja sistema vojaškega izobraževanja v smeri večje primerljivosti z zavezniškimi in partnerskimi državami;
– razvoj vojaškega profesionalizma, voditeljstva, vojaške etike ter organizacijske in tehnične kulture, ki so temelji učinkovite vojaške organizacije;
– pravočasno in celovito izpolnjevanje mednarodnih zavez Republike Slovenije, ki se nanašajo na vzpostavitev in napotitev dogovorjenih vojaških zmogljivosti v zavezništvu;
– obrambna sposobnost se bo krepila tudi skladno z obrambnimi iniciativami EU;
– prednostni prispevek v mednarodne operacije in na misije ter druge dejavnosti, ki so skladne s strateškimi prioritetami Republike Slovenije in imajo transformacijski učinek za Slovensko vojsko;
– prilagoditev delovnopravnega statusa zaposlenih v Slovenski vojski specifičnim obremenitvam in omejitvam vojaškega poklica ter stopnji deficitarnosti in oblikovanje ločenega plačnega sistema v okviru skupnih temeljev sistema plač, ob predhodni ureditvi plačnih nesorazmerij, ki so nastala v preteklih obdobjih;
– nadgradnja sistema popolnjevanja, kariernega razvoja, zadrževanja in izhoda pripadnikov iz Slovenske vojske;
– vzpostavitev pogojev za povečanje pogodbene rezervne sestave in novih oblik pogodbene rezervne sestave ter prostovoljnega služenja vojaškega roka za omogočanje naraščanja obsega in strukture Slovenske vojske;
– dejavnejša vloga Slovenske vojske pri promociji vojaškega poklica in pridobivanju kadra;
– ponovna uvedba različnih oblik vojaške dolžnosti v ustreznem obsegu in trajanju ob nezadostnem zanimanju za zaposlovanje v Slovensko vojsko ter za vključevanje v pogodbeno in nove oblike pogodbene rezerve;
– krepitev povezanosti Slovenske vojske z lokalnim okoljem na celotnem območju Republike Slovenije;
– krepitev povezanosti Slovenske vojske z drugimi podsistemi nacionalne varnosti.
6. RAVEN AMBICIJ ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE VOJSKE 
Odzivna in učinkovita nacionalna vojaška organizacija je temelj suverene države pri zagotavljanju lastne varnosti in obrambe. Republika Slovenija bo stalno zagotavljala ustrezno sposobnost, pripravljenost in odzivnost na vojaške in druge grožnje, vključno z ustreznimi doktrinarnimi podlagami, obsegom in strukturo, organiziranostjo, opremljenostjo in usposobljenostjo vojaških zmogljivosti in sil, ki bodo odražale zahteve varnostnega okolja ter družbeno-politični konsenz glede zmožnosti države za dodeljevanje potrebnih virov.
Dolgoročno obrambno planiranje in razvoj zmogljivosti bosta temeljila na uveljavljenih mehanizmih obrambnega planiranja s podlago na vsakoletni oceni varnostnega okolja, vključno z zaznavo trendov skozi srednje- in dolgoročno obdobje, na preverjanju obrambnih in vojaških scenarijev ter opredeljevanju obrambnih zahtev z izpolnjevanjem zakonskih nalog v okviru dogovorjene ravni ambicij.
Vojaška obramba Republike Slovenije bo prednostno zagotovljena z ustrezno stopnjo sposobnosti in pripravljenosti lastnih obrambnih zmogljivosti, na čemer bo temeljilo tudi učinkovito vključevanje države v sistem kolektivne obrambe ter skupne varnostne in obrambne politike EU. Republika Slovenija s pripadnostjo Severnoatlantskemu zavezništvu prejema varnostna zagotovila in hkrati sprejema zaveze. Zaostrovanje sprememb mednarodnega varnostnega okolja bo v prihodnjih letih zahtevalo dodatna prizadevanja, ki se bodo kazala v razvoju zahtevnejših zmogljivosti, dodatnih prispevkih v zavezniške in povezane strukture, v večjem obsegu vaj ter višji stopnji pripravljenosti in odzivnosti sil.
Stanje pripravljenosti z načrti uporabe določenih sil Slovenske vojske bo omogočalo združeno delovanje z zavezniškimi silami. Pri izvajanju obrambe nacionalnega ozemlja skupaj z zavezniki bodo deklarirane nacionalne zmogljivosti integrirane v sestavo združenih sil zavezništva. Na nacionalnem ozemlju bo Slovenska vojska s preostalimi silami zagotavljala zmogljivosti za zaščito ozemlja in kritične infrastrukture, zagotovitev naraščanja, sprejem, namestitev in podporo delovanja zavezniških sil skupaj s civilnimi zmogljivostmi iz načrta podpore države gostiteljice.
Slovenska vojska bo razvijala predvsem taktične zmogljivosti in delovala predvsem v kopenski domeni, podprta z elementi iz kibernetske, zračne in pomorske domene.
Zmogljivosti Slovenske vojske se bodo razvijale skladno z zavezniškimi standardi za zagotavljanje povezljivosti in skupnega delovanja sil Slovenske vojske v zavezniških formacijah ter izvajanja obrambe Republike Slovenije v okviru kolektivne obrambe.
Zmogljivosti Slovenske vojske morajo biti na ozemlju Republike Slovenije sposobne delovati samostojno ali skupaj z zavezniškimi silami, del zmogljivosti pa tudi v večnacionalnem vojaškem okviru zunaj ozemlja Republike Slovenije.
Mirnodobna sestava Slovenske vojske bo s postopnim izboljševanjem sposobnosti in pripravljenosti učinkovitejša pri izvajanju poslanstva in nalog v različnih varnostnih in obrambno-vojaških scenarijih. To bo doseženo z načrtovanjem in oblikovanjem ustreznih rezerv in zalog ter nadgradnjo načrta uporabe in načrtov delovanja Slovenske vojske ter organizacijsko-mobilizacijskega razvoja, ki bo ustrezneje podprt tudi s prostorsko organiziranostjo in novimi oblikami pogodbene rezervne sestave Slovenske vojske za naraščanje tudi prek mirnodobnega obsega za njihovo delovanje v izrednem stanju in vojni. Pripravljene bodo kadrovske, materialne, infrastrukturne, doktrinarne, organizacijske in druge zahteve ter načrti za fazno naraščanje obsega in strukture Slovenske vojske.
Učinkovitost Slovenske vojske je odvisna od visoke stopnje profesionalizma, motiviranosti, bojnega karakterja v kombinaciji s sposobnostjo sprejemanja razumnega tveganja in od morale pripadnic in pripadnikov v vseh njenih strukturah – stalni sestavi, pogodbeni rezervni sestavi in novih oblikah pogodbene rezervne sestave. Predvsem z vzpostavitvijo prostorske organiziranosti in krepitvijo pogodbene rezervne sestave ter prostovoljnega služenja vojaškega roka se bo izboljšala vpetost Slovenske vojske v družbo ter povečal interes državljank in državljanov za opravljanje različnih oblik vojaške službe.
Z vajami na ozemlju Republike Slovenije ali v tujini se bosta redno preverjali zahtevana stopnja pripravljenosti bataljonske bojne skupine in pripravljenost drugih deklariranih zmogljivosti v večnacionalne odzivne formacije. Njihova odzivnost se bo preverjala tudi z nenapovedanimi alarmiranji. V dolgoročnem obdobju je treba doseči zmožnost preverjanja zmožnosti združenega bojevanja rodov na brigadni ravni.
Postopoma se bo vzpostavilo ustrezno število enot v mirnodobni strukturi Slovenske vojske, ki bodo omogočale hitro naraščanje obsega in strukture Slovenske vojske ter njeno zahtevano pripravljenost.
Slovenska vojska nekaterih zahtevnejših zmogljivosti, ki so sicer pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije, niso pa del sprejetih zavez do zavezništva in presegajo razpoložljivost nacionalnih virov, ne bo razvijala samostojno, temveč jih bo zagotavljala v okviru zavezništva oziroma skupno na podlagi ustreznih sporazumov s posameznimi zavezniškimi oziroma partnerskimi državami (na primer t. i. »air-policing«).
Slovenska vojska bo organizirana tako, da bo omogočeno izvajanje združenega bojevanja rodov v okviru namensko oblikovanih zmogljivosti. V nacionalnem okviru bo sposobna oblikovati namenske taktične enote do brigadne ravni. Slovenska vojska bo oblikovala enoto bataljonske ravni, ki bo usposobljena in sposobna prerasti v srednjo bataljonsko bojno skupino in delovati zunaj Republike Slovenije za izvajanje celotnega spektra delovanja.
Slovenska vojska bo prioritetno popolnjevala srednjo bataljonsko bojno skupino in druge premestljive zmogljivosti, namenjene delovanju v okviru zavezništva in EU ter na nacionalnem ozemlju.
Premestljive sile Slovenske vojske bodo sposobne opravljati naloge visoke intenzivnosti v zahtevnejših geografskih in klimatskih razmerah. V okviru odvračalnih ukrepov in varnostnih zagotovil bo Republika Slovenija prispevala sile in zmogljivosti za neprekinjeno prisotnost in vojaške dejavnosti zavezništva.
Slovenska vojska bo v zavezniški nabor sil prispevala sorazmeren delež zmogljivosti, pri čemer se bodo upoštevali velikost države, obseg prebivalstva, gospodarski kazalniki in podobni elementi. Skladno z merili Severnoatlantskega zavezništva bo delež premestljivih sil stalne sestave kopenskih sil Slovenske vojske dosegel najmanj 50 odstotkov. Del premestljivih sil bo integriran v vojaško strukturo zavezništva. Najmanj deset odstotkov stalne sestave Slovenske vojske bo ohranjalo stalno visoko stopnjo pripravljenosti na nacionalnem ozemlju ali sodelovalo v zavezniških odzivnih silah, dejavnostih skupne odvračalne in obrambne drže oziroma v mednarodnih operacijah in na misijah.
Obseg in vrsta sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah bosta opredeljena na podlagi realnih kadrovskih, finančnih in materialnih zmožnosti ter ob upoštevanju potreb po zagotavljanju ustrezne stopnje pripravljenosti sil na nacionalnem ozemlju. Sodelovanje v mednarodnih operacijah in na misijah ter pri drugih dejavnostih bo sledilo strateškim prioritetam Republike Slovenije in bo prednostno usmerjeno v področja s transformacijskim učinkom na delovanje Slovenske vojske.
Raven ambicij delovanja Slovenske vojske bo z vidika obsega uporabe oziroma angažiranih sil in trajanja delovanja naslednja:
1. odvračati vojaške grožnje Republiki Sloveniji z oblikovanjem kredibilnih vojaških zmogljivosti izvajati neprekinjeno;
2. neprekinjeno sodelovati pri nevtralizaciji vojaških groženj, ki ne spadajo v okvir 5. člena Severnoatlantske pogodbe, čim dlje od ozemlja Republike Slovenije, z namensko oblikovanimi kontingenti v skupnem obsegu do 300 pripadnikov;
3. sodelovati pri nevtralizaciji vojaških groženj v okviru 5. člena Severnoatlantske pogodbe, čim dlje od ozemlja Republike Slovenije, s premestljivimi silami, prvenstveno s Srednjo bataljonsko bojno skupino in Srednjim bojnih izvidniškim bataljonom;
4. po sprejetju ocene ogroženosti države pred napadom ter za delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni ter ob ponovni uvedbi vojaške dolžnosti mobilizirati potrebni obseg vojaške strateške rezerve najpozneje v 45 dneh;
5. s pravočasno razmestitvijo povečanega obsega sil Slovenske vojske preprečevati neposredno vojaško ogrožanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Republike Slovenije v čim daljšem obdobju;
6. vojaško obrambo ozemlja Republike Slovenije izvajati v sodelovanju s pravočasno razporejenimi zavezniškimi silami;
7. tudi v neugodnih geostrateških okoliščinah brez neposredne podpore zavezniških sil mora biti Slovenska vojska sposobna izvajati vojaško obrambo na ozemlju Republike Slovenije samostojno;
8. ob neuspešni konvencionalni obrambi Slovenska vojska preiti na koncept nekonvencionalnega delovanja do ponovne vzpostavitve suverenosti na celotnem ozemlju države;
9. podpirati različne podsisteme nacionalne varnosti, državne organe pri zagotavljanju varnosti neprekinjeno, skladno z razmerami in razpoložljivostjo ustrezno opremljenih in usposobljenih zmogljivosti.
Nacionalna obramba Republike Slovenije temelji na izvajanju vojaške obrambe, ki mora biti podprta in dopolnjena z delovanjem civilne obrambe. Skupaj zagotavljata odpornost celotne države in družbe.
7. ORGANIZIRANOST SLOVENSKE VOJSKE 
7.1 Struktura Slovenske vojske
Obseg, struktura in organiziranost Slovenske vojske morajo omogočati opravljanje predpisanih poslanstev in nalog, skladno z opredeljeno ravnjo ambicij. Skladno z zahtevami, ki izhajajo iz ravni ambicij, se bodo obseg, struktura in organiziranost Slovenske vojske prilagodili zmožnosti izvajanja združenega bojevanja rodov, oblikovanju namenskih enot na nacionalni ravni, vzpostavitvi ciljnih zmogljivosti, zagotavljanju stalne pripravljenosti in odzivnosti enot za delovanje ter naraščanju sil skladno z načrtom organizacijsko-mobilizacijskega razvoja.
Organiziranost mirnodobne sestave Slovenske vojske je odraz družbeno-političnega konsenza pri iskanju ravnotežja med potrebnimi in dejansko razpoložljivimi kadrovskimi, materialnimi in finančnimi viri. Spreminjanje strukture, obsega in organiziranosti Slovenske vojske bo sledilo varnostnim razmeram v mednarodnem okolju ter realnim demografskim, finančno-ekonomskim in materialnim zmožnostim države ob upoštevanju dosedanjih izkušenj s popolnjevanjem in pripravljenostjo državljank in državljanov za opravljanje vojaške službe.
Slovenska vojska bo organizirana na strateški, operativni in taktični ravni.
Najvišji vojaškostrokovni organ Ministrstva za obrambo, odgovoren za poveljevanje Slovenski vojski na strateški ravni, je Generalštab Slovenske vojske, ki bo na tej ravni izvajal tudi vse naloge razvoja in načrtovanja delovanja Slovenske vojske.
Poveljevanje in kontrolo nad delovanjem enot na operativni ravni izvaja Poveljstvo sil, ki je odgovorno za izurjenost, pripravljenost in vodenje podrejenih poveljstev in enot Slovenske vojske doma in v tujini. Zmožno bo poveljevati rodovskim taktičnim in združenim taktičnim enotam.
Na taktični ravni bodo poveljevanje izvajali poveljstvi brigad, poveljstvo za podporo in poveljstva letalskega polka, mornariškega diviziona in bataljona specialnih sil.
Osnovna taktična enota manevrskega dela kopenske vojske bo pehotni bataljon. V enotah drugih rodov bo osnovna taktična enota praviloma samostojna četa.
Najvišja enota za izvajanje združenega bojevanja na ozemlju Republike Slovenije bo brigadna bojna skupina, za delovanje zunaj ozemlja Republike Slovenije pa bo najvišja enota bataljonska bojna skupina. Enote Slovenske vojske se bodo za delovanje in izvedbo določenih nalog lahko namensko oblikovale po načelu modularnosti.
Organizacijsko-formacijska struktura Slovenske vojske na taktični ravni bo omogočala izpolnjevanje cilja 50-odstotnega deleža premestljivih sil kopenske vojske.
Obseg, struktura in organiziranost se bodo postopno prilagajali skozi tri razvojna obdobja v časovnem zaporedju 2021–2026, 2027–2030 in 2031–2035, ob prilagoditvi ciljnemu stanju namenjanja najmanj 20 odstotkov finančnega načrta Slovenske vojske nabavam glavne opreme in do 30 odstotkov za operativno delovanje.
V prvem razvojnem obdobju bo najpozneje do leta 2022 vzpostavljena organizacijsko-formacijska struktura, ki omogoča najmanj 90-odstotno popolnjenost najpomembnejših poveljstev in enot s prioriteto na srednjem pehotnem bataljonu, enot za zagotavljanje modulov srednje bataljonske bojne skupine in enot za zagotavljanje odzivnih sil doma ter v okviru zavezništva. Vzdrževale se bodo tudi enote za ohranjanje vzpostavljenih zmogljivosti in popolnjevale se bodo rodovske enote ter službe zaradi ohranjanja znanja in kompetenc ter premestljivih in specifičnih logističnih zmogljivosti.
Zaradi zagotavljanja modulov srednje bataljonske bojne skupine in ustvarjanja pogojev za doseganje zavez zavezniških zmogljivosti se bodo rodovske enote posredne ognjene podpore, zračne obrambe, inženirske podpore, protioklepnega delovanja in obveščevalno-izvidniške podpore v prvem razvojnem obdobju združevale v okviru rodovskega bataljona ene izmed brigad. Modula vojaške policije in zvez se bosta zagotavljala drugače.
Leta 2022 se bodo pehotni polki preoblikovali v bataljone. Logistična brigada bo preoblikovana v poveljstvo za podporo. Sedanji teritorialni polki bodo operativno mirovali. Obe poveljstvi pehotnih brigad se bosta preoblikovali leta 2023 ob upoštevanju Strategije rezervne sestave Slovenske vojske. Bataljon jedrske, radiološke, kemijske in biološke obrambe (v nadaljnjem besedilu: JRKBO) se bo oblikoval najpozneje do leta 2026. V začetku leta 2022 se bo pričelo z oblikovanjem čete za kibernetsko obrambo in čete za nekinetično delovanje.
Center vojaških šol bo preoblikovan zaradi doseganja povezljivosti z javnim izobraževalnim šolskim sistemom in primerljivosti z zavezniškimi vojaškimi izobraževalnimi sistemi. Oblikovana bo eksperimentalna skupina za preizkušanje in operativno uporabo sodobnih tehnologij in taktik v tesnem sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi deležniki.
Prilagoditev strukture in organiziranosti strateške in operativne ravni bo dala jasnejšo razmejitev pristojnosti in odgovornosti ter tako omogočila funkcionalno racionalizacijo obeh ravni in preusmeritev kadrovskih virov v popolnjevanje enot taktične ravni.
Popolnjenost najpomembnejših enot bo omogočala višjo pripravljenost, učinkovitejše izpolnjevanje nalog, boljše pogoje razporejanja in popolnjevanja z materialnimi sredstvi ter načrtovanje, vzpostavitev in doseganje končnih zmogljivosti, načrtovanje delovanja v mednarodnih operacijah in na misijah ter oblikovanje hitro odzivnih sil. Tako bosta zagotovljena učinkovitejši razvoj vojaške stroke in boljša izraba sedanjih kadrovskih in materialnih virov, izboljšani bosta notranja kohezivnost enot in morala.
Preoblikovano in popolnjeno jedro Slovenske vojske bo omogočalo lažje in hitrejše naraščanje sil in strukture v smeri doseganja ciljnega obsega ter zagotovitve pogojev za delovanje do leta 2035, kar se bo kazalo v ciljni dolgoročni temeljni strukturi Slovenske vojske.
Sile za bojevanje bodo sestavljali pehotni bataljoni (srednji, bojni izvidniški, gorski), četa za specialno delovanje in patruljni ladji.
Sile za bojno podporo bodo sestavljali bataljon za ognjeno podporo, bataljon JRKBO, eskadrilja brezpilotnih bojnih sistemov, baterija zračne obrambe, obveščevalno-izvidniška četa, četa za elektronsko delovanje, četa za kibernetsko obrambo, četa za nekinetično delovanje, bojna inženirska četa, protioklepna četa in četa vojaške policije.
Sile za poveljevanje, nadzor in informacijsko delovanje bodo sestavljali radarska četa zračne obrambe, četa za nadzor in kontrolo zračnega prostora ter bataljon C4I.
Sile za zagotavljanje delovanja bodo sestavljali logistična bataljona, helikopterska eskadrilja in samostojni letalski transportni oddelek, letalsko-tehnična četa in splošna inženirska četa ter enota Role 2 BL.
Enote vojašnic, letalske baze, zdravstvenega centra, Centra vojaških šol, Centra za združeno usposabljanje, letalske šole, gorske šole, šole usmerjevalcev združenih ognjev, gardne enote, orkestra Slovenske vojske, športne enote, Centra za doktrino, razvoj, usposabljanje, raziskave, simulacije ter eksperimentalna skupina za raziskave in razvoj bodo sestavljale institucionalni del Slovenske vojske. Institucionalni del bo zagotavljal tudi razvojna jedra nekaterih novih enot pri naraščanju.
Poveljstva in enote Slovenske vojske bodo na bataljonski ravni smiselno in enakomerno razvrščeni v nacionalni prostor tako, da bodo čim bolj integrirani v lokalno družbeno okolje in vključeni v zagotavljanje odpornosti države ter družbe v sodelovanju z državnimi organi in lokalnimi skupnostmi, tudi z namenom zagotavljanja funkcije teritorialnih poveljstev.
7.2 Obseg Slovenske vojske
Skupni mirnodobni obseg Slovenske vojske bo do leta 2035 obsegal 10.000 pripadnikov s končnim razmerjem najmanj 7000 pripadnikov stalne in do 3000 pripadnikov pogodbene rezervne sestave ter novih oblik pogodbene rezerve Slovenske vojske. Do konca prvega razvojnega obdobja leta 2026 se bo ohranjal sedanji skupni obseg okrog 7000 pripadnikov Slovenske vojske, do konca drugega razvojnega obdobja leta 2031 pa se bo povečal na približno 8500 pripadnikov.
Razmerje med pripadniki stalne in rezervne sestave se bo ponovno ovrednotilo ob koncu prvega srednjeročnega obdobja. V okviru Strateškega pregleda obrambe do leta 2026 oziroma ob nezadostnem zagotavljanju obsega stalne in rezervne sestave (sestava Slovenske vojske manj kot 6700 pripadnikov in stalne sestave manj kot 6000 pripadnikov v dveh zaporednih letih) se bo, če bo treba, ponovno ocenila uvedba znanih ali nadgrajenih oblik vojaške dolžnosti.
Vojaške evidence se ohranjajo za 1) vpis vojaških obveznikov v vojaško evidenco in evidentiranje državljanov z opravljenim temeljnim vojaškim usposabljanjem ali pridobljenimi drugimi vojaškimi evidenčnimi dolžnostmi in 2) evidentiranje materialnih rezerv za vzpostavitev povečanih vojaških zmogljivosti, kot so rezerva oborožitve in vojaške opreme, ki je izločena iz operativne uporabe Slovenske vojske, ter infrastrukturne možnosti za vzpostavitev povečanih vojaških zmogljivosti. Tako se bo leta 2023 pripravil dokument Strategija rezerve Slovenske vojske, na podlagi katerega se bodo oblikovale rezervne sile z ustreznim obsegom, strukturo in nalogami.
7.3 Namenska organiziranost Slovenske vojske
Manevrski del Slovenske vojske bo popolnjen pretežno s stalno sestavo in v ustreznem obsegu dopolnjen s pogodbeno rezervno sestavo predvsem pri zagotavljanju kritičnih specialističnih dolžnosti. Manevrski del bo premestljiv in zmožen izvajanja vseh ključnih nalog Slovenske vojske (združeno bojevanje rodov), vključno s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in na misijah ter pri dejavnostih, mednarodnih hitro odzivnih silah in v nalogah odvračanja in kolektivne obrambe.
Prostorski del bo pretežno popolnjen s pogodbeno rezervo, namenjen za delovanje izključno na nacionalnem ozemlju. Dopolnil bo manevrski del Slovenske vojske pri obrambi nacionalnega ozemlja in zagotavljal izhodišča za naraščanje Slovenske vojske prek mirnodobnega obsega. Opravljal bo tudi podporne naloge nadzora in varovanja zaledja, prostorske logistike, podpore države gostiteljice, civilno-vojaškega sodelovanja, odzivanja na naravne in druge nesreče ter podpore drugim resorjem. Prostorski del bo predstavljal pomembno vez in približal Slovensko vojsko lokalnemu okolju. Tudi v tem kontekstu bo razporejen in organiziran po celotnem območju Republike Slovenije.
Oblikovane bodo nove oblike pogodbene rezervne sestave Slovenske vojske, ki skupaj z obstoječimi oblikami pogodbene rezerve ne bodo presegale mirnodobnega končnega obsega rezerve 3000 pripadnikov. Pogodbena rezerva bo organizirana pretežno prostorsko, vodena z manjšim jedrom stalne sestave in umeščena v enotno strukturo poveljevanja in kontrole Slovenske vojske.
8. RAZVOJ ZMOGLJIVOSTI IN MODERNIZACIJA 
Razvoj zmogljivosti bo skladno z ravnjo ambicij usmerjen v doseganje ustrezne ravni sposobnosti, pripravljenosti, odzivnosti in vzdržljivosti vojaških zmogljivosti.
Slovenska vojska bo na podlagi ravni ambicij razvijala zmogljivosti za bojevanje, bojno podporo, zagotovitev delovanja, podporo poveljevanja ter sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Zmogljivosti bodo omogočile izvajanje vseh doktrinarnih načinov delovanja Slovenske vojske, in sicer ofenzivno, defenzivno, specialno, stabilizacijsko, podporno ter informacijsko delovanje, skladno z razvojem vojaške doktrine tudi kibernetsko in druge sodobne načine delovanja.
Razvoj zmogljivosti bo prednostno usmerjen v povečanje bojne sposobnosti in pripravljenosti Slovenske vojske s pregledno in dosledno prioritizacijo dejavnosti v vseh elementih vzpostavitve zmogljivosti, tako v doktrini, organiziranosti, usposabljanju, opremljanju, kadrih, voditeljstvu, infrastrukturi in interoperabilnosti, da bi se povečale zmožnosti večrodovskega bojevanja.
Razvoj zmogljivosti bo sledil sodobnim tehnološkim trendom in upošteval izkušnje iz sodobnih vojaških operacij. V uporabo bodo uvedeni sodobni sistemi, ki bodo ob povečanju bojne moči in učinkovitosti delovanja zagotavljali tudi večjo zmožnost preživetja in višjo stopnjo logistične samozadostnosti sil. Digitalizacija sistemov s podporo umetne inteligence ter daljinsko vodeni in avtomatizirani ter avtonomni sistemi ob ohranjanju človeškega nadzora nad umetno inteligenco z možno človeško intervencijo v vseh fazah delovanja bodo omogočili multiplikacijo učinkov, zaradi česar bodo razbremenjeni in sproščeni človeški viri lahko preusmerjeni na izvajanje zahtevnejših funkcij pri izvajanju operacij. Slovenska vojska bo sledila trendom razvoja naprednih tehnologij, kot so nanotehnologija in novi materiali, aditivna proizvodnja, kvantna tehnologija, biotehnologija, elektro optika in napredni senzorji, satelitske in druge vesoljske tehnologije, upravljanje energije in njeno shranjevanje, virtualna in navidezna resničnost ter druge, in jih smiselno uvajala v svoje operativno delovanje, pri čemer bo posebno pozornost namenjala področjem kibernetske ter elektronske in protielektronske zaščite, delovanja in bojevanja. Upravljanje sodobne tehnologije bo zahtevalo pri delu kadra bistveno več tehničnih kompetenc.
Modernizacija vojaške oborožitve in opreme bo skupaj z nadaljevanjem procesa profesionalizacije podpirala transformacijo Slovenske vojske v visoko profesionalno in učinkovito vojaško organizacijo, sposobno odzivanja na prihodnje vojaške in druge grožnje ter vzdržljivega delovanja tudi v dolgotrajnejših krizah in oboroženih spopadih.
Slovenska vojska bo v zavezniški nabor sil prispevala sorazmeren delež zmogljivosti skladno z dogovorjenimi merili.
Vzpostavitev prioritetnih zmogljivosti bo temeljila na najracionalnejšem načinu izpolnjevanja zmogljivostnih zahtev in standardov, ki bo omogočal razvoj rodov in služb Slovenske vojske. Pri tem se bodo upoštevala merila operativne preizkušenosti oborožitve in opreme pri zavezniških ali partnerskih oboroženih silah, brez posebnih prilagoditev in dodatnega razvoja za Slovenske vojske. Sledili bomo enotnosti platform za zmanjševanje finančnih in logističnih bremen (vzdrževanje) ter povečevanje interoperabilnosti razpoložljivosti in vzdržljivosti sil. Upoštevali bomo tudi zanesljivost, zagotavljanje dolgoročnega vzdrževanja in stroške celotnega življenjskega cikla oborožitve ter opreme. Čim bolj bomo podpirali razvoj nacionalne obrambne industrije in malim ter srednjim podjetjem omogočili črpanje finančnih virov in dostop do obrambnih projektov v okviru Nata in EU, s čimer bomo povečali stopnjo obrambnotehnološke samooskrbnosti.
Vojaške zmogljivosti bodo ustrezno povezljive s civilnimi zmogljivostmi za izvajanje nacionalne obrambe ter z zmogljivostmi zaveznikov in partnerjev za uresničevanje mednarodnih obveznosti države. Pri razvoju nekaterih vojaških zmogljivosti bomo upoštevali tudi dvonamensko uporabnost za podporo drugim organom.
Iz operativne uporabe bomo umaknili oborožitev, opremo in sredstva, ki niso del načrtovanih ciljnih zmogljivosti, ne podpirajo dolgoročnih načrtov delovanja in razvoja Slovenske vojske oziroma ne prispevajo k uresničevanju zahtev naraščanja in vzdržljivosti obrambnih sil. Umik oborožitve, opreme in sredstev iz operativne uporabe oziroma strateških rezerv bomo izvedli šele po nakupu sodobnejših. Do nadomestitve s sodobnimi sistemi bomo sedanje sisteme uporabljali zaradi ohranjanja specifičnega rodovskega znanja in minimalne stopnje pripravljenosti sil.
Postopki vodenja nabav glavne opreme, oborožitve in infrastrukture ter projekti raziskav in razvoja bodo tesneje povezani s procesi obrambnega planiranja in bodo s pravočasno vključenostjo deležnikov že v procesu oblikovanja načrtov omogočali ustrezno raven usklajenosti z najpomembnejšimi razvojnimi cilji in zahtevami pred obravnavo in potrjevanjem na strateški ravni. Projekti razvoja zmogljivosti ter raziskav in razvoja bodo dosledno sledili prioritetam razvoja zmogljivosti na podlagi vojaškostrokovnega nasveta. Pri tem se bo na določenih področjih upoštevala tudi zmožnost doseganja višje stopnje obrambne industrijske in tehnološke samooskrbnosti.
Republika Slovenija bo iskala rešitve razvoja in vzdrževanja zmogljivosti tudi v zavezniškem in EU-okviru, prednostno ob upoštevanju strateških partnerstev, da bi dosegli optimizacijo stroškov in operativno učinkovitost ter pridobili znanje pri vzpostavitvi zmogljivosti. Pridružila se bo projektom razvoja skupnih zmogljivosti, ki jih zaradi omejenih virov ne more razvijati ali pa bi bil njihov samostojni razvoj negospodaren.
Pri razvoju zmogljivosti bo Slovenska vojska smiselno obravnavala in upoštevala tudi energetsko učinkovitost, samooskrbnost (hibridni oziroma alternativni viri napajanja) ter okoljske vidike varnosti, zato bo v sodelovanju z drugimi deležniki pristopala tudi k ustreznim nacionalnim in mednarodnim projektom razvoja naprednih energetskih rešitev in tehničnih rešitev za zmanjšanje negativnih vplivov zvočnega obremenjevanja okolja in posameznika.
Prioritete razvoja 
Za doseganje ustrezne ravni pripravljenosti in odzivnosti Slovenske vojske bo razvoj prednostno usmerjen v oblikovanje srednjega pehotnega bataljona, podprtega z moduli za posredno ognjeno podporo (artilerijo), zračno obrambo, izvidništvo, bojno inženirstvo, JRKBO, psihološko delovanje, logistično podporo in zdravstveno oskrbo, ter v vzpostavitev srednjega bojnega izvidniškega bataljona.
8.1 Zmogljivosti za bojevanje
Temelj vojaških zmogljivosti bodo predstavljale zmogljivosti za bojevanje, v okviru katerih bodo razvite zmogljivosti srednje pehote, bojno izvidniške pehote, gorske pehote in specialne sile.
Za povečanje zmogljivosti za bojevanje bo Slovenska vojska prednostno:
– vzpostavila srednji pehotni bataljon kot jedro srednje bataljonske bojne skupine;
– vzpostavila srednji izvidniški bojni bataljon;
– vzpostavila odred za specialno delovanje.
Dodatno bo Slovenska vojska:
– uvedla sodobne prenosne in prevozne protioklepne raketne zmogljivosti;
– razvila zmogljivosti specialnih sil za opravljanje nalog neposrednega delovanja proti vojaškim ciljem tudi v globini nasprotnikovega prostora, specialnega izvidovanja in usposabljanja partnerskih sil;
– ohranjala zmogljivosti gorske pehote, vključno s podporo Natovemu centru odličnosti za gorsko bojevanje;
– preoblikovala oklepne zmogljivosti skladno z razvojem srednje pehote in uvajanjem kopenskih sistemov brez posadke z možnostjo bojnega delovanja;
– nadgradila zmogljivosti zaščite sil z uvedbo aktivnih in pasivnih zaščitnih ukrepov.
V prvem razvojnem obdobju 2021–2026 bo modernizacija oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
– nakup ustreznega števila bojnih kolesnih vozil tipa 8 x 8 z ognjeno močjo topa najmanj kalibra 30 mm z možnostjo opremljanja s protioklepnim sistemom ter z visoko balistično zaščito za vzpostavitev srednjega pehotnega bataljona,
– nabavo lahkih oklepljenih kolesnih vozil 4 x 4 z visoko ravnjo zaščite in oborožitvenimi postajami za izvidniško-obveščevalno podporo, protioklepni boj, zračno obrambo, specialne sile in druge,
– nabavo opreme za specialne enote,
– posodobitev in prenovo opreme vojaka tudi s postopno zamenjavo lahkega pehotnega orožja s sodobnimi modularnimi sistemi, ki bodo večinoma opremljeni z optičnimi namerilnimi napravami,
– povečanje obsega optoelektronske opreme za delovanje v razmerah zmanjšane vidljivosti,
– posodobitev večnamenske ladje Triglav s sodobnimi oborožitvenimi, navigacijskimi in komunikacijskimi sistemi ter avtonomnimi sistemi za preiskavo morskega dna.
V drugem razvojnem obdobju 2027–2030 bodo kupljena:
– bojna kolesna vozila 8 x 8 za vzpostavitev srednjega bojnega izvidniškega bataljona,
– dodatna lahka oklepljena kolesna vozila 4 x 4 z visoko ravnjo zaščite in oborožitvenimi postajami,
– taktična sredstva brez posadke za bojno delovanje.
Hitra patruljna ladja Ankaran bo zamenjana z drugim ustreznim plovilom razreda večnamenske patruljne ladje.
V tretjem razvojnem obdobju 2031–2035 bodo kupljena:
– dodatna bojna kolesna vozila 8 x 8 in 4 x 4 za vzpostavitev srednjega bojnega izvidniškega bataljona,
– dodatna taktična sredstva brez posadke za bojno delovanje.
Pripravljeni bodo postopki zamenjave večnamenske ladje Triglav s primerljivim plovilom razreda obstoječe večnamenske patruljne ladje.
8.2 Zmogljivosti za bojno podporo
Razvoj zmogljivosti za bojno podporo bo temeljil na združeni ognjeni podpori (artilerijski ognjeni podpori, ognjeni podpori protioklepnih raketnih sistemov, zračni ognjeni podpori), obveščevalno-izvidniški podpori in podpori neubojnega delovanja, zračni obrambi, kibernetskem delovanju, inženirstvu, vertikalnem transportu, vojaški policiji ter JRKBO, nadzoru pomorskih površin in elektronskem bojevanju.
Za povečanje zmogljivosti bojne podpore bo Slovenska vojska:
– nadgradila zmogljivost ognjene podpore, ki bo temeljila na samovoznih artilerijskih sistemih, naboru senzorjev in pametnega streliva ter sredstev brez posadke z izvidniško-opazovalnimi sistemi z zmožnostjo bojnega delovanja;
– ohranjala in nadgrajevala zmogljivosti protioklepnih raketnih sistemov podaljšanih dometov;
– razvila taktične obveščevalno-izvidniške zmogljivosti, ki bodo združevale zmogljivosti za pridobivanje podatkov s pomočjo človeških virov, zmogljivosti za pridobivanje podatkov z letalskimi sistemi s posadko in brez nje, zmogljivosti za pridobivanje podatkov iz kopenskih senzorjev za izvidovanje in zaščito sil ter zmogljivosti za vojaško obveščevalno analitiko;
– razvila zmogljivosti za začasno onesposobitev nasprotnika;
– razvila zmogljivosti za neposredno zračno obrambo elementov razporeditve sil Slovenske vojske s sodobnimi mobilnimi raketnimi zmogljivostmi do kratkega dosega;
– dopolnjevala podporo iz zraka in sistem nadzora zračnega prostora tudi z uporabo dela lahkih letal PC-9M do njihove ustrezne zamenjave z alternativnimi sistemi;
– vzpostavila premestljivo vojaško kibernetsko zmogljivost v sodelovanju s strateškim partnerjem, ki bo v realnem času sposobna zaznavanja, preprečevanja in odzivanja na kibernetske varnostne incidente ter bo vpeta v nacionalni sistem kibernetske varnosti in obrambe. Z vzpostavitvijo kibernetske obrambe za zaščito lastnega komunikacijsko-informacijskega sistema in drugih elektronskih sistemov bo zagotovljen varen kibernetski prostor za delovanje Slovenske vojske in njeno sposobnost izkoriščanja kibernetskega prostora za pridobivanje prednosti pred nasprotnikom. Za opravljanje nalog kibernetskega delovanja se bo v vseh razvojnih obdobjih nabavljala ali pridobivala oprema za zaščito omrežij;
– razvila zmogljivosti bojnega inženirstva s sposobnostjo podpore in povečanja premičnosti bojnih sil z izdelavo prehodov skozi minskoeksplozivne in terenske ovire, z zmožnostjo oviranja nasprotnikovega manevra z miniranjem in rušenjem infrastrukturnih objektov ter povečanjem stopnje preživetja sil z izdelavo utrjenih točkovnih in linijskih objektov;
– ohranjala zmogljivosti za opravljanje nalog vojaške policije v nacionalni pristojnosti in za opravljanje nalog vojaške policije zunaj države;
– ohranjala združeno JRKBO-zmogljivost, ki bo sposobna opravljati detekcijo in identifikacijo jedrskih, radioloških, kemijskih in bioloških snovi ter dekontaminacijo osebja, opreme in sredstev Slovenske vojske na nacionalnem ozemlju in pri delovanju zunaj države;
– ohranjala zmogljivosti za zaščito pomorskih plovnih poti in pomorske varnosti v Republiki Sloveniji ter mednarodnem okolju, izvajala potapljaške zmogljivosti za delovanje v plitkih vodah ter zmogljivosti odzivanja na ekološke in druge nesreče, vključno z nalogo iskanja in reševanja na morju;
– razvila zmogljivosti elektronskega izvidovanja in elektronskega bojevanja za opravljanje nalog Slovenske vojske v pogojih omejenega dostopa do dela elektromagnetnega spektra;
– razvila zmogljivosti za aktivno in pasivno zaščito pred improviziranimi eksplozivnimi sredstvi;
– uvajala napredne tehnologije za podporo in krepitev zaznavnih sposobnosti vojaka;
– razvila zmogljivosti psihološkega delovanja.
V prvem razvojnem obdobju 2021–2026 bo modernizacija oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
– nabavo senzorjev za izvidovanje in zaščito sil,
– nabavo opreme za elektronsko bojevanje in elektronsko izvidovanje,
– postopno nabavo in pridobitev sredstev ter razvoj zmogljivosti kibernetske obrambe Slovenske vojske,
– inženirske bojne sisteme za zagotavljanje ali omejevanje manevra in maskiranje.
V drugem razvojnem obdobju 2027–2030 bo modernizacija oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
– nabavo samovoznih artilerijskih sistemov in minometov z avtomatskim ali polavtomatskim delovanjem ter z naborom pametnega streliva dolgega dosega in sistemi vodenja in odkrivanja ognja za vzpostavitev modula srednje bataljonske bojne skupine,
– nabavo premičnih sistemov zračne obrambe vsaj zelo kratkega dosega z zmožnostjo delovanja proti grožnjam iz zraka (pilotni in brezpilotni letalniki, manevrirni izstrelki) za vzpostavitev modula srednje bataljonske bojne skupine,
– nabavo vozil za podporne module srednje bataljonske bojne skupine,
– sisteme za odkrivanje in hitro odstranjevanje oziroma nevtralizacijo različnih vrst eksplozivnih sredstev,
– nadaljevanje nabave, vzdrževanje in posodabljanje sredstev kibernetske obrambe,
– inženirsko opremo za zagotavljanje manevra in oviranje,
– nabavo sredstev in sistemov brez posadke z izvidniško-opazovalnimi sistemi z zmožnostjo bojnega delovanja,
– neubojne sisteme za začasno onesposobitev oziroma nevtralizacijo oseb, vozil in opreme,
– nadaljevanje nabave opreme za elektronsko bojevanje in elektronsko izvidovanje.
V tretjem razvojnem obdobju 2031–2035 bo modernizacija oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
– dopolnjevanje opreme za elektronsko bojevanje in elektronsko izvidovanje,
– nadaljevanje nabave, vzdrževanja in posodabljanja sredstev kibernetske obrambe,
– inženirsko opremo za oviranje.
8.3 Zmogljivosti za zagotovitev delovanja
Med zmogljivosti za zagotovitev oskrbovanja spadajo oskrbovanje, vzdrževanje, premik in transport, zdravstvena oskrba, sprejem in namestitev kopenskih ter zračnih sil zavezništva, podpora kopenskim premikom in zagotavljanje varnosti ter zakonitosti delovanja. Omogočile bodo delovanje in ohranjanje vzdržljivosti sil Slovenske vojske na nacionalnem ozemlju, del zmogljivosti pa bo sposoben podpreti delovanje Slovenske vojske zunaj države. Zmogljivosti za zagotovitev delovanja bodo podpirale tudi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter druge resorje.
Za izboljšanje zmogljivosti za zagotovitev delovanja bo Slovenska vojska:
– opremljena z zadostnimi količinami streliva in minskoeksplozivnih sredstev, tudi sodobnih, vodenih ter na motenje odpornih, za doseganje želenih učinkov z minimalno možnostjo povzročanja kolateralne škode;
– imela dovolj sodobnih logističnih materialnih sredstev za zagotavljanje logistične vzdržljivosti;
– posodobila logistično podporo, ki bo zagotavljala vzdržljivost sil (materialno oskrbo, nastanitev, prehrano, oskrbo s pitno vodo, zdravstveno oskrbo, osebno higieno, sanitarne zmogljivosti in dopolnjevanje z gorivom enotam v premiku);
– posodabljala informacijski sistem logistike za odzivnost vojaške logistike v realnem času in povezljivost z informacijskimi sistemi Nata in EU;
– razvila premestljive logistične zmogljivosti, ki bodo sposobne podpirati delovanje enot zunaj države do ravni bataljonske bojne skupine;
– razvila zmogljivosti, ki bodo zagotavljale podporo kopenskim in v omejenem obsegu zračnim premikom lastnih in zavezniških sil ter zmogljivosti za zagotavljanje podpore države gostiteljice;
– izboljšala zmogljivosti za premike in transporte, ki bodo sposobne zagotoviti premik sredstev na bojišču v pogojih visoke intenzivnosti delovanja;
– razvila zmogljivosti zračnega transporta s srednjimi transportnimi letali in helikopterji z ustreznimi sistemi za delovanje v pogojih visoke intenzivnosti;
– zagotovila zmogljivosti za strateški zračni in pomorski transport v okviru pobud Nata ter EU in z nacionalnimi ter drugimi pogodbenimi izvajalci;
– nadgradila zmogljivost za operativno delovanje Slovenske vojske na osrednjem letališču Cerklje ob Krki. Zagotovljeni bodo potrebni pogoji in pridobljena ustrezna dovoljenja za delovanje podnevi in ponoči ter v vseh vremenskih razmerah. Letališče bo pridobilo status vstopno-izstopne točke v mednarodni zračni prostor za vojaška letala, bo deklarirano letališče zračne obrambe in bo zagotavljalo podporo države gostiteljice;
– posodobila zmogljivosti nadzora zračnega prostora z aktivnimi in pasivnimi sistemi;
– zagotavljala elemente zračne obrambe ter nadzora slovenskega zračnega prostora v zavezniškem integriranem sistemu zračne obrambe;
– povezala del vojaškega zdravstvenega centra s sistemom javnega zdravstva zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja pripadnikov ter učinkovitejšega zagotavljanja osebja za zdravstvene zmogljivosti Slovenske vojske;
– krepila vojaške zdravstvene zmogljivosti za lastne potrebe, tudi za uslužbence Ministrstva za obrambo, za potrebe tujih oboroženih sil v okviru podpore države gostiteljice, in če bi bilo treba, skladno z zmožnostmi, tudi za potrebe javnega zdravstva;
– posodobila zmogljivosti hiperbarične medicine za potrebe zdravstvene oskrbe;
– posodobila premestljivo vojaško zdravstveno zmogljivost, s katero bo zagotavljala zdravstveno oskrbo do ravni bolnišnice Role 2 BL in zmogljivosti oskrbe ter namestitve poškodovanih in obolelih. Z zmogljivostjo bo sodelovala v večnacionalnih pobudah. V okviru koncepta vodilnih držav bo sodelovala pri razvoju večnacionalne zmogljivost Role 2;
– posodobila vojaške zdravstvene zmogljivosti z zmogljivostmi veterine in na podlagi izkušenj iz pandemije SARS-COV-2 izboljševala mikrobiološko laboratorijsko dejavnost ter krepila sposobnosti preventivne veterinarske dejavnosti (epizootiološka in epidemiološka dejavnost, dejavnosti deratizacije, dezinsekcije, dezinfekcije) ter dejavnosti s področja zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah (preprečevanje in zatiranje posebno nevarnih kužnih in ekonomsko pomembnih bolezni živali);
– krepila vojaško kinologijo na področju vzreje in šolanja psov za potrebe specialnih sil, vojaške policije, sledenja in iskanja oseb, iskanja eksploziva in prepovedanih substanc;
– ohranjala zmogljivosti splošnega inženirstva s sposobnostjo vzpostavitve horizontalnih konstrukcij, premika čez vodne in druge ovire ter premestljivo zmogljivost za detekcijo in uničevanje vseh neeksplodiranih eksplozivnih sredstev ter sposobnost sodelovanja pri opravljanju nalog zaščite in reševanja;
– posodobila in krepila helikopterske zmogljivosti, opremljene s sistemi za podporo kopenskim in specialnim silam ter izboljšala zmogljivost in zaščito srednjih transportnih helikopterjev;
– postopno posodobila lahke helikopterje Bell, da bi imeli daljšo življenjsko dobo za opravljanje nalog Slovenske vojske na nacionalnem ozemlju ter nalog v podporo zaščiti in reševanju ter helikopterske nujne medicinske pomoči.
V prvem razvojnem obdobju 2021–2026 bo modernizacija oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
– nabavo transportnega letala srednjega dosega,
– nabavo dveh večnamenskih srednjih helikopterjev za podporo delovanja specialnih sil,
– nadgradnjo helikopterjev Cougar AS 532 AL in vzpostavitev sistema elektronske zaščite,
– nadgradnjo za podaljšanje življenjske dobe helikopterjev Bell 412,
– nabavo zadostnih količin streliva in minskoeksplozivnih sredstev,
– zagotovitev opreme za delovanje, izboljšanje varnosti in doseganje zahtevane ravni operativnosti osrednjega letališča,
– dokup opreme za Role 2,
– nabavo kliničnih laboratorijskih sistemov za hitro diagnostiko,
– nabavo opreme Role 1 za srednji pehotni bataljon,
– zamenjavo nujnih reševalnih vozil,
– postopno nabavo transportnih vozil s protibalistično in protiminsko zaščito.
V drugem razvojnem obdobju 2027–2030 bo modernizacija oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
– opremo za namestitev in oskrbo v terenskih razmerah,
– novo premično bolnišnico Role 2 BL šotorskega tipa,
– dodatno opremo za delovanje letališča,
– dodatna transportna vozila s protibalistično in protiminsko zaščito,
– opremo za delovanje centra za podporo konvojev,
– opremo za zagotovitev zmogljivosti namestitve poškodovanih in obolelih.
V tretjem razvojnem obdobju 2031–2035 bo modernizacija oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
– nabavo ali zagotovitev drugega transportnega letala srednjega dosega v okviru dvostranskih ali večstranskih rešitev,
– nabavo dodatnih dveh večnamenskih srednjih helikopterjev tudi za podporo delovanja specialnih sil,
– nabavo sodobnih avtonomnih ali polavtonomnih sistemov oskrbovanja po kopnem in zraku,
– posodobljene radarje dolgega in kratkega dosega z opremo, ki bo povezljiva z novim sistemom v Natu.
8.4 Zmogljivosti za poveljevanje in kontrolo
Zmogljivosti za poveljevanje in kontrolo bodo zagotavljale delovanje sistema vodenja ter poveljevanja in načrtovanja delovanja ter razvoja Slovenske vojske na strateški, operativni in taktični ravni. Podpirale bodo vodenje vojaških operacij in delovanja na kopnem, v akvatoriju in zračnem prostoru ter v elektromagnetnem spektru. Zmogljivosti bodo namenjene poveljevanju in kontroli v nacionalnem okolju tudi pri opravljanju drugih nalog v sistemu nacionalne varnosti, vključno z zaščito in reševanjem, poveljevanju in kontroli v okviru Nata in EU ter poveljevanju in kontroli sil Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah. Sistem poveljevanja in kontrole bo omogočal povezljivost med vojaškimi in obrambno-varnostnimi ter drugimi subjekti v nacionalnem in mednarodnem okolju.
Za delovanje Slovenske vojske bo najpomembnejša operativna zmogljivost zagotavljanja neprekinjene (24/7) združene operativne slike enot doma in v tujini ter skupno situacijsko zavedanje. Sistem poveljevanja in kontrole bo podprt tudi s sodobnimi informacijskimi rešitvami za podporo odločanju in poveljevanju.
Vzpostavljena bo varna in prilagodljiva komunikacijsko-informacijska infrastruktura z visoko razpoložljivostjo. Stalno bo nadgrajevana stacionarna infrastruktura komunikacijsko-informacijskega sistema, ki omogoča delovanje poslovnih sistemov na Ministrstvu za obrambo in sistemov za podporo poveljevanju in kontroli Slovenske vojske. Ukrepi in postopki informacijske varnosti bodo zagotovili preprečevanje nenadzorovanega dostopa in vključevanja v omrežje.
Premestljivim zmogljivostim Slovenske vojske bodo zagotovljene varne govorne in podatkovne povezave ter navigacijske storitve na taktični ravni, odporne na različne oblike motenja ter povezane z drugimi deležniki v nacionalnovarnostnem sistemu ter z Natovimi komunikacijsko-informacijskimi sistemi in nastajajočim komunikacijsko-informacijskim sistemom EU.
V prvem razvojnem obdobju 2021–2026 bo modernizacija prednostno usmerjena v:
– nabavo komunikacijskega in informacijskega sistema premestljivih omrežij,
– nabavo bojnih radijskih naprav,
– nadgradnjo satelitskega sistema,
– nabavo opreme za modernizacijo komunikacijsko-informacijskih sistemov za mirnodobno delo,
– sodelovanje pri razvoju naprednih sistemov kvantne kriptografije za potrebe nacionalnovarnostnega sistema.
V drugem razvojnem obdobju 2027–2030 bo modernizacija prednostno usmerjena v:
– nadaljevanje nabave, vzdrževanje in posodabljanje komunikacijsko-informacijskih sistemov,
– postopno implementacijo rešitev razvoja sistemov kvantne kriptografije.
V tretjem razvojnem obdobju 2031–2035 bo modernizacija oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
– nadaljevanje nabave, vzdrževanje in posodabljanje komunikacijsko-informacijskih sistemov,
– nabavo in modernizacijo naprednih sistemov za kvantno kriptografijo.
8.5 Vojaško izobraževanje in usposabljanje
Vojaško izobraževanje in usposabljanje obsega temeljno vojaško strokovno usposabljanje ter osnovno, dopolnilno in nadaljevalno vojaško izobraževanje in usposabljanje.
8.5.1 Vojaško izobraževanje
Slovenska vojska je nosilec razvoja vojaškega znanja, vojaških ved in vojaških poklicev v Republiki Sloveniji. Zaradi krepitve profesionalnosti in strokovnosti častnikov, vzpostavitve organizacijske kulture, voditeljskih veščin, tehnične kulture, vojaške etike in krepitve bojnega značaja, pripadnosti in morale pripadnikov Slovenske vojske bo prilagodila izvajanje izobraževalnega procesa, programov, modulov in predmetnikov spreminjajočim se zahtevam vojaških poklicev. Pomembno bo uveljavljanje jasnih selekcijskih postopkov in meril za doseganje zahtevane ravni strokovnosti. Pri tem bodo upoštevane tudi uveljavljene rešitve zavezniških in partnerskih držav.
Pri razvoju vojaškega izobraževanja bo v tesnem strateškem partnerstvu s tujimi sorodnimi izobraževalnimi ustanovami oblikovan sodobnejši izobraževalni sistem Slovenske vojske. Zagotovljen bo usposobljen akademski in vojaški učiteljski kader, vzpostavljeno bo povezovanje z zavezniškimi in partnerskimi izobraževalnimi ustanovami ter sodelovanje z nacionalnimi in mednarodnimi izobraževalnimi ustanovami.
Center vojaških šol bo v okviru razvoja in strukturno-organizacijske umestitve vojaškega izobraževanja do leta 2022 pripravil koncept posodobitve programa izobraževanja častniškega kadra Slovenske vojske, ki bo vključeval oblikovanje programa 1. in 2. bolonjske stopnje in imel za cilj postopno sistematično izobraževanje kandidatov tudi na 3. bolonjski stopnji. Vojaška socializacija kandidatov za častnike bo potekala že v zgodnji fazi izobraževanja.
Izobraževanje po javno veljavnih standardih v Republiki Sloveniji bo namenjeno najprej zagotavljanju vojaške izobrazbe častnikom v Slovenski vojski, nato pa celotnemu nacionalnovarnostnemu sistemu. Cilj izobraževanja bo krepitev obrambno-vojaške odpornosti države. Nadaljevalo se bo višješolsko vojaško izobraževanje podčastnikov Slovenske vojske in zavezniških ter partnerskih držav.
Vojaško izobraževanje bo vključevalo znanstvenoraziskovalno dejavnost s poudarkom na proučevanju operativnih izkušenj Slovenske vojske, izkušenj iz sodobnih oboroženih spopadov in vpliva novih tehnologij na razvoj Slovenske vojske. Tako bodo povezane operativna praksa in razvojnoraziskovalne ter izobraževalne dejavnosti zaradi ohranjanja in razvoja vojaškostrokovnih in specialističnih znanj. Vzpostavljeno bo sodelovanje s sorodnimi nacionalnimi in mednarodnimi znanstvenoraziskovalnimi ustanovami.
Zaradi izmenjave in pridobivanja izkušenj, znanja ter dobrih praks bodo pripadniki Slovenske vojske napoteni tudi na dodatna izobraževanja in usposabljanja v tujino, ki bodo del karierne poti posameznika.
8.5.2 Vojaško usposabljanje
Pri usposabljanju posameznikov, enot in poveljstev se bo prednostno povečevala usposobljenost za združeno bojevanje, vključno z izboljševanjem specialističnih znanj in veščin rodov ter služb.
Pri razvoju vojaškega usposabljanja bodo upoštevane zahteve naraščanja obsega Slovenske vojske. Krepili se bodo pogoji za hitro povečanje njenega kadrovskega obsega, s povečanjem možnosti vojaškega usposabljanja prebivalstva v okviru prostovoljnega služenja vojaškega roka in povečevanja pogodbene ter novih oblik pogodbene rezervne sestave.
Vojaško usposabljanje poveljstev in enot bo usmerjeno v pridobivanje ter razvijanje sposobnosti za uporabo vojaškega strokovnega znanja pri uresničevanju njihovega poslanstva, ki bo redno preverjano. V okviru Centra za združeno usposabljanje se bo razvijal sistem simulacijskih orodij v podporo obrambnega planiranja in operativnega načrtovanja, eksperimentiranja, vojnih iger in bojnega taktičnega usposabljanja posameznika ter nižjih taktičnih enot.
Pri razvoju sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja bo upoštevana tudi prostorska organiziranost novih oblik pogodbene rezerve Slovenske vojske.
Za izboljšanje vojaškega usposabljanja bo Slovenska vojska:
– nadaljevala razvoj sodobnega organiziranega, celovitega in enovitega sistema vojaškega usposabljanja;
– razvijala sodobna interaktivna vadišča in strelišča za čim realnejšo bojno usposabljanje tudi v urbanem okolju;
– nadaljevala razvoj sistema simulacijskih orodij v podporo usposabljanju posameznikov in enot vseh rodov ter služb;
– nadgradila sistem usposabljanja posameznikov in skupin ter bojnega urjenja enot ter poveljstev;
– dodatno nadgrajevala strokovno znanje in veščine pripadnikov Slovenske vojske v zavezniških in partnerskih državah;
– v povečanem obsegu izvajala zahtevnejša usposabljanja enot na zavezniških ali partnerskih vadiščih v primerih, ki presegajo zmogljivosti nacionalne infrastrukture.
8.6 Vojaška infrastruktura
Vojaška infrastruktura bo zagotavljala pogoje za delovanje, usposabljanje, urjenje in izobraževanje. Infrastrukturne zmogljivosti bodo prilagojene potrebam in nalogam Slovenske vojske ter bodo podpirale povečevanje obsega, namestitev pripadnikov različnih oblik rezervne sestave, prostorsko organiziranost in izvajanje podpore države gostiteljice. Število in obseg nepremičnin ter najpomembnejši infrastrukturni objekti, ki omogočajo prvo fazo naraščanja sil prek mirnodobnega obsega, bodo prilagojeni obsegu in strukturi Slovenske vojske. Z nadgradnjo vojaške infrastrukture, vključno z mobilno infrastrukturo, bosta zagotovljeni enakomerna prostorska razporeditev in vključenost v lokalno okolje. Investicije in nadgradnja pomembne infrastrukture bodo prednostno usmerjene v podporo izgradnji prednostnih zmogljivosti ter krepitvi bojne sposobnosti in pripravljenosti sil Slovenske vojske.
Področje vzdrževanja vojaške infrastrukture bo prednostno usmerjeno v sistematično vzdrževanje in nadgradnjo infrastrukture, opreme, naprav in sistemov, v energetsko in okoljsko prilagoditev infrastrukture, posodobitve tehničnega varovanja vojaške infrastrukture ter zagotavljanje predpisanih pogojev za njeno uporabo. Nove investicije in investicijsko vzdrževanje infrastrukture bodo bistveni zmanjšali ogljični odtis Slovenske vojske ter prispevalo k zniževanju obratovalnih stroškov.
Vadišča in strelišča bodo po številu, urejenosti in opremljenosti omogočala usposabljanje enot in prvo fazo naraščanja obsega Slovenske vojske. Enakomerno bodo razvrščena po Sloveniji in vključena v lokalno okolje s prednostno posodobitvijo ali gradnjo vadišč in strelišč v podporo usposabljanju in vzpostavitvi najpomembnejših zmogljivosti in enot, pri čemer bo za doseganje večje gospodarnosti in organizacijske učinkovitosti upoštevana prostorska bližina infrastrukture. Lahko jih bodo uporabljale tudi civilne športne organizacije. Strelišča bodo tehnološko posodobljena, zgrajeno bo tudi novo strelišče v Apačah. Osrednje vadišče Slovenske vojske ostaja v Postojni in bo posodobljeno ter prilagojeno potrebam sodobne vojske. Vadišče omogoča usposabljanje enot in poveljstev v urjenju taktičnih postopkov posameznikov in enot, usposabljanju v streljanju, izvedbi taktičnih vaj ter izvedbi taktičnih vaj z bojnimi streljanji. Za urjenje urbanega bojevanja bo zgrajeno sodobno vadišče za boj v naselju. Posodobitev bo obsegala vadbeno komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo. Zgrajena in posodobljena bodo dodatna notranja strelišča in vadišča (simulatorji), cilj pa bosta racionalizacija in povečanje učinkovitosti usposabljanja.
Privez vojaških plovil bo zagotovljen v pristanišču Koper. Dodatne infrastrukturne zmogljivosti pomorstva bodo zagotovljene z nadomestno gradnjo v bližini vojaških objektov v Ankaranu. Zgrajeni bodo tudi prostori za delovanje hiperbarične medicine.
Zgrajena in urejena bo infrastruktura za zagotovitev zmogljivosti kibernetske obrambe. Nadaljevali se bosta gradnja in nadgradnja infrastrukture, opreme in naprav za potrebe komunikacij ter podporo sistemu poveljevanja in kontrole. Dograjevalo, posodabljalo in prilagajalo se bo lastno telekomunikacijsko in optično omrežje. V podporo sistemu poveljevanja in kontrole bo zagotovljena infrastruktura za neprekinjeno načrtovanje, spremljanje in vodenje vojaških operacij in delovanj.
Skladišča bodo posodobljena in prilagojena zahtevam, standardom, obsegu in organizacijski strukturi Slovenske vojske. Hkrati z nabavo in uvajanjem novih oborožitvenih sistemov v operativno uporabo bo posodobljena in prilagojena infrastruktura za njihovo hranjenje in vzdrževanje.
V prvi fazi (2021–2026) bodo v okviru prilagoditve infrastrukture potrebam poklicne vojske, povečanju obsega, namestitvi pripadnikov rezervne sestave in izvajanju podpore države gostiteljice izvedene te dejavnosti:
– posodobitev vojašnic v Ljubljani in Postojni,
– postavitev infrastrukture za kibernetsko obrambo,
– postavitev garažno-skladiščnih objektov,
– dokončanje gradnje najpomembnejše letališke infrastrukture,
– postavitev pomembne mornariške infrastrukture s prostori za delovanje hiperbarične medicine,
– posodobitev in postavitev pomembne logistične infrastrukture tudi za potrebe vojaške mobilnosti (skladišča, delavnice, garaže za bojna vozila in večnamensko vozlišče),
– posodobitev mreže vadišč in strelišč.
V drugi fazi (2027–2030) bodo v okviru prilagoditve infrastrukture potrebam poklicne vojske, povečanju obsega, namestitvi pripadnikov rezervne sestave in izvajanju podpore države gostiteljice izvedeni:
– nadaljevanje posodabljanja vojašnic v Mariboru, Novem mestu, Kranju in Ankaranu,
– posodobitev letalske baze v Cerkljah ob Krki,
– nadaljevanje posodabljanja logistične infrastrukture,
– nadaljevanje posodabljanja mreže strelišč in vadišč.
V tretji fazi (2031–2035) se bo v okviru prilagoditve infrastrukture potrebam poklicne vojske, povečanju obsega, namestitvi pripadnikov rezervne sestave in potrebam izvajanja podpore države gostiteljice zaključevalo posodabljanje vojašnic, logistične infrastrukture ter mreže strelišč in vadišč Slovenske vojske.
Pri načrtovanju, gradnji in rekonstrukcijah infrastrukture obrambnega sistema Republike Slovenije bodo uporabljene možnosti sovlaganj iz okvira Natovih varnostno-investicijskih programov oziroma skupnih zmogljivosti zlasti s sosednjimi državami ter s pridobivanjem sredstev skladov in mehanizmov EU.
Nepremičnine, med katere spadajo objekti in okoliši objektov posebnega pomena, ter nepremičnine za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bodo dolgoročno ostale v upravljanju Ministrstva za obrambo. Ministrstvo za obrambo bo dolgoročno ohranilo tudi nepremičnine, ki bodo omogočale prostorsko organiziranost, nove oblike pogodbene rezerve in naraščanje sil, izvajanje načrta podpore države gostiteljice, ter nepremičnine, ki bi olajševale sodelovanje Slovenske vojske pri varovanju meje in območja Republike Slovenije.
9. ZAGOTAVLJANJE VIROV ZA DELOVANJE SLOVENSKE VOJSKE 
9.1 Upravljanje kadrovskih virov
Kadrovski viri so temeljni in nenadomestljiv gradnik, ki Slovenski vojski omogoča izpolnjevanje njenega poslanstva in nalog. Pridobivanju ustreznega kadra tako z vidika količine kot kakovosti (starostna struktura, psihofizične sposobnosti, kompetence itn.) za popolnjevanje vseh sestav in enot Slovenske vojske bo namenjena posebna pozornost, podprta z ustreznimi spodbujevalnimi ukrepi in mehanizmi. Tudi zato bo vzpostavljen učinkovitejši sistem upravljanja kadrovskih virov.
Prizadevanja bodo usmerjena v nadaljnjo vzpostavitev profesionalizma in izboljšanje voditeljstva, organizacijske kulture, strokovnosti, pregledne kadrovske politike in kariernih poti ter izboljšanje vojaškega izobraževanja in usposabljanja, da bi prišlo do oblikovanja izrazitejšega bojnega značaja, močnejšega občutka pripadnosti ter trdne morale pripadnikov Slovenske vojske.
Kadrovska politika bo pregledna in karierne poti jasne, vse od selekcijskih postopkov prek meril poviševanja in postavitve na dolžnosti do konca vojaške službe. Najpomembnejše merilo pri poviševanju bo sposobnost za opravljanje zahtevnejše dolžnosti. Pri menjavah na dolžnostih bosta zagotovljena kontinuiteta znanja in prenos izkušenj za nemoteno izvajanje in nadgradnjo procesov. Za vse rodove in službe bodo na podlagi posameznikovih kompetenc omogočene karierne poti od taktične do strateške ravni.
Pozornost bo usmerjena v nadaljnje izboljšanje socialno-ekonomskega in delovnopravnega statusa vojaških oseb, ob upoštevanju posebnih obremenitev in omejitve vojaškega poklica z jasno opredeljenimi pravicami in ugodnostmi. Cilj sta doseganje atraktivnosti poklica in konkurenčnosti na trgu delovne sile ter približevanje pričakovanjem in vrednotam mlajših populacij za doseganje ustrezne starostne strukture sil.
Slovenska vojska bo bolj neposredno vključena v opravljanje nalog in izpolnjevanje ukrepov pridobivanja ter zadrževanja kadrov. Cilj bo dosežen z oblikovanjem sodobnejšega sistema pridobivanja kadra, ki bo temeljil na ustreznih pristojnostih izvajalcev tega procesa, ki bodo odgovorni za usklajevanje in pospeševanje vseh faz procesa.
Ob upoštevanju zahtev po vsestranski visoki pripravljenosti in odzivnosti kadra ter psihofizičnih obremenitev vojaške službe bo Slovenska vojska svojo strukturo in organiziranost prilagodila zmanjšanju bremen, povezanih s prihodom na delo. Tako se bodo poveljstva in enote Slovenske vojske bolj enakomerno umeščali v prostor, predvsem pa se bodo v njihovi neposredni bližini postopno zagotavljali ustrezni namestitveni pogoji za njene pripadnike in njihove družine.
Prizadevanja na kadrovskem področju bodo usmerjena v ukrepe za povečanje številčnosti in izboljšanje strukture vseh kategorij kadra, stalne sestave in pogodbene rezervne sestave ter morebitnih novih oblik pogodbene rezerve. Posebna pozornost bo namenjena povečevanju števila kandidatov za častniške dolžnosti, izboljšanju starostne strukture vseh kategorij kadra, pridobivanju in zadrževanju kadrov s posebnim tehničnim znanjem in licencami.
Na področju promocije vojaške službe in pridobivanja kadra bodo ukrepi usmerjeni v intenzivnejše štipendiranje ter izboljšanje možnosti pridobivanja izobrazbe in kvalifikacij med opravljanjem vojaške službe.
Rezervne sestave in mehanizem prostovoljnega ter tudi drugih oblik služenja vojaškega roka bodo sestavljali pomemben člen pri dopolnjevanju stalne sestave Slovenske vojske in povezave z lokalnim okoljem.
Pripadniki pogodbene rezervne sestave bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev za določen čas zamenjevali tudi pripadnike stalne sestave in zagotavljali njeno vzdržljivost s prevzemanjem nalog nižje intenzivnosti ali nalog na deficitarnih strokovno-specialističnih področjih.
Za zagotavljanje številčnejšega in dejavnejšega vključevanja državljank in državljanov v rezervno sestavo bodo sprejeti sistemski ukrepi s področja zakonskega varovanja pravic pri delu med daljšo odsotnostjo z delovnega mesta zaradi opravljanja vojaške službe ter s tem povezanih nadomestil, kompenzacij in ugodnosti. Pogodbeni pripadnik bo med opravljanjem nalog v Slovenski vojski ohranil višino plače, ki jo prejema pri delodajalcu, pri čemer bo za opravljeno delo v Slovenski vojski plačan enako kot pripadniki stalne sestave, razlika do plače pri civilnem delodajalcu pa bo pokrita s posebnim nadomestilom.
Uspešnost popolnjevanja pogodbene in drugih oblik rezerve ter prostovoljnega služenja vojaškega roka je odvisna tudi od podpore delodajalcev. Oblikovani bodo ukrepi za njihovo dodatno motiviranost z ustreznimi ugodnostmi.
Program prostovoljnega služenja vojaškega roka bo časovno, prostorsko in vsebinsko prilagojen značilnostim mlajših generacij ter predvsem zahtevam popolnjevanja rezervne sestave. Okrepila se bodo prizadevanja za vključevanje državljanov v sistem prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki predstavlja eno najpomembnejših vstopnih točk v Slovensko vojsko. V okviru sistema bo omogočeno tudi šolanje častnikov za potrebe rezerve. Oblikovan bo sistem vzdrževanja stikov z državljani, ki so uspešno opravili prostovoljno služenje vojaškega roka in bo temelj za vse oblike vojaške službe (stalna sestava, pogodbena in druge oblike rezervne sestave) ter ena izmed podlag za uveljavitev koncepta vojaške strateške rezerve. To bomo podprli s ponovnim aktiviranjem programa šole za častnike vojnih enot. Če bo treba, bo mogoče prostovoljno služenje vojaškega roka nadgraditi s selektivnim ali splošnim služenjem vojaškega roka.
Obrambno usposabljanje državljanov za povečevanje interesa in števila potencialnih interesentov za opravljanje različnih oblik vojaške službe bo potekalo predvsem v obliki nadgrajevanja in vzdrževanja vsakoletne izvedbe mladinskih in študentskih vojaških taborov ter strelskih in drugih tekmovanj.
Ob koncu vojaške službe v stalni sestavi bo predvidena postopna vključitev pripadnikov v pogodbeno in nato tudi v nove oblike pogodbene rezervne sestave Slovenske vojske, ob izpolnjevanju predpisanih meril pa bo ponovna vključitev v stalno sestavo za take pripadnike poenostavljena. Za opravljanje nekaterih specialističnih dolžnosti v stalni sestavi in za vključevanje v pogodbeno ali druge oblike rezervne sestave bodo izbirna merila smiselno prilagojena predvidenim nalogam ob ohranjanju varnostnega preverjanja.
Pridobljena kvalifikacija Temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja bo merilo prednostne (pre)zaposlitve v strukturah nacionalnovarnostnega sistema in pogoj za zaposlovanje na delovnih področjih, ki vključujejo ravnanje z orožjem.
Posebna skrb bo namenjena pripadnikom Slovenske vojske z zdravstvenimi omejitvami in pripadnikom po 45. letu starosti, ki bodo prerazporejeni na delovna mesta z manjšimi fizičnimi obremenitvami v Slovenski vojski ali na ustrezna delovna mesta v nacionalnovarnostnem sistemu oziroma državni upravi.
V okviru dejavnosti za načrtovanje in izvajanje obrambnih dolžnosti bodo zagotovljene ustrezne kadrovske ter organizacijske rešitve za vodenje evidenc obrambnih dolžnosti in načrtovanje materialne ter zdravstvene oskrbe za uveljavitev sestavin vojaške dolžnosti.
S podporo vseh pristojnih ustanov bo okrepljeno izvajanje sistema celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske.
Pri izboljševanju stanja na kadrovskem področju v Slovenski vojski gre za preplet nujnih organizacijskih in statusnih ukrepov, povezanih s posebnostmi vojaškega poklica. Za njihovo pripravo in uveljavljanje je nujen celovit pristop, kar bo zahtevalo politični in širši družbeni konsenz za nujne prilagoditve ter spremembe zakonskih in podzakonskih aktov.
9.2 Finančni viri
Poslabševanje mednarodnih varnostnih razmer, hkrati z zelo negativnimi posledicami večletnega zmanjševanja obrambnih izdatkov, ki se kažejo v nezadostnem stanju pripravljenosti in opremljenosti Slovenske vojske za izvajanje svojega temeljnega poslanstva in nalog, zahteva takojšnja večja finančna vlaganja v obrambne in vojaške zmogljivosti Republike Slovenije.
Zadostno, predvidljivo in stabilno ter dolgoročno vzdržno zagotavljanje finančnih virov je predpogoj za implementacijo (v dokumentu navedenih) vojaških razvojnih ciljev za bistveno izboljšanje sposobnosti, pripravljenosti, odzivnosti, vzdržljivosti, odpornosti, povezljivosti in razvojne naravnanosti Slovenske vojske za opravljanje njenega poslanstva in nalog skladno z ravnjo ambicij. Slovenska vojska bo lahko izboljšala stanje pripravljenosti in sposobnosti za delovanje le pod pogojem, da bo obseg dodeljenih finančnih sredstev omogočal za stroške osebja do 50 %, za operativne stroške do 30 % in za investicijske stroške nabav glavne opreme in gradnje najmanj 20 % obrambnih izdatkov.
Republika Slovenija se je s pridružitvijo Severnoatlantskem zavezništvu zavezala k izpolnjevanju vseh zavez na področju kolektivne obrambe, kar vključuje tudi vzpostavitev kredibilnih nacionalnih in kolektivnih obrambnih sil ter zmogljivosti. Skupaj z zaveznicami je leta 2014 s t. i. valižansko deklaracijo sprejela zavezo, da si bo prizadevala za postopno povečanje obrambnih izdatkov do 2 % BDP v naslednjih 10 letih, v istem časovnem obdobju pa bo za glavno opremo in gradnje namenjala najmanj 20 % obrambnih izdatkov. Za raziskave in razvoj na področju obrambe si bo prizadevala približevati 2 % skupnih odhodkov za obrambo.
Minimalno potreben obseg sredstev za obrambo, s katerimi se bodo še lahko učinkovito podpirali razvojne ambicije in cilji Republike Slovenije pri razvoju obrambnih in vojaških zmogljivosti, se mora postopoma dvigovati vsaj do 1,5 % BDP leta 2024 ter se nato najpozneje do leta 2035 postopoma dvigovati do 2 % BDP.
PROJEKCIJA
PROJEKCIJA
LETO
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
 % BDP
1,29
1,31
1,40
1,50
1,51
1,53
1,58
1,63
1,68
1,73
1,79
1,84
1,89
1,94
2,00
10. ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA DELOVANJE SLOVENSKE VOJSKE 
Širše družbeno okolje ima do Slovenske vojske določena pričakovanja in zahteve, ki so povezane z uresničevanjem njenega poslanstva in nalog ter njeno vlogo in položajem v družbi, hkrati pa morajo biti Slovenski vojski zagotovljeni tudi ustrezni pogoji ter podpora za njen razvoj in delovanje.
Ustrezni pogoji so izhodiščno odvisni od politične in javne podpore, kar omogoča stalno in pravočasno zagotavljanje razvojnih in normativnih podlag za uresničevanje večletnih nacionalnih in večnacionalnih projektov modernizacije in opremljanja Slovenske vojske in s tem povezano zagotavljanje predvidljivega in zadostnega obsega finančnih virov.
Zagotavljanje ustreznih pogojev bo zahtevalo aktivno medresorsko in medinstitucionalno povezano sodelovanje vseh akterjev obrambnega in nacionalnovarnostnega sistema ter širšega družbenega sistema vključno z lokalno samoupravo. Okrepiti je treba ozaveščanje in izobraževanje vseh akterjev obrambnega in nacionalnovarnostnega sistema o njihovi vlogi, poslanstvu, pristojnostih in odgovornostih. Pri tem je posebej pomembno krepiti razumevanje delovanja in potreb Slovenske vojske v drugih resorjih, še posebej za zunanje zadeve, notranje zadeve in šolstvo. V okviru slednjega je nujno treba razširiti možnosti in izboljšati dostopnost do državljanskih in obrambnih vsebin. S povečevanjem prisotnosti Slovenske vojske v lokalnem okolju se bodo povečale možnosti za pomoč in druge oblike podpore lokalnim skupnostim oziroma dejavnostim nevladnih in drugih organizacij (vojaških stanovskih, veteranskih, športnih in drugih organizacij oziroma društev) pri uresničevanju javnih interesov. Lokalne skupnosti in organizacije bodo s svojim delovanjem vzajemno krepile prepoznavnost Slovenske vojske in njene družbene vloge ter ji pomagale pri izpolnjevanju njenih poslanstev in nalog.
Pripravljenost in delovanje Slovenske vojske podpirajo in krepijo preostali deli obrambnega sistema s političnimi, normativnimi, organizacijskimi, kadrovskimi, materialno-finančnimi, obveščevalno-varnostnimi, informacijsko-komunikacijskimi, razvojnoraziskovalnimi, izobraževalnimi in drugimi dejavnostmi, s tem pa se povečuje tudi celovita obrambna sposobnost Republike Slovenije.
Obrambna politika Republike Slovenije bo skladno z nacionalnovarnostnimi interesi in cilji ter ob upoštevanju ocene groženj in tveganj nacionalne varnosti prek razvojno-usmerjevalnih dokumentov opredeljevala obrambne in vojaške razvojne cilje. Pri njihovem uresničevanju bo pomembno zagotavljanje ustrezne podpore in pogojev, ki bodo omogočali zahtevan in načrtovan razvoj Slovenske vojske ter predvsem zagotavljanje potrebnih kadrovskih in finančnih virov za oblikovanje celovite ter učinkovite obrambne sposobnosti države. Tako bodo zagotovljeni tudi pogoji za zmožnost prevzemanja sorazmernega deleža bremen v okviru kolektivne in skupne obrambe. Obrambna politika Republike Slovenije bo v mednarodnem okolju, prednostno v okviru strateških partnerstev, iskala priložnosti sodelovanja na področju razvoja vojaških zmogljivosti, sodelovanja v mednarodnih operacijah in na misijah ter skupnega delovanja v obrambnih ter vojaških dejavnostih Nata in EU ter v drugih mednarodnih organizacijah. Zaradi krepitve zavezništva bo podpirala procese strateške avtonomije EU. V okviru regionalnega partnerskega sodelovanja bodo prizadevanja in dejavnosti usmerjeni v podporo vključevanja držav Zahodnega Balkana v evro-atlantske integracije.
Civilna obramba bo z ukrepi, dejavnostmi in razvojem civilnih zmogljivosti podpirala in dopolnjevala vojaško obrambo države ter zagotavljala delovanje najpomembnejših funkcij in storitev države ter tako prispevala k odpornosti države in družbe. Podpora Slovenski vojski in zavezniškim silam bo potekala tudi s krepitvijo civilne pripravljenosti ter odpornosti. Geoprostorska podpora Slovenski vojski se bo zagotavljala z razvojem, izdelavo in vzdrževanjem vojaškega kartografskega gradiva ter drugih geoprostorskih podatkov za območje Republike Slovenije, ki bo izdelano skladno z zavezniškimi standardi. V mednarodnih operacijah in na misijah bodo civilni funkcionalni strokovnjaki krepili in podpirali delovanje Slovenske vojske ter krepili vez s civilnim okoljem na območju delovanja.
Za učinkovito spremljanje in odzivanje na hitro spreminjajoče se varnostno okolje bo obveščevalno-varnostna skupnost vsako leto pripravila nacionalno oceno varnostnih tveganj in groženj po prenovljeni metodologiji, kar bo osnova za pravočasno sprejetje ocene ogroženosti države pred napadom ter za delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni. Pri tem je treba upoštevati tudi ocene ogroženosti Nata in EU. Tako bo narejena tudi ena izmed podlag za pravočasno prilagoditev koncepta delovanja, oblikovanje ustreznih obsega, strukture in organiziranosti Slovenske vojske ter izvajanje obrambnega planiranja in razvoja zmogljivosti ter za dopolnjevanje ustreznega operativnih načrtov odzivanja, delovanja in uporabe Slovenske vojske.
Za seznanjanje in krepitev zavedanja nosilcev političnega odločanja ter javnosti o celovitosti, spremenljivosti, nepredvidljivosti ter negotovosti sodobnega varnostnega okolja in s tem povezanih tveganj delovanja ter razvoja Republike Slovenije tudi v dolgoročni perspektivi se bodo krepile sposobnosti strateškega komuniciranja tudi z oblikovanjem primerne državne strategije. Ta bo usmerjena v transparentno, sistematično in argumentirano pojasnjevanje pomena, vloge in delovanja obrambnega sistema pri zagotavljanju temeljnih nacionalnovarnostnih ter obrambnih interesov in ciljev Republike Slovenije. Strateške komunikacije bodo usmerjene v povečevanje vidnosti in prepoznavnosti vseh oblik delovanja Slovenske vojske zaradi krepitve njenega ugleda v družbi in mednarodnem okolju.
V okviru obrambnega in kriznega načrtovanja bodo nadgrajeni ukrepi ter organizacijsko-strukturne rešitve, ki bodo nosilcem odločanja omogočali stalno in neprekinjeno spremljanje, vrednotenje, vodenje in odločanje v miru, krizi, izrednem stanju ali vojni. Rešitve bodo preverjane na vajah obrambnega sistema, ki obsegajo tako nacionalne kot mednarodne vaje kriznega upravljanja in vodenja, na katerih sodeluje Republika Slovenija.
Podpora države gostiteljice v Republiki Sloveniji se bo tudi v prihodnje prednostno zagotavljala z zmogljivostmi Slovenske vojske glede na potrebe in zahteve, ki presegajo zmogljivosti Slovenske vojske, ter tudi s civilnimi zmogljivostmi. Nadgrajeno in posodobljeno bo upravljanje podatkov o civilnih zmogljivostih za podporo države gostiteljice v Republiki Sloveniji.
Za tesnejše in učinkovitejše sodelovanje z zavezniškimi in EU-silami bodo izboljšani pogoji in postopki za izvajanje vojaške mobilnosti za zagotovitev hitrih ter neoviranih premikov sil in sredstev čez kopenski, morski in zračni prostor Republike Slovenije.
V drugem razvojnem obdobju bodo proučene možnosti za optimizacijo delovanja strateške ravni odločanja na Ministrstvu za obrambo.
Zaradi krepitve lastne obrambne razvojnoraziskovalne in industrijske ter tehnološke baze oziroma povečevanja obrambne samooskrbnosti se bodo ob upoštevanju zakonitosti delovanja tržnega gospodarstva povečala vlaganja v razvoj in znanje ter sodelovanje s pomembnimi nacionalnimi gospodarskimi ter razvojnoraziskovalnimi deležniki. Pri tem bodo upoštevani tudi inovacijske sposobnosti malih in srednje velikih podjetjih ter potencial tehnologij za dvojno rabo. Zato bomo pri prizadevanjih za vstopanje v mednarodne projekte razvoja obrambnih in vojaških zmogljivosti ter za črpanje finančnih virov in dostop do obrambnih projektov v okviru Nata in EU podpirali tudi mala in srednja podjetja.
11. TVEGANJA RAZVOJA SLOVENSKE VOJSKE 
Nacionalna varnost je nenadomestljiv temelj uresničevanja drugih nacionalnih ciljev, ki se nanašajo na družbeni, gospodarski in kulturni razvoj ter krepitev blaginje posameznika, družbe in države. V sodobnih geopolitičnih razmerah in razmerjih je za zagotavljanje nacionalne varnosti obrambna funkcija države še vedno in celo vse bolj nenadomestljiva. Še posebej to velja za tiste države, vključno z Republiko Slovenijo, ki so na stičiščih in presečiščih strateških smeri in geostrateških interesov pomembnejših igralcev v mednarodni skupnosti, kar dokazujejo zgodovinske izkušnje, sodobni gospodarski in migrantski tokovi ter varnostni izzivi.
Neločljiv in bistven del obrambne funkcije države so verodostojne oborožene sile, s katerimi se zagotavlja obrambna drža, s temeljnim namenom odvračanja napada na državo in drugih skrajnih oblik ogrožanja nacionalnih interesov in ciljev ter če je treba tudi izvajanja vojaške obrambe za ohranjanje neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države.
Vojaška sila je tisti element nacionalne moči, ki s svojo (ne)sposobnostjo odraža odločenost družbe za ohranjanje svoje državnosti in suverenosti. Učinkovite in odporne vojaške organizacije ni mogoče oblikovati v kratkoročnem t. i. ad hoc odzivanju na zaostrovanje varnostnih razmer v mednarodnem okolju, ker je vzpostavitev kredibilnih vojaških zmogljivosti države zahteven, zapleten, večplasten in dolgotrajen proces, povezan z mnogimi tveganji.
Pomembna tveganja za razvoj Slovenske vojske:
1. Trend zaostrovanja in poslabševanja varnostnih razmer v svetu bo hitrejši od sposobnosti Republike Slovenije, da zaznava tveganja in doseže potreben družbeni konsenz glede neizogibnosti čim hitrejšega izboljšanja stanja svoje odpornosti ter obrambno-vojaške pripravljenosti, odzivnosti in vzdržljivosti.
2. Neizpolnjevanje mednarodnih zavez na področju obrambe in nevzpostavitev vojaških zmogljivosti bosta zmanjševala zmožnost prevzemanja lastnega deleža v kolektivni obrambi in skupni varnostni in obrambni politiki ter s tem verodostojnost, ugled in pomembnost države v širši mednarodni skupnosti.
3. V državi ne bo prišlo do vzpostavitve družbene klime, ki bi podpirala različne oblike varnostno-obrambnega ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja za vztrajno in načrtno krepitev zavedanja državljank in državljanov o pomenu nacionalnovarnostnega in obrambnega sistema ter Slovenske vojske in izboljšanje njihove sposobnosti za sodelovanje pri obrambno-vojaških dejavnostih.
4. Zaradi pomanjkanja javnomnenjske podpore in politične volje za kontinuirano uresničevanje razvojnih ter operativnih načrtov in za zagotovitev ustreznih finančnih sredstev ter drugih pogojev se bo nadaljevala večletna regresija stanja pripravljenosti in sposobnosti Slovenske vojske za celovito izpolnjevanje poslanstva ter nalog.
5. Nedoseganje razvojnih ciljev in ambicij Slovenske vojske zaradi notranjega odpora do nadaljevanja procesa profesionalizacije, spreminjanja organizacijske kulture, organizacijsko-strukturnih sprememb ter nezmožnosti porabe dodeljenih finančnih sredstev skladno s prednostnimi smernicami razvoja.
6. Nepopolnjenost jedra prioritetnih sil in zmogljivosti bo tudi v prihodnje zmanjševala operativno sposobnost Slovenske vojske in negativno vplivala na njeno pripravljenost ter sposobnost sledenja sodobnim razvojnim gibanjem.
7. Izzivov pri zagotavljanju zadostne količine dovolj kakovostnega vojaškega kadra ne bo mogoče zadovoljivo obvladovati zaradi zastojev ali celo nepripravljenosti za celovito urejanje delovnopravnega statusa vojaških oseb, kariernih poti, nadgradnjo izobraževanja, usposabljanja in urjenja ter ureditve sistema zaporednega pretoka kadra v nacionalnovarnostnem sistemu Republike Slovenije.
8. Tveganje sta tudi nepravočasna priprava in uskladitev celovitega koncepta naraščanja sil in Strategije rezerve Slovenske vojske z načrti, programi, plansko organizacijsko strukturo in zbirkami podatkov za naraščanje sil in s tem povezane možnosti za ponovno uvedbo različnih oblik vojaške dolžnosti.
9. Slovenska vojska tudi v prihodnje ne bo sposobna učinkovito opravljati nalog v celotnem spektru delovanja, vključno z nalogami visoke intenzivnosti, če ne bomo povečali njene bojne sposobnosti s količinsko in kakovostno ustreznejšo popolnitvijo s kadrom, razvojem bojnih zmogljivosti, krepitvijo bojne morale ter izboljšanjem pripravljenosti, odzivnosti in vzdržljivosti sil.
10. Brez bolj uravnotežene umestitve poveljstev in enot Slovenske vojske v nacionalni prostor ter krepitve njene povezanosti z lokalnim okoljem, organizacijami in društvi posebnega pomena za obrambo ter z drugimi podsistemi nacionalne varnosti obstaja tveganje, da se bo Slovenska vojska zapirala v lastne okvire, se odtujevala in osamila od sodobnih družbenih trendov, ob hkratnem nastanku morebitnih negativnih družbenih posledic.
12. URESNIČEVANJE RESOLUCIJE 
Uresničevanje resolucije bo na podlagi pristojnosti, ki jih določajo ustava, zakoni, Poslovnik državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US in 111/21; v nadaljnjem besedilu: poslovnik) in odloki, izdani na podlagi poslovnika, spremljal Državni zbor Republike Slovenije neposredno in v okviru rednega poročanja Vlade Republike Slovenije na pristojnem delovnem telesu Državnega zbora Republike Slovenije. Ta bo sproti natančno ocenil uveljavljanje resolucije, vsaj pred iztekom vsakega razvojnega obdobja oziroma skladno z zaznanimi potrebami in izzivi varnostnega okolja.
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 se bo uresničevala s srednjeročnimi obrambnimi programi, ki jih bo sprejemala Vlada Republike Slovenije, z njimi pa bo seznanjala tudi delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije, pristojno za obrambo.
Srednjeročni obrambni programi se bodo praviloma pripravljali vsaki dve leti za desetletno plansko obdobje oziroma ob večjih spremembah varnostnega okolja in razpoložljivosti obrambnih virov, spremembah zavez do Nata in EU ter v podobnih primerih.
13. ZAČETEK VELJAVNOSTI RESOLUCIJE 
Z dnem uveljavitve te resolucije preneha veljati Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 (Uradni list RS, št. 99/10).
Ta resolucija začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 200-03/21-26/9
Ljubljana, dne 2. februarja 2022
EPA 2093-VIII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
Igor Zorčič 
predsednik 

AAA Zlata odličnost