Uradni list

Številka 123
Uradni list RS, št. 123/2021 z dne 27. 7. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 123/2021 z dne 27. 7. 2021

Kazalo

2626. Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2), stran 7664.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2) 
Razglašam Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. julija 2021.
Št. 003-02-3/2021-142
Ljubljana, dne 21. julija 2021
 
Borut Pahor 
predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O HIPOTEKARNI IN KOMUNALNI OBVEZNICI (ZHKO-2) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1.1 Vsebina zakona
1. člen 
(vsebina zakona) 
(1) Ta zakon ureja:
– pogoje za pridobitev dovoljenja za izdajo hipotekarne obveznice in izdajo komunalne obveznice;
– strukturne lastnosti hipotekarne obveznice in komunalne obveznice;
– nadzor nad hipotekarnimi obveznicami in komunalnimi obveznicami ter
– zahteve glede razkritja podatkov in informacij v zvezi s hipotekarnimi obveznicami in komunalnimi obveznicami.
(2) Ta zakon se uporablja za hipotekarne obveznice in komunalne obveznice, ki jih izdajo kreditne institucije s sedežem v Republiki Sloveniji, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo.
2. člen 
(prenos direktive) 
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic ter o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2014/59/EU (UL L št. 328 z dne 18. 12. 2019, str. 29).
1.2 Opredelitev kratic in oznak
3. člen 
(uporabljeni izrazi) 
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »stanovanjske nepremičnine« so zemljišča s stavbami, ki se v skladu s klasifikacijo vrst objektov CC-SI štejejo za stanovanjske stavbe, deli stavb v etažni lastnini, skupaj s pripadajočimi prostori (klet, garaža), ki so namenjeni za bivanje, ter zemljišča, namenjena za gradnjo stanovanjskih stavb;
2. »poslovne nepremičnine« so vsi drugi objekti in deli objektov v etažni lastnini, ki se ne štejejo za stanovanjske nepremičnine, ter drugi objekti in zemljišča, namenjena gradnji objektov, ki niso stanovanjske nepremičnine;
3. »hipoteka« je hipoteka ali maksimalna hipoteka, ki daje upniku pravico do poplačila iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki. Kot hipoteka se za namen tega zakona šteje tudi pravica upnika, ki je ustanovljena na nepremičnini v drugi državi članici Evropske unije oziroma v drugi državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in v skladu s predpisi te države zagotavlja upniku pravico do poplačila iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki ter je primerljiva z upravičenji na podlagi hipoteke na nepremičnine v Republiki Sloveniji;
4. »nepremičnina« je stanovanjska nepremičnina in poslovna nepremičnina;
5. »javni nadzor nad kritimi obveznicami« je nadzor nad programi kritih obveznic, s katerim se zagotavljata izpolnjevanje zahtev iz tega zakona, ki veljajo za izdajanje kritih obveznic, in izvrševanje teh zahtev;
6. »krita obveznica« je obveznica, ki jo izda kreditna institucija v skladu s tem zakonom v obliki hipotekarne ali v obliki komunalne obveznice in je zavarovana s kritnimi sredstvi, v zvezi s katerimi lahko vlagatelji v krite obveznice neposredno uveljavljajo pravice kot prednostni upniki;
7. »kritno premoženje« je jasno določen nabor sredstev, s katerimi so zavarovane plačilne obveznosti, povezane s kritimi obveznicami, in ki je ločen od drugih sredstev, ki jih poseduje kreditna institucija, ki izda krite obveznice;
8. »kritna sredstva« so sredstva, vključena v kritno premoženje;
9. »ločevanje« so aktivnosti, ki jih izvede kreditna institucija, ki izda krite obveznice, s katerimi izbere kritna sredstva in zagotovi, da upniki, ki niso vlagatelji v krite obveznice, ali nasprotne stranke pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ne morejo zakonito dostopati do njih;
10. »nadomestna kritna sredstva« so kritna sredstva, ki sestavljajo nadomestno kritno premoženje in ki prispevajo k zahtevam glede kritja in niso primarna kritna sredstva;
11. »neto likvidnostni odliv« so vsa izplačila z zapadlostjo na en dan, vključno s plačili glavnice in obresti ter plačili na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v okviru programa kritih obveznic, potem ko se odštejejo vsa vplačila z zapadlostjo na isti dan, iz naslova terjatev, povezanih s kritnimi sredstvi;
12. »posebni upravitelj kritnega premoženja« je oseba, imenovana za upravljanje programa kritih obveznic v primeru reševanja ali postopka prisilnega prenehanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice v okviru navedenega programa, ali kadar je bilo za to kreditno institucijo v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, ugotovljeno, da propada ali bo verjetno propadla, ali, v izjemnih okoliščinah, kadar ustrezni pristojni organ ugotovi, da je pravilno delovanje te kreditne institucije resno ogroženo v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, in ki predpisuje ukrepe zgodnjega posredovanja;
13. »presežno zavarovanje« je celotno zakonsko, pogodbeno ali prostovoljno zavarovanje, ki presega zahtevo glede kritja iz tega zakona;
14. »primarna kritna sredstva« so prevladujoča kritna sredstva, ki določajo naravo kritnega premoženja;
15. »program hipotekarnih obveznic« je strukturna značilnost izdaje hipotekarnih obveznic, določena na podlagi tega zakona in pogodbenih pogojev, v skladu z dovoljenjem, izdanim kreditni instituciji, ki izda hipotekarne obveznice;
16. »program komunalnih obveznic« je strukturna značilnost izdaje komunalnih obveznic, določena na podlagi tega zakona in pogodbenih pogojev, v skladu z dovoljenjem, izdanim kreditni instituciji, ki izda komunalne obveznice;
17. »samodejna pospešitev« je položaj, v katerem krita obveznica, v primeru reševanja ali postopka prisilnega prenehanja kreditne institucije, v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, samodejno takoj zapade v plačilo in imajo vlagatelji v to krito obveznico izvršljivo terjatev za poplačilo v času pred prvotnim datumom zapadlosti;
18. »sredstva zavarovanja« so stvarna sredstva in sredstva v obliki izpostavljenosti, s katerimi so zavarovana kritna sredstva;
19. »struktura zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati« je mehanizem, ki omogoča možnost podaljšanja načrtovane zapadlosti kritih obveznic za vnaprej določeno obdobje, pri čemer ima zakonsko pravico podaljšanja le posebni upravitelj kritnega premoženja, pod pogojem, da oceni dejavnike, določene v petem odstavku 46. člena tega zakona;
20. izraza »izvedeni finančni instrument« in »Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA)« se uporabljata, kot sta določena v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
21. izraza »reševanje« in »prisilno prenehanje« se uporabljata, kot sta določena v zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank;
22. izrazi »kreditna institucija«, »tržna vrednost«, »hipotekarna kreditna vrednost«, »skupina povezanih strank« in »skupina« se uporabljajo, kot so določeni v prvem odstavku 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 404 z dne 3. 12. 2020, str. 67), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU).
4. člen 
(zaščita imena) 
(1) Oznaka »evropska krita obveznica« in njen uradni prevod v vse uradne jezike Evropske unije se uporabljata samo za programe hipotekarnih obveznic in programe komunalnih obveznic, ki izpolnjujejo zahteve iz tega zakona.
(2) Oznaka »evropska krita obveznica (premijska)« in njen uradni prevod v vse uradne jezike Evropske unije se uporabljata samo za programe hipotekarnih obveznic in programe komunalnih obveznic, ki izpolnjujejo zahteve iz tega zakona in zahteve iz 129. člena Uredbe 575/2013/EU.
(3) Besedna zveza »hipotekarna obveznica« ali »komunalna obveznica« in izpeljanke iz teh besed ali drugih označb, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da gre za hipotekarno obveznico ali komunalno obveznico, se ne smejo uporabljati za noben drug vrednostni papir oziroma finančni instrument.
1.3 Uporaba določb drugih zakonov
5. člen 
(uporaba določb drugih zakonov) 
(1) Za hipotekarne obveznice in komunalne obveznice se uporablja zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, če s tem zakonom ni določeno drugače.
(2) Za postopke odločanja v posamičnih zadevah in izvajanje nadzora Banke Slovenije po tem zakonu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo.
(3) Za hipotekarne kredite, odobrene potrošnikom, se uporablja zakon, ki ureja potrošniške kredite, če s tem zakonom ni določeno drugače.
II. IZDAJA HIPOTEKARNIH OBVEZNIC IN KOMUNALNIH OBVEZNIC 
6. člen 
(dovoljenje za program hipotekarnih obveznic in program komunalnih obveznic) 
(1) Hipotekarne obveznice oziroma komunalne obveznice lahko izda samo kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za program hipotekarnih obveznic oziroma program komunalnih obveznic v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj).
(2) Izdajatelj pridobi dovoljenje Banke Slovenije ločeno za vsak program hipotekarnih oziroma program komunalnih obveznic. Izdajatelj lahko izvaja več kot en program hipotekarnih obveznic in več kot en program komunalnih obveznic. Program hipotekarnih obveznic oziroma program komunalnih obveznic lahko vključuje več izdaj hipotekarnih oziroma komunalnih obveznic.
(3) Dovoljenje za program hipotekarnih obveznic oziroma dovoljenje za program komunalnih obveznic izda Banka Slovenije po pridobitvi predhodnega mnenja Agencije za trg vrednostnih papirjev.
7. člen 
(pogoji za pridobitev dovoljenja za izdajo programa hipotekarnih obveznic oziroma za izdajo programa komunalnih obveznic) 
(1) Izdajatelj pridobi dovoljenje Banke Slovenije za program hipotekarnih obveznic oziroma za program komunalnih obveznic, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. razpolaga z ustreznim programom poslovanja, ki določa izdajanje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic;
2. vzpostavljene ima ustrezne politike, postopke in metodologije za odobritev, spremembo, obnovitev in refinanciranje kreditov, vključenih v kritno premoženje, katerih cilj je zaščita vlagateljev;
3. kvalitativno in številčno razpolaga z ustreznimi kadri na vodstveni in operativni ravni, ki opravljajo posle v zvezi z izdajanjem hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic in upravljanjem programa hipotekarnih obveznic in programa komunalnih obveznic ter imajo ustrezne kvalifikacije in znanje v zvezi z izdajanjem hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic ter upravljanjem programa hipotekarnih obveznic in programa komunalnih obveznic;
4. izdelana ima pravila vodenja kritnega registra ter imenovanega skrbnika kritnega premoženja za vodenje kritnega registra in njegovo spremljanje v skladu s tem zakonom;
5. skrbnik kritnega premoženja je Banki Slovenije predložil pisno izjavo iz četrtega odstavka 34. člena tega zakona;
6. zagotavlja poslovanje v zvezi z dajanjem hipotekarnih kreditov in kreditov z obveznostjo osebe javnega prava ter izdajanjem hipotekarnih in komunalnih obveznic ločeno od preostalega poslovanja izdajatelja v skladu s 27. členom tega zakona;
7. izdelana ima pravila glede metodologije in postopka vrednotenja nepremičnin, v skladu z določbami 18. člena tega zakona, ter ima v delovnem razmerju za nedoločen čas in poln delovni čas vsaj enega cenilca iz četrtega odstavka 18. člena tega zakona, ali ima z njim sklenjeno podjemno pogodbo;
8. nameravana izdaja v okviru programa hipotekarnih obveznic ali programa komunalnih obveznic je pokrita z ustreznim kritnim premoženjem v skladu z določbami tega zakona.
(2) Banka Slovenije po pridobitvi predhodnega mnenja Agencije za trg vrednostnih papirjev s podzakonskim aktom predpiše merila za izpolnitev pogojev iz prvega odstavka tega člena in dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev, ki jo mora izdajatelj predložiti Banki Slovenije.
(3) Zahtevi za izdajo dovoljenja za program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, določenih v tem členu. Izdajatelj vloži zahtevo za izdajo dovoljenja pri Banki Slovenije.
8. člen 
(zavrnitev zahteve za pridobitev dovoljenja) 
Banka Slovenije zavrne zahtevo za pridobitev dovoljenja za program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic, če izdajatelj ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena.
9. člen 
(prenehanje dovoljenja) 
(1) Dovoljenje za program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic preneha, če:
1. izdajatelj ne izda hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic v dveh letih od pridobitve dovoljenja;
2. skupščina izdajatelja sprejme sklep o prenehanju poslovanja izdajatelja in začetku likvidacijskega postopka;
3. je izdajatelju odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
(2) Banka Slovenije o prenehanju dovoljenja izda ugotovitveno odločbo.
10. člen 
(odvzem dovoljenja) 
(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje iz 6. člena tega zakona, če izdajatelj:
1. ne izpolnjuje več pogojev iz 7. člena tega zakona;
2. potem ko je skrbniku kritnega premoženja dovoljenje prenehalo ali mu bilo odvzeto, v 30 dneh ne imenuje novega skrbnika kritnega premoženja.
(2) Pred odvzemom dovoljenja iz 6. člena tega zakona Banka Slovenije pridobi mnenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.
III. STRUKTURNE ZNAČILNOSTI HIPOTEKARNIH OBVEZNIC IN KOMUNALNIH OBVEZNIC 
3.1 Splošne določbe
11. člen 
(dvojno zavarovanje) 
(1) Vlagatelji v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice ter nasprotne stranke pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz 24. člena tega zakona imajo pravico do:
– terjatve do izdajatelja iz naslova hipotekarne obveznice in komunalne obveznice;
– prednostne pravice za poplačilo glavnice in vseh natečenih in prihodnjih obresti iz kritnih sredstev v primeru likvidacije, reševanja ali prisilnega prenehanja izdajatelja;
– terjatve do premoženja izdajatelja v primeru postopka likvidacije, reševanja ali prisilnega prenehanja izdajatelja, če prednostne pravice za poplačilo glavnice in vseh natečenih in prihodnjih obresti iz kritnih sredstev iz prejšnje alineje ni mogoče v celoti poravnati iz kritnih sredstev, in sicer je terjatev po vrstnem redu poplačila enakovredna terjatvam navadnih nezavarovanih upnikov izdajatelja, določenih v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank.
(2) Terjatve iz prejšnjega odstavka so omejene na polne plačilne obveznosti, povezane s hipotekarnimi obveznicami in komunalnimi obveznicami.
12. člen 
(izvzetost iz postopka reševanja in postopka prisilnega prenehanja izdajatelja) 
(1) V primeru reševanja in postopka prisilnega prenehanja izdajatelja za plačilne obveznosti, povezane s hipotekarnimi obveznicami in komunalnimi obveznicami, ne velja samodejna pospešitev, kot je določena v 17. točki 3. člena tega zakona.
(2) Kritno premoženje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic je zaščiteno pred terjatvami tretjih oseb in ni del premoženje izdajatelja v postopku reševanja in prisilnega prenehanja izdajatelja, dokler ni izpolnjena prednostna pravica do poplačila terjatev iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona.
13. člen 
(izločitev kritnega premoženja) 
(1) Ob odvzemu ali prenehanju dovoljenja izdajatelju za program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic se kritno premoženje in obveznosti, ki izhajajo iz hipotekarnih obveznic oziroma komunalnih obveznic, izločijo iz premoženja in obveznosti izdajatelja, hkrati pa Banka Slovenije imenuje posebnega upravitelja kritnega premoženja.
(2) Za kritno premoženje in obveznosti, ki izhajajo iz hipotekarnih obveznic oziroma komunalnih obveznic, in za posebnega upravitelja kritnega premoženja iz prejšnjega odstavka, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.
14. člen 
(predčasno unovčenje hipotekarnih in komunalnih obveznic) 
Vlagatelji v hipotekarne obveznice in vlagatelji v komunalne obveznice nimajo pravice zahtevati predčasnega unovčenja hipotekarnih in komunalnih obveznic.
3.2 Kritno premoženje in zahtevano kritje
3.2.1 Kritno premoženje
15. člen 
(primerno kritno premoženje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic) 
(1) Primerna kritna sredstva, vključena v kritno premoženje, so vpisana v kritni register in so prednostno namenjena za poplačilo obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic, komunalnih obveznic in pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s kritnim premoženjem iz 24. člena tega zakona.
(2) Kritno premoženje hipotekarnih obveznic so terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, sredstva nadomestnega kritnega premoženja, določena s tem zakonom, pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s kritnim premoženjem, in sredstva, namenjena za izpolnjevanje zahteve glede likvidnostne rezerve kritnega premoženja.
(3) Kritno premoženje komunalnih obveznic so terjatve iz naslova kreditov z obveznostjo osebe javnega prava, sredstva nadomestnega kritnega premoženja, določena s tem zakonom, pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s kritnim premoženjem, in sredstva, namenjena za izpolnjevanje zahteve glede likvidnostne rezerve kritnega premoženja.
(4) Kritno premoženje je bremen prosto in se ne uporablja ali zastavlja za drug namen.
(5) Izdajatelj dokumentira kritna sredstva iz 16., 19. in 20. člena tega zakona v skladu z zahtevami iz IV. poglavja tega zakona. Politike kreditiranja izdajatelja so v skladu z določbami 16. do 19. člena tega zakona.
16. člen 
(primarno kritno premoženje hipotekarnih obveznic) 
(1) Za primarno kritno premoženje oziroma primarna kritna sredstva izdanih hipotekarnih obveznic se lahko upoštevajo le terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, ki so v skladu s točkama d in f prvega odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU ter izpolnjujejo zahteve iz 129. člena Uredbe 575/2013/EU in določbe tega zakona.
(2) Hipotekarni kredit po tem zakonu je kredit, dan v skladu s tem zakonom in zavarovan s hipoteko na stanovanjskih in poslovnih nepremičninah v državah članicah Evropske unije oziroma v državah podpisnicah Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.
(3) Določbe tega zakona, ki urejajo hipotekarni kredit, veljajo le za hipotekarne kredite, iz katerih izhajajo terjatve, ki pomenijo kritno premoženje za namene tega zakona.
(4) Višina terjatev iz naslova hipotekarnega kredita, ki se lahko upošteva za primarno kritno premoženje hipotekarne obveznice, ne sme preseči:
– pri hipotekarnem kreditu, zavarovanem s stanovanjsko nepremičnino, 80 % hipotekarne kreditne vrednosti oziroma tržne vrednosti obremenjene nepremičnine;
– pri hipotekarnem kreditu, zavarovanem s poslovno nepremičnino, 60 % hipotekarne kreditne vrednosti oziroma tržne vrednosti obremenjene nepremičnine.
(5) Če višina terjatev iz naslova posameznega hipotekarnega kredita presega omejitev iz prejšnjega odstavka, se za kritno premoženje za ves čas do zapadlosti kredita upošteva samo sorazmerni del kredita.
(6) Za primerna kritna sredstva za hipotekarne obveznice se lahko upoštevajo le terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, pri katerih je hipoteka vpisana v zemljiško knjigo z najboljšim vrstnim redom zavarovanja na nepremičnini ali s slabšim vrstnim redom ob pogoju, da so v kritno premoženje vključene tudi vse terjatve z boljšim vrstnim redom zavarovanja na tej nepremičnini.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se za primerna kritna sredstva za hipotekarne obveznice lahko upoštevajo tudi terjatve, pri katerih poteka zemljiškoknjižni postopek za vpis hipoteke na nepremičnini, vendar največ 12 mesecev od vpisa plombe o začetku zemljiškoknjižnega postopka za vpis hipoteke v zemljiški knjigi. Po poteku tega obdobja izdajatelj izbriše terjatev iz kritnega registra s pisnim soglasjem skrbnika kritnega premoženja.
17. člen 
(pogodba o hipotekarnem kreditu) 
(1) Pogodba o hipotekarnem kreditu je sklenjena v pisni obliki, terjatev iz te pogodbe pa zavarovana s hipoteko na eni ali več nepremičninah.
(2) Nepremičnina, na kateri je ustanovljena hipoteka za zavarovanje terjatev, ki se upošteva v kritnem premoženju, je na dan ustanovitve hipoteke prosta osebnih služnosti in na njej ni ustanovljena stavbna pravica, razen če je ista terjatev zavarovana tudi s hipoteko na stavbni pravici.
(3) Izdajatelj ima vzpostavljene postopke, s katerimi spremlja, da je nepremičnina, ki je prejeta v zavarovanje, primerno škodno zavarovana pri zavarovalnici za ves čas trajanja kreditne pogodbe za primere običajnih škodnih dogodkov, ki obstajajo glede na lokacijo in vrsto nepremičnine kot predmeta zavarovanja, vsaj v višini nadomestitvene vrednosti te nepremičnine, pravica do prejema zavarovalnine pa veljavno prenesena na kreditodajalca. Terjatev iz naslova škodnega zavarovanja je evidentirana in ločena v skladu s 27. členom tega zakona.
18. člen 
(pravila glede metodologije in postopka vrednotenja nepremičnin) 
(1) Za nepremičnino, s katero je zavarovan hipotekarni kredit, ki je vključen v kritno premoženje za izdajo hipotekarne obveznice, v času vključitve obstaja tekoče vrednotenje, na podlagi katerega je vrednost enaka ali manjša od tržne vrednosti ali hipotekarne kreditne vrednosti.
(2) Hipotekarno kreditno vrednost nepremičnine v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti določi cenilec iz četrtega odstavka tega člena, s skrbno oceno možnosti za njeno prodajo v prihodnosti, ob upoštevanju njenih dolgoročnih trajnostnih vidikov, običajnih in lokalnih razmer na trgu ter njene trenutne in alternativne primerne uporabe brez upoštevanja špekulativnih elementov.
(3) Če hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine ni ugotovljena, se namesto nje uporabi tržna vrednost nepremičnine.
(4) Cenilec je oseba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti pri Slovenskem inštitutu za revizijo in je neodvisna od postopka odločanja o kreditih.
(5) Standardi ocenjevanja vrednosti iz drugega odstavka tega člena so veljavni mednarodni in evropski standardi za ocenjevanje vrednosti, in sicer mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (angl. International Valuation Standards Council – IVSC), evropski standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Evropska skupina združenj cenilcev (angl. The European Group of Valuers' Association – TEGOVA), in standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Kraljevi inštitut pooblaščenih ocenjevalcev (angl. Royal Institute of Chartered Surveyors – RICS).
(6) Metodologija ocenjevanja hipotekarne kreditne vrednosti oziroma tržne vrednosti nepremičnine se natančneje opredeli v pravilih glede metodologije in postopka vrednotenja nepremičnin, ki jih sprejme vsak izdajatelj.
(7) Hipotekarna kreditna vrednost na podlagi pravil vrednotenja nepremičnin oziroma tržna vrednost nepremičnin se ugotavlja individualno za vsako nepremičnino posebej.
(8) Vrednost nepremičnine je dokumentirana pregledno in jasno ter z datumom cenitve in podpisom cenilca iz četrtega odstavka tega člena.
(9) Med trajanjem hipotekarnega kredita izdajatelj redno spremlja vrednost zastavljene nepremičnine in izdela lastno oceno te vrednosti, in sicer najmanj enkrat na leto za stanovanjske in poslovne nepremičnine. Za spremljanje vrednosti in določitev nepremičnin, pri katerih je treba opraviti prevrednotenje, lahko izdajatelj uporablja tudi statistične metode. Vrednost zastavljene nepremičnine najmanj enkrat na tri leta preveri tudi cenilec iz četrtega odstavka tega člena.
(10) Če se na podlagi spremljanja vrednosti nepremičnine iz prejšnjega odstavka in glede na podatke, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije oziroma pristojni organ oziroma organizacija v državi, v kateri leži nepremičnina, oziroma če v posamezni državi ni takšnega organa ali organizacije, drug splošno priznan vir podatkov o tržnih cenah nepremičnin, vrednost nepremičnine oziroma splošne tržne cene nepremičnin na območju, na katerem leži nepremičnina, v obdobju od zadnje cenitve znižajo za več kot 20 %, ali če kreditojemalec zamuja s poravnavanjem obveznosti iz naslova hipotekarnih kreditov za več kot 90 dni, mora izdajatelj obveznice od cenilca iz četrtega odstavka tega člena pridobiti novo oceno hipotekarne kreditne vrednosti nepremičnine v skladu z devetim odstavkom tega člena.
19. člen 
(primarno kritno premoženje komunalnih obveznic) 
(1) Za primarno kritno premoženje oziroma primarna kritna sredstva izdanih komunalnih obveznic se lahko upoštevajo le terjatve iz naslova kreditov z obveznostjo osebe javnega prava, ki so v skladu s točko a prvega odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU ter izpolnjujejo zahteve 129. člena Uredbe 575/2013/EU in določbe tega zakona.
(2) Kredit z obveznostjo osebe javnega prava po tem zakonu je kredit:
1. dan v skladu s tem zakonom državi ali lokalni skupnosti, ali dolžniški vrednostni papir, katerega izdajatelj je država ali lokalna skupnost;
2. dan drugi pravni osebi, ali dolžniški vrednostni papir, katerega izdajatelj je druga pravna oseba, če za njene obveznosti iz naslova takega kredita ali vrednostnega papirja jamči država.
(3) Za države iz prejšnjega odstavka se štejejo enote centralne ravni držav Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije oziroma podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.
(4) Lokalna skupnost je enota lokalne ali regionalne ravni držav iz prejšnjega odstavka.
(5) Jamstvo iz drugega odstavka tega člena je nepreklicno in neomejeno ter zagotavlja izplačilo takoj ali najpozneje v desetih delovnih dneh po prejemu poziva za plačilo dolžnikove obveznosti. Uveljavljanje izpolnitve dolžnikove obveznosti od osebe, ki je jamstvo dala, ne sme biti pogojeno s predhodno uvedbo sodnih ali drugih postopkov zoper dolžnika.
20. člen 
(nadomestno kritno premoženje) 
Za nadomestno kritno premoženje oziroma nadomestna kritna sredstva se ob upoštevanju zahtev in omejitev glede kreditne kakovosti in višine izpostavljenosti iz prvega in prvega a odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU štejejo naslednja sredstva:
– sredstva na računih pri Banki Slovenije;
– naložbe v tržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala ali zanje jamči država iz tretjega odstavka prejšnjega člena, njena centralna banka ali Evropska centralna banka. Jamstvo izpolnjuje pogoje iz petega odstavka prejšnjega člena;
– naložbe v dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ali druga multilateralna razvojna banka, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 v skladu s točko b prvega odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU, in
– naložbe v dolžniške vrednostne papirje kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali 2 v skladu s točko c prvega odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU ob upoštevanju omejitev glede višine vseh izpostavljenosti do kreditnih institucij iz prvega a odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU.
21. člen 
(omejitve sestave kritnega premoženja) 
(1) Nadomestno kritno premoženje lahko sestavlja največ 20 % celotnega kritnega premoženja.
(2) Delež hipotekarnih kreditov, pri katerih je hipoteka ustanovljena na poslovnih nepremičninah, je lahko največ 20 % kritnega premoženja.
(3) Delež hipotekarnih kreditov, pri katerih je hipoteka ustanovljena na stanovanjskih nepremičninah v gradnji, je lahko največ 5 % kritnega premoženja.
(4) Delež hipotekarnih kreditov posamezni osebi oziroma pravnim osebam, ki se štejejo za skupino povezanih strank, je lahko največ 20 % kritnega premoženja, vendar izpostavljenost kreditne institucije do teh oseb ne sme preseči največje dopustne izpostavljenosti, določene z Uredbo 575/2013/EU.
(5) Delež terjatev, pri katerih zemljiškoknjižni postopek vpisa hipoteke na nepremičnini še ni zaključen, v nobenem trenutku ne sme presegati 10 % kritnega premoženja.
22. člen 
(nadomeščanje neustreznih hipotekarnih kreditov in kreditov z obveznostjo osebe javnega prava) 
(1) Skrbnik kritnega premoženja zahteva od izdajatelja, da nadomesti kritna sredstva z drugimi primernimi kritnimi sredstvi, ki izpolnjujejo zahteve iz tega zakona glede kritnega premoženja:
– v 60 dneh od dneva prejema pisne zahteve skrbnika kritnega premoženja, če se med trajanjem hipotekarnega kredita vrednost nepremičnine tako zmanjša, da razmerje med vrednostjo neodplačanega hipotekarnega kredita in hipotekarno kreditno vrednostjo nepremičnine oziroma tržno vrednostjo nepremičnine ni več v skladu z določbami 16., 17. in 18. člena tega zakona, ali
– v 30 dneh od dneva prejema pisne zahteve skrbnika kritnega premoženja, če kreditojemalec za več kot 90 dni zamuja z izpolnitvijo svoje plačilne obveznosti iz kreditne pogodbe in neizpolnitev še traja, ali
– v 30 dneh od prejema pisne zahteve skrbnika kritnega premoženja, ki mora biti dana takoj po izteku roka za vpis hipoteke v zemljiško knjigo iz sedmega odstavka 16. člena tega zakona.
(2) Skrbnik kritnega premoženja zahteva od izdajatelja, da nadomesti terjatve iz naslova kredita z obveznostjo osebe javnega prava s terjatvami iz naslova drugih kreditov z obveznostjo osebe javnega prava ali drugim sredstvom, ki izpolnjuje zahteve iz tega zakona glede kritnega premoženja, v 30 dneh od dneva prejema pisne zahteve skrbnika kritnega premoženja, če kreditojemalec za več kot 90 dni zamuja z izpolnitvijo svoje plačilne obveznosti iz kreditne pogodbe in neizpolnitev še traja.
23. člen 
(predčasno poplačilo hipotekarnega kredita ali kredita z obveznostjo osebe javnega prava) 
Vpis terjatev iz naslova hipotekarnega kredita ali iz naslova kredita z obveznostjo osebe javnega prava v kritni register ne vpliva na pravico kreditojemalca do predčasnega poplačila hipotekarnega kredita ali kredita z obveznostjo osebe javnega prava.
24. člen 
(pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih v kritnem premoženju) 
(1) Izdajatelj lahko v kritno premoženje vključi pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
– pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih se vključijo v kritno premoženje izključno za namene varovanja pred tveganji, pri čemer se njihov obseg prilagodi zmanjšanju varovanega tveganja in se izključijo iz kritnega premoženja, ko tega tveganja ni več;
– pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih so zadostno dokumentirane;
– pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih so vpisane v kritni register in se v evidencah vodijo ločeno v skladu s 27. členom tega zakona;
– pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v primeru reševanja ali postopka prisilnega prenehanja izdajatelja ni mogoče prekiniti;
– pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih izpolnjujejo zahteve iz drugega odstavka tega člena.
(2) Banka Slovenije po predhodnem mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev s podzakonskim aktom določi merila primernosti nasprotnih strank, s katerimi se lahko sklepajo posli varovanja, dokumentacijo, ki jo je treba zagotoviti v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, in druga podrobnejša navodila za uporabo teh instrumentov.
25. člen 
(izdaja hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic znotraj skupine) 
(1) Izdajatelj lahko izda hipotekarne obveznice in komunalne obveznice znotraj skupine, pri čemer se hipotekarne obveznice in komunalne obveznice izdajatelja, ki je del skupine (v nadaljnjem besedilu: notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice) uporabijo kot kritna sredstva za zunanjo izdajo hipotekarnih obveznic in za zunanjo izdajo komunalnih obveznic drugega izdajatelja, ki sodi v isto skupino (v nadaljnjem besedilu: zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice).
(2) Izdajatelj mora za uporabo notranje izdanih hipotekarnih obveznic in notranje izdanih komunalnih obveznic za zunanje izdane hipotekarne in zunanje izdane komunalne obveznice izpolniti najmanj naslednje zahteve:
1. notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice se prodajo izdajatelju zunanje izdanih hipotekarnih obveznic in zunanje izdanih komunalnih obveznic;
2. notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice se uporabljajo kot kritna sredstva v kritnem premoženju za zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice ter se vodijo v računovodskih izkazih izdajatelja zunanje izdanih hipotekarnih obveznic in zunanje izdanih komunalnih obveznic;
3. kritno premoženje za zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice vključuje samo notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice, ki jih je izdal en sam izdajatelj v skupini;
4. izdajatelj, ki izda zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice, jih ima namen prodati vlagateljem zunaj skupine;
5. notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice ter zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice ob izdaji dosegajo stopnjo kreditne kakovosti 1 v skladu z 2. poglavjem drugega naslova tretjega dela Uredbe 575/2013/EU in so zavarovane s primernimi kritnimi sredstvi iz 16. do 20. člena tega zakona;
6. v primeru čezmejne izdaje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic znotraj skupine kritna sredstva za notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice izpolnjujejo zahteve glede primernosti kritnih sredstev in zahtevanega kritja, ki velja za zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice.
(3) Banka Slovenije lahko dovoli, da so hipotekarne obveznice in komunalne obveznice iz 5. točke prejšnjega odstavka, ki zaradi znižanja stopnje kreditne kakovosti dosegajo stopnjo kreditne kakovosti 2 v skladu z 2. poglavjem drugega naslova tretjega dela Uredbe 575/2013/EU, še naprej vključene v izdajo hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic znotraj skupine, če znižanje stopnje kreditne kakovosti ni posledica kršitev pogojev za pridobitev dovoljenja za izdajo programa hipotekarnih obveznic ali pogojev za izdajo programa komunalnih obveznic. Pred izdajo dovoljenja Banka Slovenije pridobi mnenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. O dovoljenju Banka Slovenije obvesti Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA).
(4) Za izdajo hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic znotraj skupine se ne uporabljajo omejitve glede višine izpostavljenosti, kot določa prvi a odstavek 129. člena Uredbe 575/2013/EU.
26. člen 
(skupno financiranje) 
(1) Izdajatelj lahko kot primerna kritna sredstva za izdajo hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic uporabi odkupljena primerna kritna sredstva iz 16. do 19. člena tega zakona druge kreditne institucije ali prenesena primerna kritna sredstva na podlagi dogovora o finančnem zavarovanju v skladu z zakonom, ki ureja finančno zavarovanje.
(2) Terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov in iz naslova kreditov z obveznostjo osebe javnega prava, ki jih je izdajatelj odkupil od druge kreditne institucije ali jih pridobil na podlagi dogovora o finančnem zavarovanju, se lahko upoštevajo kot primerna kritna sredstva za hipotekarne obveznice in kot primerna kritna sredstva za komunalne obveznice iz 16. do 19. člena tega zakona, če izpolnjujejo še naslednja dva pogoja:
– druga kreditna institucija je poleg terjatve za kreditne pogodbe prenesla na izdajatelja vsa upravičenja iz naslova hipotek in drugih zavarovanj, ki so ustanovljena za zavarovanje terjatev iz kreditnih pogodb, če ta ne preidejo nanj že po samem zakonu, ter upravičenja iz sklenjenih zavarovalnih pogodb v zvezi s primernimi kritnimi sredstvi, ki so bila prenesena nanj v zvezi s kreditno pogodbo;
– druga kreditna institucija je izročila izdajatelju vse dokumente in listine, s katerimi lahko uveljavlja upravičenja iz kreditne pogodbe in iz naslova zavarovanj terjatev iz kreditnih pogodb.
(3) Izdajatelj o odkupu primernih kritnih sredstev druge kreditne institucije ali prenosu primernih kritnih sredstev na podlagi dogovora o finančnem zavarovanju sklene z drugo kreditno institucijo pisno pogodbo.
(4) Druga kreditna institucija se z izdajateljem lahko dogovori, da še naprej deloma ali v celoti opravlja posle v zvezi z izvajanjem kreditne pogodbe.
(5) Pri uporabi odkupljenih ali prenesenih kritnih sredstev druge kreditne institucije za primerna kritna sredstva v skladu s 16. do 19. členom tega zakona mora izdajatelj preveriti, ali so nepremičnine, na katerih je ustanovljena hipoteka, vrednotene v skladu s tem zakonom. Če druga kreditna institucija ne vrednoti nepremičnin v skladu s tem zakonom, mora tako vrednotenje pred odkupom ali prenosom opraviti izdajatelj.
(6) Ne glede na dolžnost varovanja zaupnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, sme druga kreditna institucija izdajatelju sporočiti vse podatke o hipotekarnem kreditu in kreditu z obveznostjo osebe javnega prava, hipoteki, kreditojemalcu in morebitnih drugih strankah pogodbe o hipotekarnem kreditu in kreditu z obveznostjo osebe javnega prava, ki jih izdajatelj potrebuje za oceno kreditnega tveganja v zvezi s temi krediti.
27. člen 
(ločevanje kritnih sredstev) 
(1) Izdajatelj vodi poslovne knjige, evidence in drugo dokumentacijo v povezavi z izdajanjem hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic tako, da so poslovne knjige, evidence in druga dokumentacija, ki je povezana z dajanjem hipotekarnih kreditov in kreditov z obveznostjo osebe javnega prava, sklepanjem pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, vključenih v kritno premoženje, in vsa zavarovanja, prejeta v zvezi s pozicijami v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, sredstvi, namenjenimi za izpolnjevanje zahteve glede likvidnostne rezerve, in kritnimi sredstvi, ki so namenjena za zavarovanje izdanih hipotekarnih in komunalnih obveznic, ločene med seboj in od poslovnih knjig, dokumentacije in evidenc izdajatelja, ki so povezane s preostalim poslovanjem izdajatelja.
(2) Izdajatelj mora zagotoviti, da so vsa kritna sredstva, ki sestavljajo kritno premoženje, ločena na pravno zavezujoč in izvršljiv način.
(3) Če ima izdajatelj dovoljenje za dva ali več programov hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic oziroma v okviru enega programa hipotekarnih obveznic ali enega programa komunalnih obveznic izda več izdaj obveznic, je kritno premoženje vsake izdaje hipotekarnih obveznic in vsake izdaje komunalnih obveznic ločeno od kritnega premoženja drugih izdaj hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic ter hkrati ločeno od preostalega premoženja oziroma sredstev izdajatelja.
(4) Ločevanje kritnih sredstev velja tudi v primeru reševanja ali prisilnega prenehanja izdajatelja.
3.2.2 Zahteve glede kritja in zahteva glede likvidnostne rezerve
28. člen 
(zahteve glede kritja) 
(1) Izdajatelj zagotovi zaščito vlagateljev v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice tako, da program hipotekarnih obveznic in program komunalnih obveznic vedno izpolnjuje zahteve glede kritja, določene v tem členu.
(2) Vse obveznosti, ki izhajajo iz posameznega programa hipotekarnih obveznic in posameznega programa komunalnih obveznic, so krite s terjatvami za plačilo, vezanimi na kritna sredstva tega programa hipotekarnih obveznic oziroma programa komunalnih obveznic.
(3) Obveznosti iz prejšnjega odstavka vključujejo:
1. obveznosti za plačilo zneska glavnice neporavnanih obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic;
2. obveznosti za plačilo morebitnih obresti od neporavnanih obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic;
3. plačilne obveznosti iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki so vključeni v kritno premoženje hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic v skladu s 24. členom tega zakona, in
4. oceno oziroma pavšalni izračun pričakovanih operativnih stroškov v zvezi z vzdrževanjem in upravljanjem programa hipotekarnih obveznic oziroma programa komunalnih obveznic.
(4) K izpolnjevanju zahteve glede kritja prispevajo naslednja kritna sredstva:
1. primarna kritna sredstva;
2. nadomestna kritna sredstva;
3. terjatve iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz 24. člena tega zakona in
4. sredstva, namenjena za izpolnjevanje zahteve glede likvidnostne rezerve iz 29. člena tega zakona.
(5) Nezavarovane terjatve, za katere se šteje, da je pri njih prišlo do neplačila v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU, ne izpolnjujejo zahteve glede kritja.
(6) Izračun zahtevanega kritja zagotavlja, da je skupni znesek glavnice vseh kritnih sredstev enak ali višji kot skupni znesek glavnice neporavnanih obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic (v nadaljnjem besedilu: nominalno načelo).
(7) Ne glede na prejšnji odstavek izdajatelj zagotovi zahtevo glede obveznega kritja tudi na podlagi načela sedanje vrednosti.
(8) Minimalna raven presežnega zavarovanja pri hipotekarnih obveznicah in komunalnih obveznicah znaša 5 % ob upoštevanju nominalnega načela in načela sedanje vrednosti. Ne glede na to lahko minimalna raven presežnega zavarovanja v primeru vrednotenja kritnih sredstev hipotekarnih obveznic na podlagi hipotekarne kreditne vrednosti znaša 2 % ob upoštevanju nominalnega načela in načela sedanje vrednosti.
(9) Za sredstva, ki prispevajo k minimalni ravni presežnega zavarovanja, ne veljajo omejitve glede višine izpostavljenosti, kot določa prvi a odstavek 129. člena Uredbe 575/2013/EU.
(10) Izdajatelj usklajuje roke in obrestovanje ter valutno izpostavljenost kritnega premoženja z obveznostmi iz naslova hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic in pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz 24. člena tega zakona, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s kritnim premoženjem.
(11) Izračuna vrednosti kritnih sredstev in obveznosti temeljita na isti metodologiji.
(12) Izpolnjevanje pogojev iz tega člena se preverja najmanj v enomesečnih presledkih.
(13) Banka Slovenije po predhodnem mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev s podzakonskim aktom določi podrobnejša navodila za usklajevanje kritja iz tega člena, vključno s pravili za vrednotenje pogodb o izvedenih finančnih instrumentih.
29. člen 
(zahteva glede likvidnostne rezerve kritnega premoženja) 
(1) Izdajatelj zagotovi zaščito vlagateljev v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice tako, da kritno premoženje vedno vključuje likvidnostno rezervo, ki jo sestavljajo likvidna sredstva za potrebe kritja neto likvidnostnih odlivov iz programa hipotekarnih obveznic ali programa komunalnih obveznic.
(2) Izdajatelj mora v naslednjem 180 dnevnem obdobju dnevno za vsak posamezen dan izračunati neto likvidnostni odliv.
(3) Likvidnostna rezerva kritnega premoženja krije najvišje kumulativne neto likvidnostne odlive za naslednjih 180 dni.
(4) Izdajatelj mora zagotavljati likvidnostno rezervo kritnega premoženja iz prvega odstavka tega člena v obliki naslednjih sredstev, ki jih mora v poslovnih knjigah voditi ločeno v skladu s 27. členom tega zakona:
– sredstva, ki ustrezajo stopnji 1, 2A ali 2B v skladu z veljavno delegirano uredbo, sprejeto v skladu s 460. členom Uredbe 575/2013/EU, vrednotena v skladu z navedeno delegirano uredbo in ki jih ne izda kreditna institucija, ki sama izdaja hipotekarne obveznice in komunalne obveznice, njena nadrejena oseba, ki ni subjekt javnega sektorja, ki ni kreditna institucija, njena podrejena družba ali druga podrejena družba nadrejena osebe ali subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, s katerim ima izdajatelj tesne povezave;
– kratkoročne izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali 2, ali kratkoročne vloge pri kreditnih institucijah, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, 2 ali 3, v skladu s točko c prvega odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU.
(5) Nezavarovane terjatve iz izpostavljenosti, za katere se šteje, da je pri njih prišlo do neplačila v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU, ne morejo prispevati k likvidnostni rezervi kritnega premoženja.
(6) Izračun glavnice neporavnanih obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic ali iz naslova izdanih komunalnih obveznic s strukturo zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati, temelji na končnem datumu zapadlosti v skladu s pogodbenimi pogoji teh hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic.
IV. KRITNI REGISTER IN SKRBNIK KRITNEGA PREMOŽENJA 
30. člen 
(obveznost vodenja kritnega registra) 
(1) Vsak izdajatelj vodi kritni register hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic ter tega opravila ne sme prenesti na drugega izvajalca.
(2) V kritnem registru so posamično vpisana vsa kritna sredstva in obveznosti izdajatelja, ki izhajajo iz izdanih hipotekarnih obveznic oziroma komunalnih obveznic, kot so določeni v poglavju 3.2 tega zakona.
(3) Iz kritnega registra morata biti ves čas razvidna vrednost kritnega premoženja ter izpolnjevanje zahteve glede kritja in zahteve glede likvidnostne rezerve, kot je določeno v poglavju 3.2 tega zakona.
(4) Izdajatelj vodi kritni register za vsak program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic ločeno v skladu s 27. členom tega zakona.
(5) Na premoženje, vpisano v kritni register, lahko v izvršbi posežejo samo imetniki hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic zaradi poplačila terjatev do izdajatelja iz naslova teh obveznic ter upniki iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz 24. člena tega zakona. Izdajatelj mora brez odlašanja uveljaviti ugovore zaradi nedopustnosti izvršbe na kritno premoženje ter nemudoma obvestiti skrbnika kritnega premoženja o izvršbi na kritno premoženje in o uveljavljanju ugovorov nedopustnosti izvršbe na takšno premoženje. Ugovor izdajatelja zadrži izvršbo na kritno premoženje.
31. člen 
(vpis podatkov v kritni register in njihov izbris) 
(1) V kritni register se lahko vpiše samo premoženje, ki ga odobri skrbnik kritnega premoženja.
(2) Skrbnik kritnega premoženja zavrne odobritev vpisa, če predlagana terjatev iz naslova kredita ali drugo kritno sredstvo ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev v kritno premoženje, kot so določeni v poglavju 3.2 tega zakona oziroma, če bi z vpisom kršil ta zakon.
(3) Premoženje, vpisano v kritni register, se lahko iz njega izbriše samo s pisnim soglasjem skrbnika kritnega premoženja.
32. člen 
(skrbnik kritnega premoženja) 
(1) Vsak izdajatelj mora imeti skrbnika kritnega premoženja, ki ima vsaj enega namestnika. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na skrbnika kritnega premoženja, se smiselno nanašajo tudi na njegovega namestnika.
(2) Skrbnik kritnega premoženja je od izdajatelja in revizorja, ki revidira posle izdajatelja, ločena in neodvisna oseba. Skrbnik kritnega premoženja zagotavlja, da se kritni register vodi v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov, ter opravlja druge naloge, določene s tem zakonom.
(3) Skrbnika kritnega premoženja imenuje in razreši izdajatelj.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko izdajatelj imenuje skrbnika kritnega premoženja, ki ni ločena oseba od izdajatelja (v nadaljnjem besedilu: notranji skrbnik kritnega premoženja), vendar morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. notranji skrbnik kritnega premoženja je neodvisen od postopka odločanja o kreditih pri izdajatelju;
2. izdajatelj lahko razreši notranjega skrbnika kritnega premoženja le s soglasjem nadzornega sveta izdajatelja in
3. notranji skrbnik kritnega premoženja ima po potrebi neposreden dostop do nadzornega sveta izdajatelja.
(5) Določbe tega zakona, ki urejajo skrbnika kritnega premoženja, se uporabljajo tudi za notranjega skrbnika kritnega premoženja.
33. člen 
(pogoji za imenovanje skrbnika kritnega premoženja) 
(1) Za skrbnika kritnega premoženja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je pooblaščeni revizor, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja revidiranje, oziroma drugače strokovno usposobljena oseba;
– je predhodno pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje poslov skrbnika kritnega premoženja;
– njena predhodna dejavnost ne vzbuja dvoma o njeni primernosti za opravljanje skrbniških storitev.
(2) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje poslov skrbnika kritnega premoženja, če oseba izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka. Pred izdajo dovoljenja Banka Slovenije pridobi mnenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.
(3) Banka Slovenije po predhodnem mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev s podzakonskim aktom določi dokumentacijo za izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena.
34. člen 
(dolžnost skrbnika kritnega premoženja) 
(1) Skrbnik kritnega premoženja zagotovi, da se s kritnim premoženjem v vsakem trenutku pokriva celotna vrednost hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic v obtoku ter obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz 24. člena tega zakona.
(2) Skrbnik kritnega premoženja zagotovi, da so primerna kritna sredstva v okviru kritnega premoženja vpisana v kritni register in so v skladu z določbami tega zakona.
(3) Skrbnik kritnega premoženja spremlja, ali program hipotekarnih obveznic oziroma program komunalnih obveznic izpolnjuje zahteve glede kritja in zahteve glede likvidnostne rezerve kritnega premoženja.
(4) Skrbnik kritnega premoženja pred pridobitvijo dovoljenja za izdajo programa hipotekarnih obveznic ali programa komunalnih obveznic s strani izdajatelja, Banki Slovenije predloži pisno izjavo, s katero potrjuje, da je nameravani program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic pokrit z ustreznim kritnim premoženjem v skladu s tem zakonom.
(5) Izdajatelj lahko predlaga izbris hipoteke za zavarovanje terjatev, ki so vpisane kot kritje v kritnem registru, iz zemljiške knjige samo s predhodnim soglasjem skrbnika kritnega premoženja.
(6) Če skrbnik kritnega premoženja ugotovi, da kritno premoženje ne zadostuje za pokritje obveznosti, ki izhajajo iz programa hipotekarnih obveznic ali programa komunalnih obveznic in obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz 24. člena tega zakona, ali da je drugače v neskladju z določbami tega zakona, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije.
(7) Skrbnik kritnega premoženja spremlja, ali so razkritja izdajatelja v zvezi z izdanimi hipotekarnimi obveznicami in izdanimi komunalnimi obveznicami v skladu s 37. členom tega zakona.
(8) V primeru imenovanja posebnega upravitelja kritnega premoženja (v primeru reševanja ali postopkov prisilnega prenehanja izdajatelja) delovanje skrbnika kritnega premoženja začasno preneha, dokler posebni upravitelj kritnega premoženja ne konča svojega dela. Ne glede na to mora skrbnik kritnega premoženja še naprej posebnemu upravitelju kritnega premoženja zagotavljati vse informacije, ki so potrebne za upravljanje kritnih sredstev, vključno z informacijami v zvezi s pogoji za strukturo zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati.
(9) Skrbnik kritnega premoženja vsako trimesečje obvešča Banko Slovenije o svojih ugotovitvah na podlagi tega zakona.
35. člen 
(pristojnosti skrbnika kritnega premoženja) 
(1) Skrbnik kritnega premoženja ima pravico in dolžnost, da pregleduje poslovne knjige in druge dokumente izdajatelja, ki so kakorkoli povezani s programom hipotekarnih obveznic ali programom komunalnih obveznic ter s kritnim premoženjem teh obveznic.
(2) Izdajatelj mora skrbnika kritnega premoženja sproti obveščati o izpolnjevanju poplačil, povezanih s kritnim premoženjem, in o vseh drugih spremembah, ki se nanašajo na to premoženje.
36. člen 
(odvzem dovoljenja skrbniku kritnega premoženja) 
(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje skrbniku kritnega premoženja, če:
– je bilo pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
– skrbnik huje krši dolžnosti, določene s tem zakonom, pri čemer se za določitev hujših kršitev smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo;
– nastopijo okoliščine, ki kažejo na utemeljeni dvom o primernosti osebe za opravljanje funkcije;
– izdajatelj razreši skrbnika kritnega premoženja v skladu s tretjim odstavkom 32. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije pred odvzemom dovoljenja skrbniku kritnega premoženja pridobi mnenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena mora izdajatelj v 30 dneh od dneva prejema odločbe o odvzemu dovoljenja imenovati novega skrbnika kritnega premoženja.
V. RAZKRITJA ZA VLAGATELJE 
37. člen 
(izdajateljeve informacije za vlagatelje) 
(1) Izdajatelj zagotovi dovolj podrobne informacije o programih hipotekarnih obveznic in programih komunalnih obveznic, ki vlagateljem omogočijo izdelavo ocene profila in tveganosti programa hipotekarnih obveznic in programa komunalnih obveznic ter opravljanje skrbnega pregleda.
(2) Informacije za vlagatelje iz prejšnjega odstavka, ki jih mora izdajatelj zagotoviti najmanj na četrtletni podlagi, vključujejo vsaj naslednje informacije:
1. vrednost kritnega premoženja in vrednost neporavnanih obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic;
2. seznam mednarodnih identifikacijskih številk vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: ISIN) za vse izdaje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic v okviru tega programa, ki jim je bil dodeljen ISIN;
3. geografsko razpršitev in vrsto kritnih sredstev, znesek njihovih kreditov in metod vrednotenja;
4. informacije o tržnem tveganju, vključno s tveganjem glede obrestnih mer in valutnim tveganjem ter kreditnimi in likvidnostnimi tveganji;
5. strukturo zapadlosti kritnih sredstev ter hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic, vključno z navedbo dejavnikov za morebitno podaljšanje načrtovane zapadlosti;
6. ravni zahtevanega in razpoložljivega kritja ter ravni zakonskega, pogodbenega in prostovoljnega presežnega zavarovanja;
7. odstotek kreditov, za katere se šteje, da je pri njih prišlo do neplačila v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU, in v vsakem primeru, ko so krediti zapadli za več kot 90 dni.
(3) Izdajatelj zagotovi vlagateljem v zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice v okviru izdaj hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic znotraj skupine iz 25. člena tega zakona informacije iz prejšnjega odstavka za vse notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice skupine najmanj na zbirni podlagi.
(4) Izdajatelj informacije za vlagatelje, določene v tem členu, objavi na svojem spletnem mestu.
VI. NADZOR IN POROČANJE 
38. člen 
(nadzor) 
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja Banka Slovenije v sodelovanju z Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Tesno sodelovanje lahko poteka tudi na zahtevo Banke Slovenije ali na zahtevo Agencije za trg vrednostnih papirjev.
(2) Sodelovanje iz prejšnjega odstavka vključuje izdajo predhodnih mnenj, medsebojno zagotavljanje informacij, podatkov, listin in poročil, ki so potrebni za izvajanje nadzornih nalog.
(3) Pri izvajanju nadzora nad hipotekarnimi obveznicami in komunalnimi obveznicami ter kreditnimi institucijami, ki izdajo hipotekarne obveznice in komunalne obveznice, Banka Slovenije sodeluje tudi z drugimi pristojnimi nadzornimi organi ter v primeru reševanja in postopka prisilnega prenehanja izdajatelja s posebnim upraviteljem kritnega premoženja. To sodelovanje vključuje medsebojno zagotavljanje informacij, ki so potrebne za izvajanje nadzornih in drugih nalog.
(4) Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev pri opravljanju nadzora nad izvajanjem določb tega zakona sodelujeta tudi z EBA in ESMA ter s pristojnimi organi držav članic.
(5) Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev posredujeta pristojnemu organu v drugi državi članici na lastno pobudo vse informacije, ki bi lahko pomembno vplivale na oceno izdaje hipotekarnih obveznic in oceno izdaje komunalnih obveznic v drugi državi članici.
39. člen 
(pristojnosti Banke Slovenije v okviru opravljanja nadzora) 
(1) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za opravljanje nadzora nad izdajateljem glede izdaje, upravljanja in poplačila hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic.
(2) Banka Slovenije svoje pristojnosti za opravljanje nadzora nad izvajanjem določb tega zakona izvaja:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil izdajateljev ter drugih oseb;
2. z rednim pregledovanjem programov hipotekarnih obveznic in programov komunalnih obveznic z namenom ocenitve skladnosti z določbami tega zakona;
3. z opravljanjem pregledov na kraju samem;
4. z izrekanjem ukrepov nadzora in
5. s sprejemanjem podzakonskih aktov na podlagi tega zakona, povezanih z izdajo programov hipotekarnih obveznic in izdajo programov komunalnih obveznic.
40. člen 
(poročanje Banki Slovenije) 
(1) Izdajatelj vsako trimesečje posreduje Banki Slovenije izpis iz kritnega registra na zadnji dan trimesečja, ki ga podpiše skrbnik kritnega premoženja. Izpis izdajatelj posreduje v desetih dneh po izteku trimesečja.
(2) Izdajatelj posreduje Banki Slovenije izpis iz kritnega registra tudi na zahtevo Banke Slovenije.
(3) Izpis iz kritnega registra, ki ga izdajatelj posreduje Banki Slovenije, vsebuje vsaj naslednje informacije o programih hipotekarnih obveznic in programih komunalnih obveznic:
1. o izpolnjevanju zahtev glede primernosti kritnih sredstev in kritnega premoženja iz 15. do 26. člena tega zakona;
2. o izpolnjevanju zahteve glede ločevanja kritnih sredstev v skladu s 27. členom tega zakona;
3. o delovanju skrbnika kritnega premoženja v skladu z določbami IV. poglavja tega zakona;
4. o izpolnjevanju zahtev glede kritja iz 28. člena tega zakona;
5. o izpolnjevanju zahtev glede likvidnostne rezerve kritnega premoženja iz 29. člena tega zakona in
6. po potrebi o izpolnjevanju pogojev za programe hipotekarnih obveznic in programe komunalnih obveznic s strukturo zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati v skladu z 48. členom tega zakona.
(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za izdajatelja v reševanju ali v postopku prisilnega prenehanja.
41. člen 
(ukrepi nadzora) 
(1) Za izrekanje ukrepov nadzora s strani Banke Slovenije na podlagi tega zakona se uporabljajo določbe tega zakona in zakona, ki ureja bančništvo.
(2) Banka Slovenije pri izrekanju ukrepov nadzora na podlagi tega zakona upošteva:
1. resnost in trajanje kršitve;
2. stopnjo odgovornosti kršitelja;
3. finančni položaj kršitelja in pridobljeni dobiček ali izgubo, ki je bila s kršitvijo preprečena, če ju je mogoče opredeliti;
4. obseg pridobljenega dobička ali preprečenih izgub zaradi kršitve s strani kršitelja, če je te dobičke ali izgube mogoče določiti;
5. izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje osebe, če je te izgube mogoče določiti;
6. raven sodelovanja kršitelja z Banko Slovenije in Agencijo za trg vrednostnih papirjev;
7. morebitne predhodne kršitve pravne osebe in odgovorne osebe v zadnjih treh letih;
8. morebitne dejanske ali možne sistemske posledice kršitve.
(3) Ukrep nadzora lahko izreče Banka Slovenije tudi na predlog Agencije za trg vrednostnih papirjev.
(4) Pred izrekom ukrepa nadzora Banka Slovenije pridobi mnenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.
(5) Postopek o prekrških vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
(6) Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje ter način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo iz prejšnjega odstavka.
42. člen 
(javna objava ukrepov nadzora) 
(1) Banka Slovenije izrečene ukrepe nadzora objavi na svojih spletnih straneh.
(2) V zvezi z javno objavo ukrepov nadzora Banke Slovenije se smiselno uporablja zakon, ki ureja bančništvo.
(3) Banka Slovenije o vseh izrečenih ukrepih nadzora, ki jih javno objavi, obvesti EBA.
(4) Banka Slovenije ima dostop tudi do osrednje zbirke podatkov o izrečenih ukrepih nadzora, ki jo hrani in posodablja EBA.
43. člen 
(razkritja Banke Slovenije) 
(1) Banka Slovenije na svojih spletnih straneh objavi posodobljene informacije glede:
– besedil zakonov in podzakonskih aktov, ki v Republiki Sloveniji urejajo izdajanje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic ter nadzor nad njimi;
– seznama kreditnih institucij, ki imajo dovoljenje za program hipotekarnih obveznic in dovoljenje za program komunalnih obveznic;
– seznam hipotekarnih obveznic in seznam komunalnih obveznic, za katere se lahko uporablja oznaka »evropska krita obveznica«, ter seznam hipotekarnih in seznam komunalnih obveznic, za katere se lahko uporablja oznaka »evropska krita obveznica (premijska)«.
(2) Banka Slovenije vsako leto obvesti EBA o seznamih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka.
VII. REŠEVANJE IN POSTOPEK PRISILNEGA PRENEHANJA IZDAJATELJA 
44. člen 
(postopek reševanja in prisilnega prenehanja izdajatelja) 
(1) Banka Slovenije kot pristojni organ v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, v postopku reševanja in prisilnega prenehanja upošteva varstvo pravic in interesov vlagateljev v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice ter nasprotnih strank pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, vključno s preverjanjem neprekinjenega in skrbnega upravljanja programa hipotekarnih obveznic in programa komunalnih obveznic v postopku reševanja in prisilnega prenehanja izdajatelja.
(2) Pravne posledice postopka reševanja in prisilnega prenehanja izdajatelja ne vplivajo na terjatve vlagateljev v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice ter na terjatve upnikov iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki sodijo v kritno premoženje.
(3) Vlagatelji v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice ter upniki iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih imajo terjatev do izdajatelja v postopku prisilnega prenehanja izdajatelja le v primeru iz tretje alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona.
(4) Vsi vlagatelji v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice ter upniki na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki so vključene v kritno premoženje, imajo isti vrstni red.
45. člen 
(imenovanje in razrešitev posebnega upravitelja kritnega premoženja) 
(1) Banka Slovenije v primeru reševanja in prisilnega prenehanja izdajatelja imenuje in razreši posebnega upravitelja kritnega premoženja hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic.
(2) Za posebnega upravitelja kritnega premoženja se smiselno uporabljajo določbe o izrednem upravitelju iz zakona, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank.
(2) Pred imenovanjem ali razrešitvijo posebnega upravitelja kritnega premoženja Banka Slovenije pridobi mnenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.
46. člen 
(pristojnosti posebnega upravitelja kritnega premoženja) 
(1) Posebni upravitelj kritnega premoženja z dnem imenovanja pridobi pravico upravljanja kritnega premoženja in razpolaganja z njim v obsegu, ki je potreben za nadaljnjo in nepretrgano poravnavo obveznosti do vlagateljev v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice ter upnikov iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki tvorijo kritno premoženje.
(2) Posebni upravitelj kritnega premoženja opravlja naloge in je odgovoren za upravljanje in unovčevanje primernih kritnih sredstev, vključno z njihovim prenosom, skupaj z obveznostmi iz naslova hipotekarnih obveznic in iz naslova komunalnih obveznic, na drugega izdajatelja.
(3) Posebni upravitelj kritnega premoženja opravlja naloge in je odgovoren za izvajanje pravnih transakcij, potrebnih za ustrezno upravljanje kritnega premoženja, za stalno spremljanje zahtevanega kritja, za sprožitev postopkov za vrnitev sredstev v kritno premoženje in prenos drugih primernih kritnih sredstev v preostalo premoženje izdajatelja, potem ko so izpolnjene vse obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic.
(4) Posebni upravitelj kritnega premoženja lahko po imenovanju podaljša zapadlost plačil obveznosti iz hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic v skladu s pogoji iz 48. člena tega zakona tako, da se podaljša zapadlost izplačila glavnice in obresti za štiri tedne brez nadaljnjih zahtev.
(5) Posebni upravitelj kritnega premoženja lahko po preteku obdobja iz prejšnjega odstavka še dodatno podaljša načrtovano zapadlost obveznosti iz hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic v skladu s pogoji iz 48. člena tega zakona tako, da se podaljša zapadlost izplačila glavnice za največ dvakrat po šest mesecev, če oceni, da:
– je to potrebno, da se z upoštevanjem ukrepov reševanja oziroma prisilnega prenehanja in predvidenih denarnih tokov izdajatelja zagotovi izpolnitev plačilne obveznosti do imetnikov hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic, in
– obstaja razlog za domnevo, da bo izdajatelj po izvedenih ukrepih reševanja in prisilnega prenehanja lahko poravnal svoje zapadle obveznosti po preteku najdaljšega možnega obdobja podaljšanja zapadlosti.
(6) Posebni upravitelj kritnega premoženja uveljavlja zahtevke za terjatve za račun vlagateljev v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice ter upnikov iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki so vključeni v kritno premoženje.
(7) Posebni upravitelj kritnega premoženja mora v 30 dneh po imenovanju sestaviti otvoritveno bilanco stanja, s katero zajame kritno premoženje in obveznosti, ter pojasnila k tej bilanci. Po vsakem koledarskem letu pa mora v 30 dneh sestaviti letno poročilo o kritnem premoženju in obveznostih.
(8) Posebni upravitelj kritnega premoženja mora na zahtevo poročati Banki Slovenije in Agenciji za trg vrednostnih papirjev.
(9) V 30 dneh po zapadlosti zadnje obveznosti iz hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic ter iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki sestavljajo kritno premoženje, posebni upravitelj kritnega premoženja sestavi zaključno bilanco in zaključno poročilo.
47. člen 
(prenos kritnega premoženja na drugega izdajatelja) 
(1) Posebni upravitelj kritnega premoženja lahko s pogodbo prenese celotno kritno premoženje in celotne obveznosti iz izdanih hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic na drugega izdajatelja.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti firmo prenosnika ter prevzemnika premoženja in obveznosti, dogovor o prenosu premoženja in prevzemu obveznosti kot celote, natančno oznako vsake premoženjske pravice in obveznosti, ki se prenaša, ter znesek nadomestila, do katerega je upravičen prenosnik.
(3) Za sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka posebni upravitelj kritnega premoženja pridobi dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije izda dovoljenje po pridobitvi predhodnega mnenja Agencije za trg vrednostnih papirjev.
48. člen 
(pogoji za hipotekarne obveznice in komunalne obveznice s strukturo zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati) 
Načrtovana zapadlost hipotekarnih obveznic oziroma komunalnih obveznic se lahko podaljša v skladu s četrtim in petim odstavkom 46. člena tega zakona, kadar je zaščita vlagateljev zagotovljena z vsaj naslednjim:
1. načrtovano zapadlost hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic lahko podaljša le posebni upravitelj kritnega premoženja na podlagi presoje dejavnikov, navedenih v petem odstavku 46. člena tega zakona in ne na podlagi diskrecijske pravice izdajatelja;
2. dejavniki za podaljšanje načrtovane zapadlosti hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic so opredeljeni v pogodbenih pogojih programa hipotekarnih obveznic in programa komunalnih obveznic;
3. informacije za vlagatelje o možnosti podaljšanja načrtovane zapadlosti hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic so zadostne za določitev tveganja tovrstnih obveznic ter vključujejo natančen opis dejavnikov za podaljšanje načrtovane zapadlosti, posledic reševanja in prisilnega prenehanja izdajatelja za podaljšanje načrtovane zapadlosti ter vlogo Banke Slovenije in vlogo posebnega upravitelja pri podaljšanju načrtovane zapadlosti hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic;
4. končni datum načrtovane zapadlosti hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic se določi v skladu s četrtim in petim odstavkom 46. člena tega zakona;
5. v primeru reševanja ali prisilnega prenehanja izdajatelja podaljšanje načrtovane zapadlosti hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic ne vpliva na razvrstitev vlagateljev v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice oziroma ne spremeni prvotnega razporeda zapadlosti programa hipotekarnih obveznic in programa komunalnih obveznic;
6. podaljšanje načrtovane zapadlosti ne spremeni strukturnih lastnosti hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic v zvezi z dvojnim zavarovanjem iz 11. člena tega zakona ter izvzetostjo iz postopka reševanja in postopka prisilnega prenehanja izdajatelja iz 12. člena tega zakona.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE 
49. člen 
(prekrški izdajatelja hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic) 
(1) Z globo od 83.500 do 250.000 eurov se kaznuje izdajatelj, če:
1. izda program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic brez predhodne pridobitve dovoljenja Banke Slovenije na podlagi 6. člena tega zakona oziroma jih izda potem, ko mu je dovoljenje prenehalo na podlagi 9. člena tega zakona ali mu je bilo dovoljenje odvzeto na podlagi 10. člena tega zakona;
2. je pridobil dovoljenje Banke Slovenije za program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic z navajanjem lažnih podatkov ali na druge nedovoljene načine in torej v nasprotju z določbami 7. člena tega zakona;
3. ne izpolnjuje več pogojev iz 7. člena tega zakona, pod katerimi je pridobil dovoljenje Banke Slovenije za program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic;
4. ne izpolnjuje zahtev iz 11. člena tega zakona glede dvojnega zavarovanja;
5. ne izpolnjuje zahtev iz 12. člena tega zakona glede izvzetosti hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic iz postopka reševanja in postopka prisilnega prenehanja izdajatelja;
6. kot kritno premoženje upošteva premoženje v nasprotju s 15. do 20. členom tega zakona;
7. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje zahtev glede omejitev sestave kritnega premoženja iz 21. člena tega zakona;
8. ne izpolnjuje zahtev skrbnika kritnega premoženja glede nadomestitve terjatev iz naslova hipotekarnega kredita ali kredita z obveznostjo osebe javnega prava iz 22. člena tega zakona;
9. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje zahtev glede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v kritnem premoženju iz 24. člena tega zakona;
10. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice v skupini tako, da krši določbe 25. člena tega zakona;
11. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje pogojev za skupno financiranje kot je določeno v 26. členu tega zakona;
12. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje zahtev glede ločevanja kritnih sredstev v skladu z določbami 27. člena tega zakona;
13. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje zahtev glede kritja v skladu z določbami 28. člena tega zakona;
14. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ponavljajoče se ali stalno krši zahteve glede likvidnostne rezerve kritnega premoženja iz 29. člena tega zakona;
15. ne vodi kritnega registra v skladu z določbami 30., 31. in 34. člena tega zakona;
16. ne obvešča skrbnika kritnega premoženja v skladu z drugim odstavkom 35. člena tega zakona;
17. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne sporoči informacij za vlagatelje ali sporoči nepopolne ali netočne informacije za vlagatelje kot so določene v 37. členu tega zakona;
18. ne izpolnjuje zahtev glede poročanja Banki Slovenije v skladu s 40. členom tega zakona;
19. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice z zapadlostjo, ki jo je mogoče podaljšati, in ne izpolnjuje pogojev za izdajo tovrstnih obveznic iz 48. člena tega zakona.
(2) Odgovorna oseba izdajatelja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se za prekršek kaznuje z globo od 2.500 do 10.000 eurov.
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba izdajatelja iz prejšnjega odstavka tega člena in izdajatelj iz prvega odstavka tega člena kaznujeta s trikrat višjo globo od tiste, ki je predpisana v prvem in drugem odstavku tega člena.
50. člen 
(prekrški skrbnika kritnega premoženja in posebnega upravitelja kritnega premoženja) 
(1) Z globo od 100 do 3.800 eurov se za prekršek kaznuje skrbnik kritnega premoženja, če:
– pri vpisu premoženja v kritni register ravna v nasprotju z 31. členom tega zakona;
– ne ravna v skladu s 34. členom tega zakona.
(2) Z globo od 200 do 30.000 eurov se za prekršek, določen v prejšnjem odstavku, kaznuje pravna oseba, pri kateri je zaposlen skrbnik kritnega premoženja. Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 5.000 do 50.000 eurov.
(3) Z globo od 100 do 3.800 eurov se za prekršek kaznuje posebni upravitelj kritnega premoženja, če ne ravna v skladu s 46. členom tega zakona.
(4) Z globo od 200 do 30.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, pri kateri je zaposlen skrbnik kritnega premoženja. Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 5.000 do 50.000 eurov.
51. člen 
(prekrški drugih oseb) 
(1) Z globo od 10.000 do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izda vrednostni papir v nasprotju s 4. ali 6. členom tega zakona. Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko družbo, se kaznuje z globo od 15.000 do 100.000 eurov.
(2) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 1.100 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje posameznik.
52. člen 
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku) 
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
53. člen 
(dosedanje hipotekarne in komunalne obveznice) 
(1) Določbe 6. do 10. člena, 12. člena, 15. do 29. člena ter 48. člena tega zakona ne veljajo za hipotekarne obveznice in komunalne obveznice, izdane pred 8. julijem 2022, ki izpolnjujejo zahteve iz sedmega odstavka 238. člena zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, kot so se uporabljale na datum njihove izdaje. Navedene hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice se odobravajo kot programi hipotekarnih obveznic ali programi komunalnih obveznic, ki so skladni s tem zakonom.
(2) Banka Slovenije spremlja, ali programi hipotekarnih obveznic in programi komunalnih obveznic iz prejšnjega odstavka izpolnjujejo zahteve iz sedmega odstavka 238. člena zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, kot so se uporabljale na dan njihove izdaje, in zahteve iz določb tega zakona.
54. člen 
(podzakonski akti) 
Banka Slovenije po predhodnem mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev izda podzakonske akte na podlagi tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
55. člen 
(dokončanje postopkov) 
Postopki, začeti na podlagi Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (Uradni list RS, št. 10/12 in 47/12; v nadaljnjem besedilu: ZHKO-1), se dokončajo po določbah ZHKO-1.
56. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona:
– ZHKO-1;
– Sklep o pogojih za pridobitev dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic (Uradni list RS, št. 17/12);
– Sklep o usklajevanju kritnega premoženja z izdanimi hipotekarnimi in komunalnimi obveznicami (Uradni list RS, št. 17/12);
– Sklep o dokumentaciji za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za imenovanje skrbnika kritnega registra (Uradni list RS, št. 17/12) in
– Sklep o pogojih za vključevanje izvedenih finančnih instrumentov v kritno premoženje hipotekarnih in komunalnih obveznic (Uradni list RS, št. 17/12).
57. člen 
(začetek veljavnosti in uporabe) 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 8. julija 2022.
Št. 450-12/21-3/11
Ljubljana, dne 13. julija 2021
EPA 2016-VIII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
Tina Heferle 
podpredsednica 

AAA Zlata odličnost