Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2021 z dne 10. 3. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2021 z dne 10. 3. 2021

Kazalo

701. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 437 Bobenčkova – Tržaška in 279 Tržaška (Trg MDB – Dolgi most) – del, stran 2394.

  
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo in 173/20) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 20. seji dne 15. 2. 2021 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 437 Bobenčkova – Tržaška in 279 Tržaška (Trg MDB – Dolgi most) – del 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 437 Bobenčkova Tržaška in 279 Tržaška (Trg MDB – Dolgi most) – del (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen 
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) 
(1) S tem odlokom je načrtovana gradnja trgovsko-poslovnih in poslovno-stanovanjskih stavb s pripadajočimi prometnimi in ostalimi ureditvami.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
3. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1.
Načrt namenske rabe prostora
1.1
Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) z mejo območja OPPN
M 1:5000
2. 
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
2.1 
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
M 1:1000
3. 
Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1 
Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN
M 1:500
3.2
Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč
M 1:500
3.3 
Površine, namenjene javnemu dobru
M 1:500
4. 
Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1
Načrt odstranitve obstoječih objektov
M 1:500
4.2
Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja
M 1:500
4.3
Značilni prerezi in pogledi
M 1:500
4.4
Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
M 1:500
4.5
Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
M 1:500
4. člen 
(priloge OPPN) 
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN MOL ID,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.
5. člen 
(izdelovalec OPPN) 
OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana, pod številko projekta 8321, v decembru 2020.
II. OBMOČJE OPPN 
6. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega enoti urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP): VI-647 in VI-377 – del.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča z naslednjimi parcelami: 706/2, 706/3, 706/5, 706/6, 708, 710/1, 710/2, 711/10, 711/12, 711/13, 711/14, 711/15, 711/16, 711/17, 711/18, 711/19 in 711/20, vse v katastrski občini 1723 Vič, in dele zemljišč z naslednjimi parcelami: 709, 783/79 in 2022, vse v katastrski občini 1723 Vič.
(3) Površina območja OPPN znaša 1,13 ha.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na pet prostorskih enot:
– PE1 – površine, namenjene gradnji trgovskih in poslovnih stavb,
– PE2 – površine, namenjene gradnji trgovskih, poslovnih in večstanovanjskih stavb,
– PE3 – površine, namenjene obstoječim stavbam,
– C1 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,
– C2 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin.
(5) Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 
7. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) Območje OPPN leži v jugozahodnem delu Ljubljane, v območju funkcionalne enote Vič, v mestnem kareju med Tržaško cesto, Gregorinovo ulico, železniško progo in Bobenčkovo ulico. Sestavljeno je iz gruče stanovanjskih hiš, utrjenih površin in prometnih površin.
(2) Zahodni del območja OPPN se priključuje na Tržaško cesto preko novega cestnega priključka, vzhodni del območja OPPN pa se priključuje preko interne povezave med Gorkičevo ulico in vzporedno zaledno cesto ob Tržaški cesti.
(3) Novi postajališči mestnega potniškega prometa v območju OPPN bosta urejeni skladno z izdelanim projektom Javna prometna in kolesarska infrastruktura za območje Tržaške ceste (LUZ, d.d., št. projekta 8433, Ljubljana, maj 2019).
(4) Načrtovana okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura, na katero je treba priključiti načrtovano stavbo, se povezuje z obstoječimi infrastrukturnimi sistemi tudi izven območja OPPN.
(5) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
8. člen 
(dopustni objekti in dejavnosti) 
(1) V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12112 Gostilne, restavracije (brez drive-in restavracij) in točilnice,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in parkirišča,
– 32110 Ekološki otoki,
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon, od tega samo oskrbovalna mesta za napajanje električnih avtomobilov.
(2) V prostorski enoti PE2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (razen v delu stavbe S2/1),
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (razen v delu stavbe S2/1),
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (razen v delu stavbe S2/1),
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, parkirišča,
– 32110 Ekološki otoki,
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon, od tega samo oskrbovalna mesta za napajanje električnih avtomobilov,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in parkirišča.
(3) V prostorski enoti PE3 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12301 Trgovske stavbe (tudi nepokrite tržnice),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, parkirišča,
– 32110 Ekološki otoki,
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon, od tega samo oskrbovalna mesta za napajanje električnih avtomobilov,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in parkirišča.
(4) V prostorski enoti C1 so dopustni naslednji objekti:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste,
– 21110 Državne ceste, glavne ceste in regionalne ceste.
(5) V prostorskih enotah C2 so dopustni naslednji objekti:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste.
(6) Na celotnem območju OPPN so dopustni tudi naslednji objekti oziroma posegi v prostor:
– komunalni objekti, vodi in naprave,
– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov.
9. člen 
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) 
(1) V prostorski enoti PE1 je načrtovana gradnja stavbe S1 s trgovsko-poslovnim programom brez stanovanj, v prostorski enoti PE2 je načrtovana gradnja stavbe, ki je sestavljena iz delov stavbe S2/1 s poslovno-trgovskim programom ter delov stavbe S2/2 in S2/3 s stanovanjskim programom, v prostorski enoti PE3 se nahajajo obstoječe stavbe, v prostorskih enotah C1 in C2 so načrtovane nove prometne ureditve, vključno z novim priključkom na Tržaško cesto.
(2) Prostorska enota PE1:
– stavba S1 je postavljena vzporedno s Tržaško cesto,
– vhodi v stavbo so urejeni v osrednjem delu stavbe iz Tržaške ceste,
– parkiranje je urejeno v podzemni garaži,
– uvoz v podzemno garažo je na zahodni strani stavbe S1,
– območje se prometno napaja preko novega priključka na Tržaško cesto, ki poteka v prostorski enoti C2.
(3) Prostorska enota PE2:
– del stavbe S2/1 je postavljen vzporedno s Tržaško cesto, vhod je urejen iz Tržaške ceste, parkiranje je urejeno v stavbi in na nivoju terena,
– del stavbe S2/2 je postavljen pravokotno na Tržaško cesto, vhod je urejen iz interne povezave med Gorkičevo ulico in vzporedno zaledno cesto ob Tržaški cesti, parkiranje je urejeno v stavbi in na nivoju terena,
– del stavbe S2/3 je postavljen pravokotno na Tržaško cesto, vhod je urejen iz interne povezave med Gorkičevo ulico in vzporedno zaledno cesto ob Tržaški cesti, parkiranje je urejeno v stavbi in na nivoju terena,
– območje se prometno napaja preko interne povezave med Gorkičevo ulico in vzporedno zaledno cesto ob Tržaški cesti.
(4) Prostorska enota PE3:
– ohranja se obstoječa pozidava.
(5) Zelene površine so umeščene v severnem in vzhodnem delu območja prostorske enote PE1, na zahodni strani območja prostorske enote PE2 in v pasu ob Tržaški cesti v prostorski enoti C1. V pasu ob Tržaški cesti v prostorski enoti C1 je predvidena ureditev drevoreda. Na zelenih površinah je predvidena zasaditev visokoraslega drevja in grmičevja.
(6) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
10. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– majhna stavba, samo: nadstrešek, vetrolov,
– ograja: samo sosedska ograja,
– podporni zid,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (samo bazen za kopanje, okrasni bazen),
– objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
(2) Ograja iz druge alineje prejšnjega odstavka je lahko visoka največ 1,80 m. Ograja mora biti ozelenjena.
(3) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih prometni infrastrukturi, dovozom in dostopom, je dovoljeno postaviti kolesarnice.
(4) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja ter pomožnih komunalnih objektov v skladu z določili X. poglavja tega odloka, ki ureja pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(5) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.
11. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov) 
(1) Volumni stavb so lahko razgibani v okviru dopustnih tlorisnih in višinskih gabaritov.
(2) Fasada stavbe mora biti zasnovana s kakovostnimi, trajnimi in sodobnimi materiali. Fasadni plašč mora biti zasnovan po načelih varčne energetske gradnje. Del fasadnega plašča stavbe S1 se izvede kot opečnata fasada.
(3) Strehe stavb morajo biti ravne ali z naklonom do 10 stopinj. Zaključek strehe je treba izvesti kot element fasade.
(4) Na strehi, ki ima več kot 600,00 m2 neto površine brez svetlobnikov, strojnic, dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho in pohodnih teras, ki so dostopne neposredno iz njih, ter drugih objektov na strehi, je treba urediti zeleno streho.
(5) Na fasadah stavb so dopustni oblikovni poudarki in objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
(6) Nadstreški morajo biti oblikovani (barva, oblika, materiali) usklajeno z arhitekturo stavbe.
(7) Klimatske naprave na fasadah, izhod na streho in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) 
(1) Faktor zelenih površin (FZP) v območju OPPN je najmanj 20 %.
(2) Faktor odprtih bivalnih površin (FBP) v območju OPPN je najmanj 30 %.
(3) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– pešpoti, ploščadi in klančine morajo biti tlakovane, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene,
– ureditev površin ob objektih mora omogočati dostop funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi,
– intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton,
– raščen teren v prostorski enoti PE1 mora biti zasajen z najmanj 5 visokodebelnimi drevesi, raščen teren v prostorski enoti PE2 mora biti zasajen z najmanj 5 visokodebelnimi drevesi,
– predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m, izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve,
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotoviti ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode ob drevesu mora biti najmanj 3,00 m2,
– odmik debla obstoječih in predvidenih dreves od podzemnih komunalnih vodov mora biti najmanj 2,00 m,
– v fazi projektne dokumentacije je treba za zunanjo ureditev izdelati načrt krajinske ureditve, ki natančneje določi pozicije dreves, zelenih in tlakovanih površin. Prikaz zunanje ureditve in dreves v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« je informativen.
(4) Kolesarnice morajo biti nadkrite in osvetljene. Urediti je treba stojala za kolesa, ki bodo omogočala varen privez koles, to je zaščito pred vremenskimi vplivi, krajo ipd.
(5) Mikrourbana oprema, kot so klopi in koši za odpadke, mora biti oblikovana enovito za celotno območje OPPN.
(6) Zunanja ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
13. člen 
(zmogljivost območja) 
(1) Zmogljivost prostorske enote PE1:
– površina prostorske enote PE1:
2.947 m²
– bruto tlorisna površina (v nadaljnjem besedilu: BTP) nad terenom:
od 1250 m² do 1.895 m²
– BTP pod terenom:
do 1.810 m2
(2) Zmogljivost prostorske enote PE2:
– površina prostorske enote PE2:
2.048 m²
– BTP nad terenom:
od 1630 m² do 2.465 m²
– BTP pod terenom:
do 990 m2
(3) Zmogljivost prostorske enote PE3:
– površina prostorske enote PE3:
1.166 m²
– BTP nad terenom:
obstoječ
(4) Površina prostorske enote C1:
4.841 m²
(5) Površina prostorske enote C2:
356 m²
(6) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer je upoštevana BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m).
14. člen 
(tlorisni gabariti) 
(1) Tlorisni gabariti stavbe S1 nad terenom so določeni z največjimi dopustnimi dimenzijami, znotraj katerih je dopustna novogradnja in z največjo površino, ki predstavlja tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom na parceli, namenjeni gradnji (gradbena meja nad terenom, GM). Največja tlorisna površina stavbe S1 nad terenom je 1.560 m². Tlorisni gabariti stavbe S1 pod terenom so določeni z največjimi dopustnimi dimenzijami, znotraj katerih je dopustna novogradnja (gradbena meja pod terenom, GMK). Največja tlorisna površina stavbe S1 pod terenom je 1.810 m².
(2) Tlorisni gabariti stavbe, ki je sestavljena iz delov S2/1, S2/2 in S2/3, so nad terenom določeni z največjimi dopustnimi dimenzijami, znotraj katerih je dopustna novogradnja, in največjo površino, ki predstavlja tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom na parceli, namenjeni gradnji (gradbena meja nad terenom, GM). Največja tlorisna površina stavbe, ki je sestavljena iz delov S2/1, S2/2 in S2/3, nad terenom je 990 m². Tlorisni gabariti pod terenom stavbe, ki je sestavljena iz delov S2/1, S2/2 in S2/3, so določeni z največjimi dopustnimi dimenzijami, znotraj katerih je dopustna novogradnja (gradbena meja pod terenom, GMK). Največja tlorisna površina stavbe, ki je sestavljena iz delov S2/1, S2/2 in S2/3, pod terenom je 990 m².
(3) Tlorisni gabariti stavb so določeni v grafičnih načrtih 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč« in št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
15. člen 
(višinski gabariti in etažnost) 
(1) Etažnost stavb je:
– stavba S1:
do K + P + 1
– stavba, ki je sestavljena iz delov stavbe S2/1, S2/2 in S2/3:
do K + P + 2
(2) Višina stavb je:
– stavba S1:
do + 7,80 m
– stavba, ki je sestavljena iz delov stavbe S2/1, S2/2 in S2/3:
do + 10,50 m
(3) Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličju stavbe in najvišjo točko venca stavbe z ravno streho. Pri stavbah z ravno streho je nad dopustno višino stavbe dopustna izvedba dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho z nadstrešnicami, tehničnih naprav, strojnih inštalacij, dvigalnih jaškov, ograj in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture.
(4) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« in št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi«.
16. člen 
(višinske kote terena in pritličja) 
(1) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopnih poti in uvozom na parkirna mesta (v nadaljnjem besedilu: PM) oziroma v podzemne garaže, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja.
(2) Kota pritličja stavbe S1 je 294,40 m n. v., kota pritličja stavbe, ki je sestavljena iz delov stavbe S2/1, S2/2 in S2/3, pa je 295,00 m n. v.
(3) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnih načrtih št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi« in št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
17. člen 
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih) 
(1) Na obstoječih stavbah, ki se ohranijo, so dopustni samo:
– vzdrževalna dela,
– rekonstrukcija,
– dozidava objekta (v okviru dopustnega faktorja zazidanosti 50 %),
– posegi za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb,
– izvedba izkoriščenega podstrešja (Po),
– sprememba namembnosti, skladno z dopustnimi dejavnostmi v prostorski enoti PE3.
(2) Na obstoječih stavbah, predvidenih za odstranitev, iz prvega odstavka 18. člena tega odloka so dopustna vzdrževalna dela.
18. člen 
(objekti, predvideni za odstranitev) 
(1) V območju OPPN je predvidena odstranitev naslednjih objektov v katastrski občini 1723 Vič:
– objekt R1, ki se nahaja na zemljišču s parcelno številko 708,
– objekt R2, ki se nahaja na zemljiščih s parcelnima številkama 708 in 709,
– objekt R3, ki se nahaja na zemljišču s parcelno številko 708.
(2) Objekti, ki so predvideni za odstranitev, so določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Načrt odstranitve obstoječih objektov«.
V. NAČRT PARCELACIJE 
19. člen 
(načrt parcelacije) 
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
– parcela P1, namenjena gradnji stavbe S1, zunanje ureditve in prometnih površin, meri 2.947 m2 in obsega naslednje dele parcel v katastrski občini 1723 Vič: del 706/2, del 706/5 in del 706/6,
– parcela P2, namenjena gradnji stavbe, ki je sestavljena iz delov stavbe S2/1, S2/2 in S2/3, meri 2.048 m2 in obsega naslednjo parcelo in del parcele v katastrski občini 1723 Vič: 708 in del 709,
– parcela P3, namenjena obstoječim objektom, meri 1.166 m2 in obsega naslednje parcele v katastrski občini 1723 Vič: 710/1, 710/2, 711/10, 711/12, 711/13, 711/14, 711/15, 711/16, 711/17, 711/18, 711/19 in 711/20,
– parcela P4, namenjena gradnji prometnih površin Tržaške ceste, meri 4.841 m2 in obsega naslednjo parcelo in dele parcel v katastrski občini 1723 Vič: 706/3, del 706/2, del 706/5, del 706/6, del 783/79 in del 2022,
– parcela P5, namenjena gradnji prometnih površin novega priključka na Tržaško cesto, meri 356 m2 in obsega naslednja dela parcel v katastrski občini 1723 Vič: del 706/5 in del 706/6.
(2) Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga OPPN.
(3) Parcelacija zemljišč je določena v grafičnem načrtu št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«.
20. člen 
(javne površine) 
(1) Površina, namenjena javnemu dobru, je na parcelah P4 in P5, ki obsega naslednje parcele in dele parcel v katastrski občini 1723 Vič: del 706/2, 706/3, del 706/5, 706/6, del 783/79 in del 2022.
(2) Površini parcel P4 in P5, ki sta namenjeni javnemu dobru, merita 5.197 m2.
(3) Površina, namenjena javnemu dobru, je določena v grafičnem načrtu št. 3.3 »Površine, namenjene javnemu dobru«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
21. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Prva oziroma začetna etapa obsega vse ureditve v prostorskih enotah C1 in C2, vključno z ureditvijo Tržaške ceste in ureditvijo novega cestnega priključka nanjo z vso pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo (ureditve cest v C1 in C2, tlakovanje ceste v C1 in ureditev postajališča BicikeLJ, ureditev semaforizacije in javne razsvetljave križišča v C1 in C2, ureditev vodovoda V1 in V2 v C1 in C2, ureditve dveh kanalov DN 300 v C1 in C2, ureditev elektroenergetskih vodov srednje napetosti v kabelski kanalizaciji ter ureditev kabelske kanalizacije za nizko napetost za bodočo priključitev stavb). Dopustna je tudi predhodna ureditev ceste v prostorski enoti C1 in križišča s cesto v prostorski enoti C2 z vso infrastrukturo, vključno s semaforizacijo križišča.
(2) Druga etapa, ki se jo lahko začne izvajati najprej hkrati s prvo etapo, obsega gradnjo stavbe S1 s pripadajočimi ureditvami v PE1 ter gradnjo gospodarske javne infrastrukture za potrebe stavbe S1, ki ni bila zgrajena v prvi etapi.
(3) Tretja etapa, ki se jo lahko začne izvajati najprej hkrati s prvo etapo, obsega gradnjo stavbe, ki je sestavljena iz delov S2/1, S2/2 in S2/3 s pripadajočimi ureditvami v PE2, odstranitev obstoječih objektov ter gradnjo pripadajoče gospodarske javne infrastrukture (vodovod V3, glavni plinovod ter gospodarska javna infrastruktura za potrebe stavb v PE2, ki ni bila ali ne bo zgrajena v prvi etapi). V kolikor se tretja etapa izvaja pred drugo etapo, gradnje ceste C2 in infrastrukture v tej cesti iz prve etape ni potrebno izvesti, in ni pogoj za gradnjo stavb v PE2.
(4) V primeru, da je predhodno v celoti izvedena druga etapa in dovoljenja za gradnjo stavbe v PE2 še niso bila izdana, je v enoti PE2 dopustna tudi gradnja posamičnega dela stavbe S2/1 ali S2/2 ali S2/3 na parceli P2 z vso pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo za potrebe tega posamičnega dela stavbe, pri čemer je BTP tega dela stavbe vsaj 50 % minimalne BTP iz druge alineje drugega odstavka 13. člena tega odloka.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
22. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Na območju OPPN se nahaja enota kulturne dediščine EŠD 18810 Ljubljana – Arheološko najdišče ob Tržaški cesti.
(2) V območjih arheoloških najdišč veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve:
– spodbujanje trajnostne uporabe arheoloških najdišč, to je uporabe arheoloških najdišč na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti,
– spodbujanje vzdržnega razvoja arheoloških najdišč, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev arheoloških najdišč za prihodnje generacije,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene arheoloških najdišč,
– ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena arheoloških najdišč ter njihove materialne substance,
– dopustni so posegi v arheološka najdišča, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njihove varovane vrednote,
– dopustni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev arheoloških najdišč ob spoštovanju njihove posebne narave in družbenega pomena.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije – ZVKDS (v nadaljnjem besedilu: ZVKDS),skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor mora najmanj 10 dni pred začetkom zemeljskih del z nameravanimi posegi pisno seznaniti ZVKDSObmočno enoto Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ZVKDS OE Ljubljana). Za predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje ministra, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(5) Območje OPPN mora biti pred pridobitvijo pozitivnega kulturnovarstvenega mnenja k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja predhodno arheološko raziskano, in sicer:
– historična analiza prostora,
– izkop strojnih testnih jarkov. Pregledano mora biti 3 % dostopnega območja. Lega sond se uskladi s pristojnim konservatorjem ZVKDS OE Ljubljana,
– na podlagi rezultatov terenskega pregleda se bo določil obseg in način nadaljnjih arheoloških raziskav, v primeru odkritja izjemnih najdb bo potrebno projekt prilagoditi in arheološke ostaline ustrezno prezentirati.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
23. člen 
(ohranjanje narave) 
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
24. člen 
(varstvo vode in podzemne vode) 
(1) Načrtovana gradnja se nahaja na širšem vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: VVO III). Pri načrtovanju je treba dosledno upoštevati vse omejitve in pogoje Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08 – popr., 65/12 in 93/13).
(2) lzkope, objekte ali naprave v širšem vodovarstvenem območju je treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode, povprečje zadnjih 10 let. Izjemoma je dopustna gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 odstotkov. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno v površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode.
(4) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje padavinske odpadne vode s streh objekta, če gre za posredno odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je na VVO III možna, če je dno ponikovalnice najmanj 1,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(5) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje padavinske odpadne vode, če gre za posredno odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je na VVO III možna, če je zagotovljena obdelava vode v lovilniku olj. Dno ponikovalnice mora biti najmanj 1,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(6) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje padavinske odpadne vode, če gre za neposredno odvajanje v površinsko vodo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je možno, če je cevovod, po katerem se očiščena odpadna voda odvaja v vodotok, izveden tako, da je preprečeno ponikanje v podzemno vodo ali zajetje.
(7) Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem.
(8) Gradnja tesnilnih zaves je na notranjih območjih dopustna, če so v projektnih rešitvah iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k rešitvam za gradnjo objekta in za izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(9) Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
(10) Vsa odpadna komunalna in padavinska voda se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje za komunalno in padavinsko odpadno vodo pod pogoji iz 40. člena tega odloka. Vse prometne, manipulativne in intervencijske površine in površine mirujočega prometa (npr. parkirišča) morajo biti utrjene, odvodnjavanje odpadnih voda (npr. ponikovalnica za padavinsko odpadno vodo) s teh površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov, lovilnikov olj.
(11) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in utemeljeno.
(12) Prostori in mesta, kjer se bodo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva) morajo biti urejeni kot lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi. V enakem smislu je treba zagotoviti tudi zajem požarnih voda, kadar obstaja kakršna koli verjetnost onesnaženja površinskih in podzemnih voda ter tal z onesnaženimi požarnimi vodami, zlasti z nevarnimi snovmi.
(13) Za posege na varstvenih in ogroženih območjih in za odvajanje odpadnih voda je potrebno pridobiti vodno soglasje Direkcije Republike Slovenije za vode skladno z Zakonom o vodah.
25. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Prezračevanje podzemnih garaž se izvede z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren.
(2) Odvod zraka iz sanitarnih prostorov je treba speljati nad strehe objektov.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti primerno umeščeni glede na sosednje stavbe in opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(4) V času gradnje je treba preprečiti nekontrolirano prašenje.
26. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Prostorske enote PE1, PE2, PE3 in C2 so opredeljene kot območje III. stopnje varstva pred hrupom. Prostorska enota C1 je v skladu z Odlokom o OPN MOL ID opredeljena kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Za stavbo S1 in del stavbe S2/1, kjer je dovoljena mejna raven hrupa presežena zaradi cestnega prometa, je treba zagotoviti ustrezno zvočno izolativnost fasadnih elementov skladno z veljavnimi predpisi. Fasade predvidenega objekta, ki bodo orientirane proti bližnjim obstoječim stanovanjskim objektom in bi lahko delovale kot odbojne površine za hrup, morajo biti izvedene v zvočno absorpcijski izvedbi.
(3) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dopustni ravni.
27. člen 
(odstranjevanje odpadkov) 
(1) Zbirno mesto zabojnikov za odpadke v PE1 se uredi v zahodnem delu stavbe S1, prevzemno mesto pa na zemljišču, ki meji na javno površino. Zbirno mesto za stavbo, ki je sestavljena iz delov S2/1, S2/2 in S2/3, se uredi ob stavbi S2/1, prevzemno mesto pa na zemljišču, ki meji na javno površino.
(2) Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov.
(3) Zbirna mesta morajo biti ograjena in opremljena s tekočo vodo, lahko so pokrita z nadstrešnico. Višinske razlike na poteh med prevzemnim mestom in cesto, kjer ustavlja komunalno vozilo, morajo biti premoščene s klančinami v blagem naklonu.
(4) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
28. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
Za vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja v okolju.
29. člen 
(svetlobno onesnaženje) 
(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
30. člen 
(potresna nevarnost) 
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,635 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Območja potresne nevarnosti so zgolj opozorilna. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
(2) Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta.
(3) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo tako, da zadrži rušenje objektov nanjo.
31. člen 
(poplavna varnost) 
(1) Območje OPPN se nahaja delno v razredu preostale poplavne nevarnosti, delno pa v razredu majhne poplavne nevarnosti. V skladu z veljavno zakonodajo je gradnja načrtovanih objektov dopustna.
(2) Kot osnovo za načrtovanje se upošteva ugotovitve Hidrološko hidravličnega elaborata za OPPN 437 Bobenčkova – Tržaška, ki ga je pod št. IV-93/19 izdelal IZVO – Vodar d.o.o.
32. člen 
(ukrepi za varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi,
– ustrezne odmike od mej parcel in med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Do objektov morajo biti izvedeni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi standardi.
(3) Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi in določili 37. člena tega odloka.
(4) Delovne površine za intervencijska vozila so načrtovane na Tržaški cesti in na servisni cesti, ki poteka vzporedno s Tržaško cesto. Dimenzije delovnih površin morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.
(5) Voda za gašenje je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem na Tržaški cesti.
(6) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
33. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Vse javne prometne površine morajo biti asfaltirane in omejene z betonskim ali granitnim robnikom.
(2) Zavijalni loki novega priključka na Tržaško cesto morajo omogočati prevoznost merodajnega vozila.
(3) Nov priključek na Tržaško cesto mora biti semaforiziran in imeti urejen pas za levo zavijanje.
(4) Prehodi za pešce in kolesarje morajo biti urejeni tudi za funkcionalno ovirane ljudi. Prehod za pešce in kolesarje preko priključka na Tržaško cesto se uredi brez višinskih skokov in s klančinami v dolžini minimalno 3,00 m.
(5) Na mestih predvidenih prehodov ter dovozov gasilskih in komunalnih vozil morajo biti robniki prirezani ali urejene klančine.
(6) Največji vzdolžni naklon poti, namenjenih funkcionalno oviranim ljudem, ne sme presegati 5 %.
(7) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
34. člen 
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste) 
(1) Območje OPPN se na javno prometno omrežje priključuje prek dveh priključkov: preurejenega priključka Bobenčkove ulice (v prostorski enoti C1) in novega priključka na Tržaško cesto (v prostorskih enotah C1 in C2). Nov priključek na Tržaško cesto se umesti v koridor obstoječe peš povezave med Tržaško cesto in Kogejevo ulico.
(2) Na Tržaški cesti se mora v prostorski enoti C1 za potrebe novega priključka zagotoviti pas za leve zavijalce v dolžini najmanj 12,00 m. Širitev zaradi dodatnega pasu za leve zavijalce se izvede na južnem in severnem robu Tržaške ceste.
(3) Semaforizacijo novega priključka na Tržaško cesto se mora uskladiti s semaforskim programom sosednjih križišč oziroma Tržaške ceste.
(4) Javno infrastrukturo za pešce se mora opremiti s talnim taktilnim vodilnim sistemom.
(5) Ureditev notranjih cest in povoznih površin mora znotraj prostorskih enot PE1, PE2 in PE3 zagotavljati prevoznost merodajnega vozila.
(6) Tipski prečni profil v območju novega priključka na Tržaško cesto:
a) v prostorski enoti C1 od juga proti severu:
– hodnik za pešce
1,50–2,50 m
– kolesarska steza
1,50–2,00 m
– vozni pas
3,25 m
– vozni pas
3,25 m
– pas za leve zavijalce
3,00 m
– vozni pas
3,25 m
– vozni pas
3,25 m
– kolesarska steza
1,50 m
– hodnik za pešce (tlakovane površine)
1,50–7,9 m
b) v prostorski enoti C2 od vzhoda proti zahodu:
– hodnik za pešce
2,00 m
– vozni pas
3,00 m
– vozni pas
3,00 m
35. člen 
(mirujoči promet) 
(1) Mirujoči promet se v območju prostorske enote PE1 uredi v podzemni garaži. Dostop do podzemne garaže se mora urediti prek prostorske enote C2.
(2) Minimalno število PM je treba izračunati glede na BTP objekta ali dela objekta glede na namembnost.
(3) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba zagotoviti PM za motorni in kolesarski promet skladno z normativom, določenim v Odloku o OPN MOL ID.
(4) V BTP objekta se pri izračunu PM ne upoštevajo BTP, namenjeni servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(5) V parkirni coni 2 je treba na parceli, namenjeni gradnji, zgraditi najmanj 50 % z Odlokom o OPN MOL ID predpisanih PM za motorni promet, razen za objekte 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, za katere je treba zgraditi najmanj 70 % predpisanih PM za motorni promet, vendar ne manj kot 1 PM/stanovanje.
(6) V parkirni coni 2 je treba na parceli, namenjeni gradnji, zgraditi najmanj 70 % z Odlokom o OPN MOL ID predpisanih PM za kolesarski promet. To določilo ne velja za objekte 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine in 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji.
(7) Od števila PM za osebna motorna vozila je treba zagotoviti dodatnih 5 % PM za druga enosledna vozila. To določilo se upošteva, če je v objektu na podlagi izračuna treba zagotoviti več kot 20 PM za motorni promet.
(8) PM za avtomobile, kolesa in za druga enosledna vozila se v izračunu zaokrožijo navzgor.
(9) Del PM mora biti namenjen funkcionalno oviranim osebam, skladno s predpisi s področja zagotavljanja neoviranega dostopa funkcionalno oviranim osebam. PM za funkcionalne ovirane osebe morajo biti umeščena v bližino vstopov v stavbe, dvigal in ob ostalih komunikacijskih površinah.
(10) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ne smeta biti urejena preko zunanjih PM. Objekti za zbiranje odpadkov morajo biti umeščeni tako, da dostop do njih ne poteka preko parkirišč, lahko pa stojijo v bližini uvoza na parkirišče. Pot med zbirnim in prevzemnim mestom ter pot med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne smeta biti urejeni preko zunanjih PM.
(11) Oblikovanje PM mora omogočati parkiranje osebnih vozil. Dimenzije običajnega PM morajo biti vsaj širine 2,50 m in dolžine 5,00 m. Dimenzija običajnega PM za funkcionalno ovirano osebo pa mora biti vsaj širine 3,50 m in dolžine 5,00 m. Dimenzije PM za električna vozila ustrezajo PM za osebna vozila.
36. člen 
(peš in kolesarski promet) 
(1) V območju OPPN so ločene prometne površine za peš in kolesarski promet predvidene v prostorski enoti C1. Drugje se mora urediti vodenje pešcev in kolesarjev v mešanem profilu skupaj z motornim prometom.
(2) Dostop pešcev in kolesarjev do območja OPPN se mora zagotoviti v sklopu ureditve Tržaške ceste, uredi se tudi postajališče sistema Bicikelj. Vse notranje poti morajo poleg peš in kolesarskega dostopa omogočati tudi dostop intervencijskim in dostavnim vozilom za potrebe oskrbe objektov. Zagotoviti je treba tudi peš povezavo do obstoječih stavb v zaledju v smeri proti železniški progi.
(3) Kolesarske in peš površine v sklopu Tržaške ceste se mora urediti skladno z obstoječo ureditvijo in morajo omogočati varno in udobno uporabo.
37. člen 
(intervencijske poti in površine) 
(1) Intervencijska, dostavna in komunalna vozila uporabljajo obodne ceste, priključek in interne površine, namenjene motornemu prometu.
(2) Na intervencijskih poteh je treba zagotoviti krožno vožnjo.
(3) Priključevanje (zavijalni radij, širina) na javno prometno omrežje in interne prometne površine mora omogočati neovirano vožnjo intervencijskim, dostavnim in komunalnim vozilom.
38. člen 
(splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture) 
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– načrtovane stavbe morajo biti priključene na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroenergetsko omrežje. Dopustna so odstopanja pri obveznosti priključevanja na zemeljski plin skladno z Odlokom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 41/16). Poleg tega so načrtovane stavbe lahko priključene še na elektronska komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
– praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati v javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
– pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) Ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu št. 4.5 »Zbirnik komunalnih vodov in naprav«.
39. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Stavbe na območju OPPN je treba za potrebe oskrbe s pitno vodo priključiti na javni vodovodni sistem mesta Ljubljane, ki ga upravlja Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o.
(2) Obstoječi primarni vodovod LŽ DN 150 mm se rekonstruira z novim vodovodom V1 dimenzije NL DN 150 mm na odseku med Bobenčkovo in Kogejevo ulico v dolžini ca. 255 m. Na rekonstruiranem vodovodu je predvidena postavitev dveh hidrantov. Na rekonstruiranem vodovodu V1 bo pri objektu Tržaška cesta 62, v smeri proti jugu ukinjen obstoječi povezovalni vodovod LŽ DN 100, ki prečka Tržaško cesto in se zaključi v vodovodnem jašku ob južnem robu Tržaške ceste. V vodovodnem jašku ob južnem robu Tržaške ceste bo treba zaradi ukinitve povezovalnega vodovoda preurediti instalacije vodovoda.
(3) Vzhodno od objekta Tržaška cesta 58 se bo na rekonstruirani vodovod V1 v smeri proti severu priključil nov sekundarni vodovod V2 dimenzije NL DN 100 v dolžini ca. 50 m. Novi vodovod V2 bo nadomestil del obstoječega vodovoda LZ DN 80 v območju predvidene novogradnje in bo potekal zahodno od obstoječega vodovoda, ki bo opuščen. Trasa novega vodovoda V2 se bo zahodno od objekta S1 lomila proti vzhodu in se bo severno od objekta S1 navezala na obstoječi vodovod LZ DN 80, ki poteka proti severu do večstanovanjskega objekta Gorkičeva ulica 14. Na vodovodu V2 je predviden nov hidrant jugozahodno od predvidenega objekta S1.
(4) Ob realizaciji projekta Rekonstrukcija vodovoda in kanalizacije v Kogejevi ulici, št. projekta 2767V, izdelalo: JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., marec 2019, se bo predvideni vodovod v Kogejevi ulici, ki ni predmet tega OPPN, navezal na vodovodni odsek V2. S tem bo sklenjena vodovodna zanka vodovoda V2 s predvidenim vodovodom v Kogejevi ulici.
(5) Na rekonstruirani vodovod V1 se bo vzhodno od predvidenih objektov S2/1, S2/2 in S2/3 navezal nov priključni vodovod V3 dolžine ca. 43 m. Priključni vodovod V3 bo potekal v smeri od Tržaške ceste proti severu in bo zagotavljal oskrbo objektom S2/1, S2/2 in S2/3.
(6) Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo Prestavitev vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje objektov na območju OPPN 437 Bobenčkova – Tržaška cesta, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o., št. 2805V, april 2019.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o.: Tehnična navodila za vodovod.
(8) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
40. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Komunalno odpadno vodo z območja OPPN je treba prek centralnega kanalizacijskega sistema Ljubljane odvajati na centralno čistilno napravo v Zalogu. Stavbe na območju OPPN je treba za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode priključiti na javni kanalizacijski sistem mesta Ljubljane, ki ga upravlja Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o. Na širšem območju OPPN je kanalizacijsko omrežje zgrajeno v mešanem sistemu.
(2) Zaradi neustrezne velikosti in višinskega poteka je treba kanal 400–600 mm po servisni cesti rekonstruirati s kanalom mešanega sistema DN 300 mm v dolžini ca. 50 m, obstoječi kanal pa v celoti ukiniti. Predvideni rekonstruirani kanal DN 300 mm se mora zaradi preprečitve zaplavljanja na obstoječi kanal 110 mm na Bobenčkovi ulici priključiti z novim vpadnim jaškom J2.
(3) Na cesti C2 se zgradi nov kanal mešanega sistema DN 300 mm v dolžini ca. 40 m za odvod padavinske vode s cestišča in priključitev objekta S1 na kanalizacijsko omrežje.
(4) Objekta S2/1 in S2/2 se priključita prek skupinskega priključka po dostopni cesti vzhodno od objektov na rekonstruirani kanal DN 300. Objekt S2/3 se priključi na obstoječi kanal DN 400 v Gorkičevi ulici.
(5) Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo Prestavitev vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje objektov na območju OPPN 437 Bobenčkova – Tržaška cesta, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o., št. 3430K, april 2019.
(6) Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le prek črpališč.
(7) Padavinsko vodo s streh in utrjenih površin ob stavbah je treba uporabiti v stavbi ali njeni okolici ali jo zadržati pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje. Priključevanje padavinske vode neposredno v javno kanalizacijsko omrežje ni dovoljeno. Pogoje glede zadrževanja padavinske vode pred odvodom v javno kanalizacijsko omrežje določi izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(8) Morebitno možnost ponikanja (dela) padavinske vode, ki je v takem primeru ni potrebno zadrževati na lokaciji skladno s prejšnjim odstavkom, je treba računsko dokazati na podlagi geomehanskega ali hidrološkega poročila. Voda, ki ponika, ne sme kakor koli ogroziti sosednjih objektov ali zemljišč, kar je potrebno dokazati s posebnim strokovnim mnenjem.
(9) Padavinske vode s cest se odvaja v javno kanalizacijo mešanega sistema.
(10) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ter interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
(11) Pred priključitvijo posameznih stavb na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
41. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Predvidene stavbe na območju OPPN se za potrebe ogrevanja, pripravo sanitarne tople vode, kuhe in tehnologije priključi na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje.
(2) Za priključitev stavbe S1 na plinovodno omrežje se od obstoječega glavnega plinovoda N16071 po Kogejevi ulici izvede nov priključni plinovod v liniji ceste C2 do stavbe.
(3) Za priključitev stavb S2/1, S2/2 in S2/3 na plinovodno omrežje se od obstoječega glavnega plinovoda N16071, ki poteka po Gorkičevi ulici, izvede nov glavni plinovod dimenzije DN 50 mm, ki poteka v predvideni dostopni poti vzhodno od objektov, in priključne plinovode nanj za posamezne stavbe.
(4) Priključki posameznih stavb se zaključijo z glavnimi plinskimi zapornimi pipami v omaricah na fasadah.
(5) Glavno plinovodno omrežje, ki bo grajeno za potrebe območja OPPN v okviru oskrbe z zemeljskim plinom, mora biti predano v upravljanje sistemskemu operaterju distribucijskega plinovodnega omrežja Javnemu podjetju Energetika Ljubljana d.o.o.
(6) Plinovodno omrežje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijske sisteme zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 102/20), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1), Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.) in Odlokom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 41/16).
42. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Stavbe na območju OPPN se za potrebe oskrbe z električno energijo priključi na javni distribucijski sistem električne energije v upravljanju Elektro Ljubljana d.d.
(2) Za napajanje novih stavb se poveča moč transformatorske postaje TP 0448 Gorkičeva 18 na 1000 kVA, zamenja nizkonapetostni (v nadaljnjem besedilu: NN) postroj in preveže del NN omrežja na sosednjo TP 0894 Tiskarna Gorkičeva.
(3) Zaradi gradnje novega objekta S1 se obstoječi srednjenapetostni (v nadaljnjem besedilu: SN) kabel od KJ00296 v križišču ceste C2 in Tržaške ceste do TP0448 Gorkičeva 18 odstrani in nadomesti z novim elektroenergetskim kablom. V jašku KJ00296 se obstoječi SN kabel prekine in poveže z novim kablom, ki poteka po obstoječi in novi kabelski kanalizaciji po Tržaški cesti, vzhodno od objektov S2/1, S2/2 in S2/3, ter po Gorkičevi ulici do TP 0894 Tiskarna Gorkičeva, kjer se v predvidenem jašku KJ 4 naredi zanko za kasnejše vzankanje TP 0894 Tiskarna Gorkičeva v 20 kV zanko. Kabel se nato iz KJ4 uvleče v obstoječo kabelsko kanalizacijo do TP 0448 Gorkičeva 18 in nato nazaj do jaška KJ00296, kjer se izvede priključitev na obstoječi SN kabel.
(4) Novo predvideni objekti se bodo energijsko oskrbovali iz rekonstruirane transformatorske postaje TP 0448 Gorkičeva 18.
(5) Obstoječe NN omrežje na obravnavanem območju, ki se trenutno napaja iz transformatorske postaje TP 0448 Gorkičeva 18, se razbremeni ter vključi v bližnjo TP 0894 Tiskarna Gorkičeva. Za prevezavo se ob predhodni preveritvi kompatibilnost merilnih naprav z vgrajeno opremo v TP0894 Tiskarna Gorkičeva izvede:
– položitev novega NN kabla od TP0894 Tiskarna Gorkičeva do obstoječe prostostoječe kabelske omarice Bobenčkova 10, kjer je potrebno dograditi vertikalni ločilnik, na katerega se priklopi obstoječi napajalni vod. Nov NN kabel se priklopi na priključno zbiralnico,
– položitev novega NN kabla od TP0894 Tiskarna Gorkičeva do nove kabelske omarice na stavbi Bobenčkova 4. Na stavbi se vgradi nova kabelska omara in izvede rezervno napajanje proti kabelski omari na stavbi Bobenčkova 3.
(6) Obstoječe NN omrežje na obravnavanem območju, ki se trenutno napaja iz transformatorske postaje TP 0997 Tržaška 51A, se razbremeni ter vključi v bližnjo TP 0448 Gorkičeva 18. Za prevezavo se ob predhodni preveritvi kompatibilnost merilnih naprav z vgrajeno opremo v TP 0448 Gorkičeva 18 izvede:
– položitev novega NN kabla od TP0448 Gorkičeva 18 do KJ00296, kjer se spoji z obstoječim NN kablom, ki napaja objekte v smeri proti Tržaški 58,
– položitev novega NN kabla od KJ00297 do PSKO5, kjer se izvede rezervno napajanje proti TP0448 Gorkičeva 18. V KJ00297 se izvede NN spojka z obstoječim NN kabelskim vodom v smeri proti TP 0997 Tržaška 51A.
(7) Iz TP 0448 Gorkičeva 18 je za obstoječe in nove objekte predvidenih 5 izvodov:
– izvod 1 – podzemni kabelski vod za objekta S2/2 in S2/3,
– izvod 2 – podzemni kabelski vod za objekt S2/1,
– izvod 3 – podzemni kabelski vod za objekt S1,
– izvod 4 – podzemni kabelski vod za objekt S1 in
– izvod 5 – podzemni kabelski vod za obstoječi NN kabelski vod v smeri proti Tržaški 58.
(8) Za SN in NN napajalne elektroenergetske kabelske vode je treba zgraditi novo elektro kabelsko kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: EKK), in sicer:
– med TP0448 Gorkičeva in kabelskim jaškom KJ01645 se k obstoječi EKK dogradi 6 cevi 160 mm,
– med kabelskim jaškom KJ01646 in kabelskim jaškom KJ2 se k obstoječi EKK dogradi 4 cevi 160 mm,
– med kabelskim jaškom KJ2 in kabelskim jaškom KJ5 9 cevi 160 mm + 2 cevi 50 mm,
– med kabelskim jaškom KJ5 in kabelskim jaškom KJ6 9 cevi 160 mm + 2 cevi 50 mm,
– med kabelskim jaškom KJ6 in kabelskim jaškom KJ7 9 cevi 160 mm + 2 cevi 50 mm,
– med kabelskim jaškom KJ7 in kabelskim jaškom KJ1 9 cevi 160 mm + 2 cevi 50 mm,
– med kabelskim jaškom KJ1 in kabelskim jaškom KJ00297 9 cevi 160 mm + 2 cevi 50 mm,
– med kabelskimi jaški KJ5, KJ6 in KJ7, KJ00297 ter kabelskimi omaricami PSKO1, PSKO2, PSKO3, PSKO4 in PSKO5 4 cevi 160 mm.
(9) Kabelske jaške KJ02, KJ03 in KJ04 se zgradi na način, da zajamejo obstoječe cevi EKK. Ob kabelski kanalizaciji se položi pocinkani ozemljitveni valjanec 25 × 4 mm, ki se spoji na obstoječa KJ00297 in KJ00296 ter na obstoječ ozemljitveni valjanec, ki povezuje KJ01646 in KJ01647.
(10) Vsi predvideni posegi na elektroenergetskem omrežju morajo biti izvedeni v skladu z idejno rešitvijo: EE napajanje območja OPPN 437 Bobenčkova – Tržaška v Ljubljani (novelacija IDR 22/19), Elektro Ljubljana d.d., št. 8/20, februar 2020.
(11) Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
43. člen 
(elektronsko komunikacijsko omrežje) 
Stavbe na območju OPPN se priključi na obstoječa elektronska komunikacijska omrežja, ki potekajo po južni strani Tržaške ceste ter po Bobenčkovi, Gorkičevi in Kogejevi ulici, pod pogoji upravljavcev teh omrežij.
44. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Obstoječe omrežje javne razsvetljave, ki poteka po severnem robu Tržaške ceste, je treba na delu med Bobenčkovo ulico in dostopno cesto C2, prestaviti oziroma prilagoditi poteku rekonstruirane Tržaške ceste.
(2) Dostopno cesto C2 se razsvetli s sistemom javne razsvetljave.
(3) Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
(4) Razsvetljava funkcionalnih površin ob stavbah bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
45. člen 
(učinkovita raba energije v stavbah) 
Pri projektiranju stavbe v območju OPPN je treba upoštevati veljavni predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
46. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
(1) Dopustna so odstopanja zakoličbenih točk objektov v okviru dopustnih tlorisnih gabaritov objektov.
(2) Lokacijo vhodov, uvozov in klančin je dopustno prilagoditi projektni rešitvi.
(3) Višinska regulacija terena in višinska kota pritličja: višinske kote pritličij stavb in terena so idejne in se lahko v projektni dokumentaciji prilagajajo danostim terena in projektnim rešitvam do ±0,50 m.
(4) Javne prometne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske ureditve in priključki nanje: pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, velikosti objektov in naprav ter dimenzij, zmogljivosti, površin in tehničnih značilnosti posamezne infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju in načrtovanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše delovanje infrastrukturnega sistema oziroma omrežja, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi ter morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posamezne infrastrukture.
(5) Poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovanih s tem OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
(6) Dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami. S spremembami morajo soglašati organi in organizacije, ki jih prilagoditve zadevajo.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
47. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Investitor gradnje mora najmanj dve leti pred predvideno pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte in druge posege, načrtovane z OPPN, o tem obvestiti Mestno občino Ljubljana, oddelka mestne uprave, pristojna za načrtovanje in izvedbo gospodarske javne infrastrukture ter pripravo programa opremljanja zemljišč, razen če se z njima dogovori drugače.
(2) Investitor gradnje mora v roku največ dveh let po sprejetju OPPN začeti postopek pogodbene komasacije oziroma parcelacije, če parcelna struktura ni skladna z načrtom parcelacije iz OPPN.
(3) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitorji in izvajalci OPPN naslednje obveznosti:
– zagotoviti morajo izvedbo priključka ceste C2 na Tržaško cesto ter rekonstrukcijo Tržaške ceste za potrebe dovoza do območja OPPN,
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča,
– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav,
– pred pričetkom gradnje objekta je treba raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte,
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena,
– preden se začnejo izvajati gradbena dela je treba zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov in v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in gradnje,
– investitor mora pri zemeljskih delih omogočiti izvedbo strokovnega arheološkega konservatorskega nadzora in mora v primeru odkritja arheoloških ostalin gradbena dela ustaviti,
– odvečen odkopni material se sme odlagati le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je treba vkopati v zemljo.
48. člen 
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) 
Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje na mestu odstranjenih stavb v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih določa ta odlok,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če so na parceli, namenjeni gradnji, zagotovljene s tem odlokom določene zelene površine in število PM.
XIII. KONČNI DOLOČBI 
49. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana,
– Četrtni skupnosti Vič.
50. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-26/2017-138
Ljubljana, dne 15. februarja 2021
Župan 
Mestne občine Ljubljana 
Zoran Janković 

AAA Zlata odličnost