Uradni list

Številka 162
Uradni list RS, št. 162/2020 z dne 12. 11. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 162/2020 z dne 12. 11. 2020

Kazalo

2852. Pravilnik o vozniškem izpitu, stran 7180.

  
Na podlagi 19., 20., 21. in 22. točke prvega odstavka 14. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg in 43/19) minister za infrastrukturo izdaja
P R A V I L N I K 
o vozniškem izpitu 
I. SPLOŠNA DOLOČBA 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta pravilnik natančneje določa:
1. program, pogoje, ocenjevanje in način opravljanja vozniškega izpita za voznika motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: vozniški izpit),
2. kraje in kategorije vozil, za katere se v posameznem kraju opravljajo vozniški izpiti,
3. vodenje izpitne dokumentacije,
4. vodenje, posredovanje in objavljanje statističnih podatkov o vozniških izpitih,
5. vsebino podatkov, ki jih v evidenco o opravljanju vozniških izpitov vpisuje Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (v nadaljnjem besedilu: javna agencija),
6. program usposabljanja in postopek preizkusa usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu.
(2) Ta pravilnik določa tudi postopke za opravljanje izpita in minimalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati ocenjevalec na vozniškem izpitu v skladu z Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (prenovitev) (UL L št. 403 z dne 30. 12. 2006, str. 18), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije (EU) 2020/612 z dne 4. maja 2020 o spremembi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih (UL L št. 141 z dne 5. 5. 2020, str. 9).
II. PRIGLASITEV K VOZNIŠKEMU IZPITU IN OPRAVLJANJE VOZNIŠKEGA IZPITA 
2. člen 
(priglasitev in prijava k vozniškemu izpitu) 
(1) Kandidat za voznika motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: kandidat za voznika) se priglasi k vozniškemu izpitu s priglasnico na elektronskem obrazcu, če pristojni organ za to izpolnjuje tehnične pogoje.
(2) Kandidata za voznika, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje vozniškega izpita, upravna enota priglasi k vozniškemu izpitu ter prijavi k teoretičnemu oziroma praktičnemu delu vozniškega izpita.
(3) Ob prijavi na teoretični oziroma praktični del vozniškega izpita se kandidatu za voznika določi kraj in čas opravljanja teoretičnega oziroma praktičnega dela vozniškega izpita.
3. člen 
(dokazila ob priglasitvi in prijavi k vozniškemu izpitu) 
(1) Ob priglasitvi k vozniškemu izpitu mora kandidat za voznika predložiti:
1. veljavno zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil tiste oziroma tistih kategorij, za katere opravlja vozniški izpit,
2. evidenčni karton vožnje, s katerim dokaže, da je v šoli vožnje zaključil predpisan teoretični del usposabljanja,
3. veljavno zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu za vse kategorije, za katere želi pridobiti vozniško dovoljenje, in potrdilo o opravljenem programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo oziroma rehabilitacijskem programu za osebe, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma jim je bil izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja,
4. potrdilo o opravljenem izpitu iz prve pomoči (razen za kategorije AM, F in G) oziroma o oprostitvi izpita iz prve pomoči, če nima vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D ali DE.
(2) Upravna enota kandidata za voznika, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje vozniškega izpita in ob priglasitvi k vozniškemu izpitu predloži dokazila iz prejšnjega odstavka, prijavi k teoretičnemu delu vozniškega izpita.
(3) Ob prijavi k praktičnemu delu vozniškega izpita mora kandidat za voznika predložiti evidenčni karton vožnje, s katerim dokaže, da je v šoli vožnje zaključil predpisan program usposabljanja za voznike motornih vozil. Upravna enota kandidata za voznika, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje vozniškega izpita in ob prijavi k praktičnemu delu vozniškega izpita predloži evidenčni karton vožnje, prijavi k praktičnemu delu vozniškega izpita.
(4) Listine iz prvega in tretjega odstavka tega člena se po ugotovitvi o izpolnjevanju pogojev za opravljanje vozniškega izpita vrnejo kandidatu za voznika.
4. člen 
(dokazila ob posebnih primerih priglasitve in prijave k vozniškemu izpitu) 
(1) Oseba, ki opravlja praktični del vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A, ob izpolnjevanju pogoja, da ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil A1 oziroma A2, mora ob priglasitvi k vozniškemu izpitu predložiti veljavno zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil tiste kategorije, za katero se priglaša k vozniškemu izpitu, in evidenčni karton vožnje, s katerim dokaže, da je v šoli vožnje zaključila predpisan praktični del usposabljanja.
(2) Oseba, ki opravlja praktični del vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil kategorije B, kadar jim je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik in največja dovoljena masa take skupine vozil presega 3.500 kg, a ne presega 4.250 kg (v nadaljnjem besedilu: kategorija B s kodo administrativne omejitve 96), mora ob priglasitvi k vozniškemu izpitu predložiti evidenčni karton vožnje, s katerim dokaže, da je v šoli vožnje zaključila predpisan praktični del usposabljanja.
(3) Oseba, ki opravlja praktični del vozniškega izpita zaradi izbrisa kode administrativne omejitve v skladu z določbo petega odstavka 60. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg in 43/19; v nadaljnjem besedilu: ZVoz-1), mora ob priglasitvi k vozniškemu izpitu predložiti evidenčni karton vožnje.
(4) Oseba, ki skladno z določbo drugega odstavka 74. člena ZVoz-1 ponovno opravlja praktični del vozniškega izpita na prilagojenem vozilu, mora ob priglasitvi k vozniškemu izpitu predložiti veljavno zdravniško spričevalo in evidenčni karton vožnje.
(5) Osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje praktičnega dela vozniškega izpita in ob priglasitvi k vozniškemu izpitu predloži predpisana dokazila, upravna enota prijavi k praktičnemu delu vozniškega izpita.
5. člen 
(ugotavljanje istovetnosti in dokazila pred opravljanjem vozniškega izpita) 
(1) Pred začetkom opravljanja teoretičnega in praktičnega dela vozniškega izpita mora kandidat za voznika ocenjevalcu na vozniškem izpitu izkazati svojo istovetnost z veljavnim uradnim identifikacijskim dokumentom, opremljenim s fotografijo, ki ga je izdal državni organ, oziroma z veljavno tujo potno listino ter predložiti evidenčni karton vožnje.
(2) Pred začetkom praktičnega dela vozniškega izpita mora kandidat za voznika z veljavnim zdravniškim spričevalom dokazati, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornih vozil tiste kategorije, za katero opravlja vozniški izpit, razen če opravlja praktični del vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil kategorije B s kodo administrativne omejitve 96 in za izbris kode administrativne omejitve v skladu z določbo petega odstavka 60. člena ZVoz-1. V tem primeru mora oseba namesto zdravniškega spričevala ocenjevalcu na vozniškem izpitu predložiti veljavno vozniško dovoljenje tiste kategorije, za katero opravlja praktični dela vozniškega izpita.
6. člen 
(program in merila ocenjevanja) 
Teoretični in praktični del vozniškega izpita se izvajata v skladu s programom in merili ocenjevanja iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
7. člen 
(raba jezika in strokovna pomoč) 
(1) Če kandidat za voznika opravlja teoretični del vozniškega izpita s pomočjo tolmača za tuji jezik, mora biti oseba, ki tolmači, sodni tolmač. Strošek sodnega tolmača plača kandidat za voznika.
(2) Če je kandidatu za voznika z odločbo pristojnega organa dodeljena dodatna strokovna pomoč, namenjena učni pomoči, je lahko pri opravljanju teoretičnega dela vozniškega izpita prisotna oseba, ki kandidatu za voznika nudi dodatno strokovno pomoč.
(3) Če se vozniški izpit opravlja na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, ali če oseba uveljavlja pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika, se glede rabe jezika uporabljajo predpisi, ki urejajo javno rabo slovenščine oziroma uporabo slovenskega znakovnega jezika.
8. člen 
(teoretični del vozniškega izpita) 
(1) Teoretični del vozniškega izpita obsega preizkus znanja v obliki testnih nalog, ki jih zagotavlja javna agencija in niso javne ter prosto dostopne.
(2) Teoretični del vozniškega izpita se opravlja z uporabo računalnika (elektronsko preverjanje znanja).
(3) Čas, namenjen opravljanju vozniškega izpita, ne sme biti daljši od 40 minut, razen v primerih iz prejšnjega člena. Čas, namenjen opravljanju vozniškega izpita, se lahko podaljša tudi v drugih posebnih primerih, o čemer odloča oseba, ki vodi teoretični del vozniškega izpita.
(4) Uspeh kandidata za voznika na teoretičnem delu vozniškega izpita se oceni z oceno: »je opravil« ali »ni opravil«.
(5) Če kandidat za voznika ni opravil teoretičnega dela vozniškega izpita, se šteje, da ni opravil celotnega vozniškega izpita.
(6) Če uporablja kandidat za voznika pri vozniškem izpitu nedovoljene pripomočke, se šteje, da ni opravil vozniškega izpita.
(7) Oceno uspeha na teoretičnem delu vozniškega izpita se kandidatu za voznika sporoči ustno in obenem potrdi uspešno opravljen teoretični del vozniškega izpita v evidenčni karton vožnje.
(8) Kandidat za voznika lahko test, ki ga je rešil, pregleduje, ni pa ga dovoljeno prepisovati, preslikovati, tiskati ali pridobiti njegovega elektronskega zapisa.
(9) Kandidat za voznika, ki ni opravil teoretičnega dela vozniškega izpita, lahko ponovno opravlja teoretični del vozniškega izpita po poteku petih dni od zadnjega opravljanja teoretičnega dela vozniškega izpita.
9. člen 
(praktični del vozniškega izpita) 
(1) Praktični del vozniškega izpita je sestavljen iz treh delov:
– prvi del obsega pripravo na vožnjo, pregled vozila z vidika prometne varnosti, ter preverjanje predpisanih znanj in spretnosti, ki jih v drugem in tretjem delu vozniškega izpita ni mogoče preveriti;
– drugi del zajema preizkus spretnosti pri vožnji vozila, ki poteka na vadbeni površini;
– tretji del zajema preizkus vožnje vozila v cestnem prometu.
(2) Ocenjevalec na vozniškem izpitu sme določiti, da je v okviru drugega dela vozniškega izpita kandidat za voznika pri izvedbi elementov preizkušanja na vadbeni površini sam v vozilu, učitelj vožnje, ki spremlja kandidata za voznika na vozniškem izpitu, in ocenjevalec na vozniškem izpitu pa spremljata potek preizkušanja izven vozila.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko pri kategoriji B1 in B preizkus spretnosti opravi tudi v okviru tretjega dela vozniškega izpita na javnih cestah in drugih površinah, ki jih vozniki motornih vozil lahko uporabljajo in omogočajo izvedbo predpisanih elementov preizkušanja.
(4) Vadbena površina, na kateri se opravlja drugi del vozniškega izpita za kategorijo B s kodo administrativne omejitve 96, BE, C1, C1E, C, CE, D1E, DE ali F, mora omogočati najmanj izvedbo bočnega parkiranja za namen nalaganja in razlaganja tovora ter za opravljanje vozniškega izpita za kategorijo B s kodo administrativne omejitve 96, BE, C1E, CE, D1E, DE ali F odklop in priklop priklopnega vozila, na način, kot sta ta dva elementa preizkušanja določena v Prilogi 1 tega pravilnika.
(5) Če kraj, v katerem se opravlja vozniški izpit kategorije D1 ali D, omogoča parkiranje za namen vstopa in izstopa potnikov na avtobusni postaji s privzdignjenim prostorom za potnike (potniški peron), potem na vadbeni površini ni treba zagotavljati možnosti za izpeljavo tega elementa preizkušanja.
(6) Usposobljenost kandidata za voznika za vožnjo se lahko preverja v različnih vremenskih razmerah in tudi v nočnem času. V primeru neugodnih vremenskih ali cestnih razmer, ko bi bila lahko ogrožena varnost kandidata za voznika oziroma drugih udeležencev v cestnem prometu ali kadar je z vozilom zaradi razmer na cestah onemogočena vožnja, se praktični del vozniškega izpita ne začne oziroma se prekine. Praktični del vozniškega izpita se ne začne ali se prekine tudi v primeru, kadar zaradi razmer v cestnem prometu izpitne vožnje v skladu s predpisanim programom in merili ni mogoče veljavno in zanesljivo oceniti.
(7) Trajanje praktičnega dela vozniškega izpita in prevožena razdalja morata biti takšna, da se lahko veljavno in zanesljivo ocenijo predpisana znanja, spretnosti in ravnanje kandidata za voznika pri vožnji v cestnem prometu, pri čemer tretji del praktičnega dela vozniškega izpita traja:
– za kategoriji AM in F najmanj 20 minut,
– za kategorije A1, B1 in B najmanj 25 minut,
– za kategorije A2, A in BE najmanj 35 minut,
– za kategorije C, C1, C1E, CE, D1E in DE najmanj 55 minut,
– za kategoriji D1 in D najmanj 80 minut,
razen če ocenjevalec na vozniškem izpitu že prej ugotovi, da kandidat za voznika vozniškega izpita ni opravil in se posledično praktični del vozniškega izpita prekine.
(8) Praktični del vozniškega izpita kategorij AM, A1, A2 in A se ne opravlja od 15. novembra do 15. marca prihodnjega leta, razen na priobalnem območju Republike Slovenije, ki je določeno s predpisom, ki določa uporabo zimske opreme, kjer se vozniški izpiti ne opravljajo od 1. decembra do 28. oziroma 29. februarja naslednjega leta. Praktični del vozniškega izpita naštetih kategorij se ne opravlja tudi izven navedenih obdobij, če je temperatura zraka manj kot 7 stopinj Celzija in so ceste suhe oziroma manj kot 12 stopinj Celzija in so ceste mokre.
(9) Uspeh kandidata za voznika na praktičnem delu vozniškega izpita se oceni z oceno: »je opravil« ali »ni opravil«.
(10) Oceno praktičnega dela vozniškega izpita sporoči ocenjevalec na vozniškem izpitu kandidatu za voznika ustno in jo zapiše v evidenčni karton vožnje.
(11) Če je bil kandidat za voznika na praktičnem delu vozniškega izpita neuspešen, lahko ponovno opravlja praktični del vozniškega izpita po poteku petih dni od zadnjega opravljanja praktičnega dela vozniškega izpita.
10. člen 
(posebnosti pri spremljanju kandidata za voznika na praktičnem delu vozniškega izpita) 
(1) Na praktičnem delu vozniškega izpita kategorij AM, A1, A2 in A spremljata učitelj vožnje in ocenjevalec na vozniškem izpitu kandidata za voznika v osebnem avtomobilu šole vožnje, v kateri se je kandidat za voznika usposobil. Ocenjevalec na vozniškem izpitu usmerjanje kandidata za voznika prepusti neposredno učitelju vožnje, ki to opravi preko prostoročne naprave za dvosmerno komunikacijo, po predhodnem napotku ocenjevalca na vozniškem izpitu.
(2) Na praktičnem delu vozniškega izpita kategorij B1 in F ter kadar opravlja vozniški izpit kandidat za voznika, ki lahko zaradi svojih telesnih zmožnosti vozi v cestnem prometu le tem zmožnostim prilagojeno vozilo, pa to vozilo nima dovolj sedežev za kandidata za voznika, učitelja vožnje in ocenjevalca na vozniškem izpitu ali pri tako prirejenem vozilu niso izpolnjeni vsi varnostni pogoji za spremljanje kandidata za voznika, spremljata učitelj vožnje in ocenjevalec na vozniškem izpitu kandidata za voznika v osebnem avtomobilu šole vožnje, v kateri se je kandidat za voznika usposobil. V tem primeru ocenjevalec na vozniškem izpitu usmerjanje kandidata za voznika prepusti neposredno učitelju vožnje, ki to opravi preko prostoročne naprave za dvosmerno komunikacijo, po predhodnem napotku ocenjevalca na vozniškem izpitu. Konstrukcijske lastnosti traktorja in priklopnega vozila ter tovor ne smejo zakrivati pogleda na kandidata za voznika iz spremljevalnega vozila.
(3) Vozilo šole vožnje iz prvega in drugega odstavka tega člena, v katerem učitelj vožnje in ocenjevalec na vozniškem izpitu spremljata kandidata za voznika, mora biti označeno s svetlobno tablo iz tretjega odstavka 31. člena ZVoz-1.
(4) Na praktičnem delu vozniškega izpita so prisotni:
– kandidat za voznika, ki opravlja praktični del vozniškega izpita;
– učitelj vožnje, ki spremlja kandidata za voznika na praktičnem delu vozniškega izpita;
– ocenjevalec oziroma ocenjevalci na vozniškem izpitu, ki ocenjujejo kandidata za voznika na praktičnem delu vozniškega izpita.
(5) Na praktičnem delu vozniškega izpita so lahko prisotni tudi:
– strokovni vodja šole vožnje;
– ocenjevalec oziroma ocenjevalci na vozniškem izpitu, ki se dodatno strokovno izpopolnjujejo;
– uradne osebe, pooblaščene za nadzor nad ocenjevanjem na vozniškem izpitu;
– osebe, ki se usposabljajo za ocenjevanje na vozniškem izpitu;
– osebe, ki opravljajo preizkus usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu;
– osebe, ki se usposabljajo za učitelja vožnje.
11. člen 
(varnost na vozniškem izpitu) 
Učitelj vožnje, ki spremlja kandidata za voznika na praktičnem delu vozniškega izpita, mora takoj, ko zazna nevarnost in lahko predvidi, da kandidat za voznika iz kakršnih koli razlogov ne bo pravočasno ali pravilno ukrepal, ukrepati in pravočasno preprečiti nevarno prometno situacijo.
12. člen 
(uporaba vozil in opreme) 
(1) Praktični del vozniškega izpita se opravlja z vozilom šole vožnje, v kateri se je kandidat za voznika usposabljal.
(2) Vozilo in kandidat za voznika morata biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo usposabljanje kandidatov za voznika.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko praktični del vozniškega izpita z vozilom, ki ni vozilo šole vožnje, opravlja kandidat za voznika, ki:
– vozi vozilo, ki ni opremljeno s stopalko sklopke oziroma pri kategorijah AM, A1, A2 in A z ročico sklopke, s katero upravlja voznik pri zagonu ali ustavljanju vozila in menjavi prestav (v nadaljnjem besedilu: vozilo z avtomatskim menjalnikom);
– vozi vozilo kategorije B1 ali C1;
– vozi skupino vozil, ki spada v kategorijo B s kodo administrativne omejitve 96;
– lahko zaradi svojih telesnih zmožnosti vozi v cestnem prometu le tem zmožnostim prilagojeno vozilo.
(4) Vozilo v primerih iz prejšnjega odstavka zagotovi kandidat za voznika, pri čemer morajo vozila iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjevati pogoje iz 13. člena in prvega odstavka 14. člena tega pravilnika, vozila iz četrte alineje prejšnjega odstavka pa pogoje iz 13. člena tega pravilnika.
(5) Če se praktični del vozniškega izpita opravlja na cesti, kjer se neposredno plačuje uporaba ceste, te stroške krije kandidat za voznika.
13. člen 
(ustreznost vozil in opreme) 
(1) Praktični del vozniškega izpita se lahko opravlja le z vozili, ki so tehnično brezhibna. Kandidat za voznika oziroma učitelj vožnje ocenjevalcu na vozniškem izpitu na njegovo zahtevo omogoči, da preveri tehnično brezhibnost vozila in mu predloži dokumente, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev za udeležbo vozila v cestnem prometu in opravljanje praktičnega dela vozniškega izpita. Če ocenjevalec na vozniškem izpitu oceni, da vozilo ni tehnično brezhibno oziroma da ne izpolnjuje pogojev za udeležbo v cestnem prometu ali opravljanje vozniškega izpita, se z vozniškim izpitom ne začne. Če se pomanjkljivosti opazijo ali pojavijo med opravljanjem vozniškega izpita, se vozniški izpit prekine za čas, ki je potreben, da se pomanjkljivosti odpravijo, vendar za največ 15 minut. Če zaradi pomanjkljivosti vozniškega izpita ni mogoče začeti ali dokončati, se glede stroškov vozniškega izpita šteje, kot da je kandidat za voznika vozniški izpit opravljal.
(2) Vozila s sistemi aktivne varnosti, kot so sistemi za opozarjanje na zapuščanje prometnega pasu, opozarjanje na oviro pred vozilom, prikaz razdalje sledenja, zaznavanje prometne signalizacije, opozarjanje na vozilo v mrtvem kotu zunanjih vzvratnih ogledal in drugi, se lahko uporabljajo na vozniškem izpitu, če voznika zgolj opozarjajo na njegove napake in na nevarnosti, z vozilom pa še vedno upravlja voznik.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za naprave, kot so parkirni senzorji, pomoč pri parkiranju, obveščanje o največji dovoljeni hitrosti na cesti ali njenem delu, kamera za vzvratno vožnjo itd.
(4) Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za:
– sisteme za nadzor stabilnosti, zaviranja in pogona;
– sisteme, ki pomagajo preprečiti ali ublažiti trk, kadar do nevarnosti trka tudi dejansko pride;
– vse sisteme in naprave, ki jih ni mogoče izklopiti.
14. člen 
(vozila) 
(1) Praktični del vozniškega izpita kandidati za voznika opravljajo z vozilom, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. za kategorijo AM:
– moped (kolo z motorjem) z dvema kolesoma, ki doseže hitrost 45 km/h;
2. za kategorijo A1:
– motorno kolo, ki spada v to kategorijo, brez stranske prikolice, z močjo največ 11 kW ter razmerjem med močjo motorja in maso vozila, ki ne presega 0,1 kW/kg, ki lahko doseže hitrost najmanj 90 km/h. Če motorno kolo poganja motor z notranjim zgorevanjem, mora biti delovna prostornina motorja najmanj 115 ccm, če ga poganja električni motor, mora biti razmerje med močjo motorja in maso vozila najmanj 0,08 kW/kg;
3. za kategorijo A2:
– motorno kolo, ki spada v to kategorijo, brez stranske prikolice, z močjo najmanj 20 kW in največ 35 kW ter razmerjem med močjo motorja in maso vozila, ki ne presega 0,2 kW/kg. Če motorno kolo poganja motor z notranjim izgorevanjem, mora biti delovna prostornina motorja najmanj 245 ccm, če ga poganja električni motor, mora biti razmerje med močjo motorja in maso vozila najmanj 0,15 kW/kg;
4. za kategorijo A:
– motorno kolo, ki spada v to kategorijo, brez stranske prikolice, katerega masa brez tovora ali potnikov presega 175 kg, z močjo motorja najmanj 50 kW. Če motorno kolo poganja motor z notranjim izgorevanjem, mora biti delovna prostornina motorja najmanj 595 ccm, če ga poganja električni motor, mora biti razmerje med močjo motorja in maso vozila najmanj 0,25 kW/kg;
5. za kategorijo B1:
– štirikolo, ki lahko doseže hitrost najmanj 60 km/h;
6. za kategorijo B:
– osebni avtomobil, ki doseže hitrost 130 km/h, z najmanj štirimi vrati in petimi sedeži, opremljen s tritočkovnimi varnostnimi pasovi in naslonjali za glavo na najmanj dveh sedežih v drugi sedežni vrsti ter z napravo, ki med zaviranjem preprečuje blokiranje koles;
7. za kategorijo C1:
– tovorno vozilo, ki spada v to kategorijo, z največjo dovoljeno maso najmanj 4000 kg in z dolžino najmanj 5 m, ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h. Motorno vozilo mora biti opremljeno z napravo, ki med zaviranjem preprečuje blokiranje koles, in tahografom iz Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L št. 60 z dne 28. 2. 2014, str. 1); (v nadaljnjem besedilu: tahograf). Tovorni del mora biti zaprte izvedbe (keson s ponjavo ali furgon) ter najmanj tako širok in visok kakor kabina;
8. za kategorijo C:
– tovorno vozilo, ki spada v to kategorijo, z največjo dovoljeno maso najmanj 12000 kg, z dolžino najmanj 8 m in širino najmanj 2,4 m. Motorno vozilo mora biti opremljeno z napravo, ki med zaviranjem preprečuje blokiranje koles, z menjalnikom, ki omogoča vozniku ročno izbiro prestav, ter tahografom. Tovorni del mora biti zaprte izvedbe (keson s ponjavo ali furgon) ter najmanj tako širok in visok kakor kabina. Skupna masa vozila mora biti najmanj 10000 kg, vozilo pa mora doseči hitrost najmanj 80 km/h;
9. za kategorijo D1:
– avtobus, ki spada v to kategorijo (razen vozil, ki so po obliki ali namenu karoserije opredeljena kot mestni, specialni, bivalni ali gasilski avtobus), z največjo dovoljeno maso najmanj 4000 kg, ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h in meri v dolžino najmanj 5 m. Motorno vozilo mora biti opremljeno z napravo, ki med zaviranjem preprečuje blokiranje koles, ter tahografom;
10. za kategorijo D:
– avtobus, ki spada v to kategorijo (razen vozil, ki so po obliki ali namenu karoserije opredeljena kot mestni, zgibni mestni, specialni, bivalni ali gasilski avtobus). Vozilo mora biti dolgo najmanj 10 m, široko najmanj 2,4 m, doseči hitrost najmanj 80 km/h in biti opremljeno z napravo, ki med zaviranjem preprečuje blokiranje koles, ter tahografom;
11. za kategorijo BE:
– skupina vozil, ki je sestavljena iz ustreznega vlečnega vozila kategorije B z najmanj petimi sedeži in dodanim priklopnim vozilom, katerega največja dovoljena masa ne sme biti manjša od 1000 kg in ne sme presegati 3500 kg, ki lahko doseže hitrost najmanj 100 km/h in ne spada v kategorijo B. Priklopno vozilo mora biti zaprte izvedbe (keson s ponjavo ali furgon) ter široko in visoko vsaj toliko kakor vlečno vozilo. Zaprti del priklopnega vozila sme biti tudi ožji od vlečnega, če je pogled nazaj iz slednjega mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal motornega vozila. Največja dovoljena masa skupine vozil mora presegati 3500 kg. Skupna masa priklopnega vozila ne sme biti manjša od 800 kg;
12. za vožnjo skupine vozil kategorije B s kodo administrativne omejitve 96:
– skupina vozil, ki je sestavljena iz ustreznega vlečnega vozila kategorije B z najmanj petimi sedeži in dodanim priklopnim vozilom, ki ni lahki priklopnik, in ki lahko doseže hitrost najmanj 100 km/h. Priklopno vozilo mora biti zaprte izvedbe (keson s ponjavo ali furgon) ter široko in visoko vsaj toliko kakor vlečno vozilo. Zaprti del priklopnega vozila sme biti tudi ožji od vlečnega, če je pogled nazaj iz slednjega mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal motornega vozila. Največja dovoljena masa skupine vozil mora presegati 3500 kg, a ne preseči 4250 kg. Če največja dovoljena masa vlečnega oziroma priklopnega vozila ni določena, mora masa skupine vozil presegati 3500 kg, a ne presegati 4250 kg. Skupna masa priklopnega vozila ne sme biti manjša od 800 kg;
13. za kategorijo C1E:
– skupina vozil, sestavljena iz tovornega vozila kategorije C1, ki izpolnjuje pogoje iz 7. točke tega odstavka in mu je dodano priklopno vozilo z največjo dovoljeno maso najmanj 1250 kg. Ta skupina mora imeti dolžino najmanj 8 m in doseči hitrost najmanj 80 km/h. Tovorni del priklopnega vozila mora biti zaprte izvedbe (keson s ponjavo ali furgon) ter najmanj tako širok in visok kakor kabina vlečnega vozila. Zaprti del priklopnega vozila sme biti tudi ožji od vlečnega vozila, če je pogled nazaj iz slednjega mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal motornega vozila. Skupna masa priklopnega vozila ne sme biti manjša od 800 kg. Skupina vozil mora doseči hitrost najmanj 80 km/h;
14. za kategorijo CE:
– skupina vozil, sestavljena iz tovornega vozila kategorije C, ki mu je dodano priklopno vozilo dolžine najmanj 7,5 m, ali s kombinacijo skupine vozil iz sedlastega vlačilca in ustreznega polpriklopnika. Ta skupina mora imeti najmanj 20000 kg največje dovoljene mase, dolžino najmanj 14 m in širino najmanj 2,4 m. Doseči mora hitrost najmanj 80 km/h. Skupina vozil mora biti opremljena z napravo, ki med zaviranjem preprečuje blokiranje koles, vlečno vozilo pa še z menjalnikom, ki omogoča vozniku ročno izbiro prestav, ter tahografom. Tovorni del mora biti zaprte izvedbe (keson s ponjavo ali furgon) ter najmanj tako širok in visok kakor kabina, skupna masa skupine vozil pa mora biti najmanj 15000 kg;
15. za kategorijo D1E:
– skupina vozil, ki je sestavljena iz avtobusa kategorije D1, ki izpolnjuje pogoje iz 9. točke tega odstavka, in priklopnika z največjo dovoljeno maso najmanj 1250 kg. Tovorni del priklopnika mora biti zaprte izvedbe ter najmanj 2 m širok in 2 m visok. Priklopno vozilo mora imeti najmanj 800 kg skupne mase. Skupina vozil mora doseči hitrost najmanj 80 km/h;
16. za kategorijo DE:
– skupina vozil, ki je sestavljena iz avtobusa kategorije D, ki izpolnjuje pogoje iz 10. točke tega odstavka, in priklopnika z največjo dovoljeno maso najmanj 1250 kg. Tovorni del priklopnika mora biti zaprte izvedbe (keson s ponjavo ali furgon) ter biti najmanj 2 m širok in 2 m visok. Priklopno vozilo mora imeti najmanj 800 kg skupne mase. Skupina vozil mora doseči hitrost najmanj 80 km/h;
17. za kategorijo F:
– traktor, ki mu je dodan traktorski priklopnik, katerega konstrukcijsko določena hitrost je večja od 30 km/h. Traktorski priklopnik mora biti obremenjen najmanj z eno tretjino svoje nosilnosti.
(2) Vozila kategorije B morajo biti opremljena z zvočnim indikatorjem, ki sproži zvočni opozorilni signal v primeru kakršne koli uporabe oziroma premika stopalke plina, zavore ali sklopke s strani učitelja vožnje. Stikalo za vklop in izklop indikatorja mora biti samo eno in nameščeno tako, da ga lahko ocenjevalec na vozniškem izpitu med izpitno vožnjo vidi.
(3) Vozila kategorij C1, C1E, C, CE in vozila kategorije B, ki imajo poleg sedeža za voznika v isti vrsti še dva sedeža, morajo biti opremljena z notranjim vzvratnim ogledalom, nameščenim v desnem spodnjem ali zgornjem kotu vetrobranskega stekla, s pomočjo katerega lahko ocenjevalec na vozniškem izpitu na diskreten način spremlja opazovanje prometa kandidata za voznika.
(4) Notranjost vozila mora biti čista in urejena. V drugi sedežni vrsti pri vozilih kategorije B ne sme biti prtljage in drugih predmetov, razen na za to namenjenih mestih.
15. člen 
(ugovor) 
(1) Direktor javne agencije pri presojanju ugovora kandidata za voznika zoper oceno na vozniškem izpitu:
– potrdi oceno, če ugotovi, da je ocena vozniškega izpita pravilna;
– spremeni oceno, če ugotovi, da je bila ocena vozniškega izpita napačna;
– odloči, da se vozniški izpit ponovi, če ni mogoče ugotoviti, ali je bila ocena vozniškega izpita pravilna oziroma napačna.
(2) Kandidat za voznika, ki je podal ugovor, do dokončne odločitve o ugovoru ne sme ponovno opravljati vozniškega izpita.
16. člen 
(preložitev vozniškega izpita) 
(1) Kandidatu za voznika, ki iz upravičenega razloga ne pristopi k vozniškemu izpitu, se dovoli, da opravlja vozniški izpit kasneje. Razlog je upravičen, če je nastal kakšen nepredvidljiv dogodek, ki je kandidatu za voznika preprečil pristop k vozniškemu izpitu ter tega dogodka ni bilo mogoče preprečiti ali ni bilo mogoče preprečiti njegovih posledic in ga ni zakrivil kandidat za voznika sam. O upravičenosti razloga presoja upravna enota, ki v primeru upravičenosti kandidatu za voznika določi drug termin opravljanja vozniškega izpita.
(2) Določitev drugega termina opravljanja vozniškega izpita iz prejšnjega odstavka je mogoča v obdobju največ treh mesecev od prijave k teoretičnemu oziroma praktičnemu delu vozniškega izpita.
(3) Če kandidat za voznika brez upravičenega razloga ne pristopi k vozniškemu izpitu ali če pred začetkom vozniškega izpita odstopi ali ne predloži listin in dokazil iz 4. člena tega pravilnika ali nima pripomočkov za vožnjo, ki so vpisani v njegovem zdravniškem spričevalu, se mora za opravljanje vozniškega izpita pri upravni enoti ponovno prijaviti. V tem primeru se glede stroškov vozniškega izpita šteje, kot da je kandidat za voznika vozniški izpit opravljal.
III. POSEBNE DOLOČBE O OPRAVLJANJU PRAKTIČNEGA DELA VOZNIŠKEGA IZPITA ZA OSEBE, KI ZAHTEVAJO ZAMENJAVO VELJAVNEGA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA, IZDANEGA V TUJINI, ZA SLOVENSKO VOZNIŠKO DOVOLJENJE 
17. člen 
(dokazila ob opravljanju vozniškega izpita in ob priglasitvi) 
(1) Oseba, ki pristopi k opravljanju praktičnega dela vozniškega izpita zaradi zamenjave vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, za slovensko vozniško dovoljenje, mora pred začetkom vozniškega izpita izkazati ocenjevalcu na vozniškem izpitu svojo istovetnost z veljavnim uradnim identifikacijskim dokumentom, opremljenim s fotografijo, oziroma z veljavno tujo potno listino ter predložiti na vpogled evidenčni karton vožnje in veljavno vozniško dovoljenje, izdano v tujini.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka se k opravljanju praktičnega dela vozniškega izpita priglasi pri upravni enoti, ki preveri izpolnjevanje pogojev za zamenjavo vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, za slovensko vozniško dovoljenje in osebo prijavi na praktični del vozniškega izpita.
18. člen 
(opravljanje praktičnega dela vozniškega izpita) 
Za osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena se glede programa in meril ocenjevanja, poteka vozniškega izpita, spremljanja, zagotavljanja varnosti, vozil, opreme, ugovora in preložitve vozniškega izpita uporabljajo določbe 6., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. člena tega pravilnika.
IV. KRAJI IN KATEGORIJE VOZIL, ZA KATERE SE V POSAMEZNEM KRAJU OPRAVLJAJO VOZNIŠKI IZPITI 
19. člen 
(kraji in kategorije motornih vozil za opravljanje teoretičnega dela vozniškega izpita) 
(1) Teoretični del vozniškega izpita za vse kategorije motornih vozil se opravlja v Brežicah, Celju, Črnomlju, Domžalah, na Jesenicah, v Kočevju, Kopru, Kranju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Postojni, na Ptuju, v Sežani, Slovenj Gradcu, Trbovljah in Velenju.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se teoretični del vozniškega izpita lahko opravlja tudi v Ajdovščini, Idriji, Ilirski Bistrici, Litiji, Ormožu, na Ravnah na Koroškem in v Tolminu, če je opravljanje vozniškega izpita omogočeno pod pogoji, določenimi v tem pravilniku.
20. člen 
(kraji in kategorije motornih vozil za opravljanje praktičnega dela vozniškega izpita) 
(1) Praktični del vozniškega izpita se za posamezne kategorije motornih vozil opravlja v naslednjih krajih:
– Brežice: kategorije: AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE in F;
– Celje: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE in F;
– Črnomelj: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE in F;
– Domžale: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE in F;
– Jesenice: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE in F;
– Kočevje: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE in F;
– Koper: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE in F;
– Kranj: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE in F;
– Krško: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE in F;
– Ljubljana: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE in F;
– Maribor: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE in F;
– Murska Sobota: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE in F;
– Nova Gorica: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE in F;
– Novo mesto: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE in F;
– Postojna: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE in F;
– Ptuj: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE in F;
– Sežana: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE in F;
– Slovenj Gradec: kategorije AM, A1, B1, B, BE in F;
– Trbovlje: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE in F;
– Velenje: kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE in F.
(2) V kraju iz prejšnjega odstavka, kjer se opravlja praktični del vozniškega izpita, zagotavlja predpisano površino za preizkus spretnosti javna agencija. Če takšne površine ni mogoče zagotoviti, se preizkus spretnosti opravi na predpisani vadbeni površini šole vožnje, v kateri se je kandidat za voznika usposobil za vozniški izpit.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se praktični del vozniškega izpita za kategoriji AM in F lahko opravlja tudi izven krajev, določenih v prvem odstavku tega člena, če je opravljanje vozniškega izpita omogočeno pod pogoji, določenimi v tem pravilniku, pri čemer se preizkus spretnosti z vozilom opravi na predpisani vadbeni površini šole vožnje, v kateri se je kandidat za voznika usposobil za vozniški izpit.
(4) V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se mora predpisana vadbena površina šole vožnje nahajati v kraju, v katerem se opravlja vozniški izpit, oziroma v njegovi neposredni bližini.
V. IZPITNA DOKUMENTACIJA, STATISTIČNI PODATKI IN EVIDENCA O VOZNIŠKIH IZPITIH 
21. člen 
(izpitna dokumentacija) 
(1) Izpitno dokumentacijo sestavljata:
– test, ki ga je reševal kandidat za voznika na teoretičnem delu vozniškega izpita,
– izpolnjen obrazec za ocenjevanje praktičnega dela vozniškega izpita.
(2) Test, ki ga je reševal kandidat za voznika na teoretičnem delu vozniškega izpita, se hrani v elektronski obliki.
(3) Obrazec za ocenjevanje praktičnega dela vozniškega izpita se vodi in hrani v elektronski obliki. Vsebina obrazca je določena v Prilogi 1 tega pravilnika. Za zapis relacije izpitne vožnje, časa dejanskega začetka in konca vozniškega izpita ter časa in kraja dogodkov, ki jih v zvezi s potekom vozniškega izpita zabeleži ocenjevalec na vozniškem izpitu, se lahko uporabljajo podatki, pridobljeni s tehničnimi sredstvi. Podpis ocenjevalca na vozniškem izpitu nadomeščajo avtomatsko pridobljeni podatki o prijavi uporabnika v sistem. V času vozniškega izpita se ti podatki hranijo izključno na napravi, s pomočjo katere se vodi obrazec, in se prenesejo v predpisane evidence šele po koncu vozniškega izpita. V primeru tehničnih težav (npr. nedelovanje naprave za elektronsko vodenje obrazca), se uporabi obrazec iz Priloge 1 tega pravilnika, zahtevani podatki iz obrazca pa se po končanem vozniškem izpitu ročno zabeležijo v predpisane evidence.
(4) Podatke o poteku vozniških izpitov, razen osebnih podatkov kandidatov za voznika, lahko javna agencija obdeluje za namen sprejemanja ustreznih ukrepov za izboljšanje področja opravljanja vozniških izpitov.
(5) Izpitna dokumentacija se hrani trajno.
22. člen 
(statistični podatki) 
(1) Javna agencija vodi statistiko o opravljanih vozniških izpitih za teoretični in praktični del vozniškega izpita. Podatke pridobiva iz evidence o opravljanju vozniških izpitov.
(2) Posamezni šoli vožnje se na njeno zahtevo največ enkrat v posameznem koledarskem letu posredujejo podatki o številu opravljanih in uspešno opravljenih teoretičnih delih vozniških izpitov skupaj in po posameznih kategorijah za kandidate za voznika, ki so se prijavili k teoretičnemu delu vozniškega izpita z evidenčnim kartonom, ki ga je izdala ta šola vožnje.
(3) Javna agencija na svoji spletni strani mesečno objavlja naslednje statistične podatke:
– število opravljanih vozniških izpitov,
– število opravljanih in uspešno opravljenih vozniških izpitov skupaj,
– povprečno število učnih ur praktičnega dela usposabljanja po posameznih kategorijah.
23. člen 
(evidenca o opravljanju vozniških izpitov) 
Javna agencija vnaša v evidenco o opravljanju vozniških izpitov, ki jo v elektronski obliki vodi ministrstvo, pristojno za promet, naslednje podatke:
– šolo vožnje, v kateri se je kandidat za voznika usposabljal, in osebno ime učitelja vožnje, ki je kandidata za voznika spremljal na vozniškem izpitu, če sta drugačna od tistih, vnesenih v evidenco o opravljanju vozniških izpitov ob priglasitvi oziroma prijavi k vozniškemu izpitu,
– uspeh na vozniškem izpitu,
– število učnih ur praktičnega dela usposabljanja,
– osebno ime ocenjevalca oziroma ocenjevalcev na vozniškem izpitu, ki je ocenjeval oziroma so ocenjevali kandidata za voznika na vozniškem izpitu,
– šifro vzroka v primeru negativne ocene na praktičnem delu vozniškega izpita,
– kodo administrativne omejitve, če je kandidat za voznika opravljal praktični del vozniškega izpita z vozilom z avtomatskim menjalnikom.
VI. USPOSABLJANJE IN PREIZKUS USPOSOBLJENOSTI ZA OCENJEVANJE NA VOZNIŠKEM IZPITU 
24. člen 
(usposabljanje za ocenjevanje na vozniškem izpitu) 
(1) Program usposabljanja ocenjevalcev na vozniškem izpitu za ocenjevanje na vozniškem izpitu obsega teoretični in praktični del iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Program usposabljanja za kategorijo B obsega 50 pedagoških ur teoretičnega dela usposabljanja in 40 ur praktičnega dela usposabljanja.
(3) Program usposabljanja za druge kategorije obsega 20 pedagoških ur teoretičnega dela usposabljanja in 20 ur praktičnega dela usposabljanja.
(4) Pogoj za vključitev v usposabljanje za druge kategorije je končano usposabljanje za kategorijo B.
(5) Vozila, ki se uporabljajo v okviru praktičnega dela programa usposabljanja, morajo izpolnjevati pogoje iz 13. člena in prvega odstavka 14. člena tega pravilnika.
(6) Javna agencija izda osebi, ki opravi usposabljanje za ocenjevanje na vozniškem izpitu, potrdilo o opravljenem usposabljanju na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika. Šteje se, da je oseba opravila usposabljanje, če je bila prisotna na teoretičnem delu usposabljanja najmanj 80 odstotkov časa, na praktičnem delu usposabljanja pa v celoti.
25. člen 
(prijava k preizkusu usposobljenosti) 
K preizkusu usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu se oseba prijavi s prijavnico iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
26. člen 
(potek preizkusa usposobljenosti) 
(1) Preizkus usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela ter se opravlja za kategorije A, B, C, CE in D. Uspešno opravljen preizkus za kategorijo CE se prizna tudi za kategoriji BE in C, uspešno opravljen preizkus za kategoriji CE in D pa se prizna tudi za kategorijo DE.
(2) Teoretični del preizkusa se opravlja pred komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in najmanj en član komisije. Praktični del preizkusa ocenjuje predsednik ali član komisije.
(3) Teoretični del preizkusa obsega preverjanje znanja, ki je predpisano s programom usposabljanja za ocenjevanje na vozniškem izpitu, določenem v Prilogi 2 tega pravilnika, ter se opravlja pisno in ustno.
(4) Praktični del preizkusa je sestavljen iz dveh delov. Prvi del obsega vožnjo v cestnem prometu, ki vključuje prikaz vsebin vseh treh delov praktičnega dela vozniškega izpita, ob upoštevanju vidikov defenzivne in varčne vožnje. Drugi del obsega izpeljavo ocenjevanja na praktičnem delu vozniškega izpita, od sprejema kandidata za voznika do analize vozniškega izpita in izreka ocene.
(5) Teoretični in praktični del preizkusa se ocenita z oceno »je opravil« oziroma »ni opravil«. Za uspešno opravljen teoretični del preizkusa je treba doseči najmanj 88 % točk na pisnem preizkusu s področja vsebin teoretičnega dela vozniškega izpita ter najmanj 60 % pri pisnem in ustnem delu preizkusa iz ostalih vsebin. Če oseba, ki opravlja preizkus, ni bila uspešna na teoretičnem delu preizkusa, se šteje, da preizkusa usposobljenosti ni opravila. Na prvem delu praktičnega dela preizkusa oseba, ki opravlja preizkus, pokaže, da pozna vsebine praktičnega dela vozniškega izpita ter da ima znanje in spretnosti vožnje, ki ustrezajo višjim merilom, kakor so potrebna za pridobitev vozniškega dovoljenja. Na drugem delu praktičnega dela preizkusa oseba, ki opravlja preizkus, pokaže, da zna pravilno oceniti kandidata za voznika na praktičnem delu vozniškega izpita in pokaže zadovoljiva znanja in spretnosti v skladu z nalogami in cilji praktičnega dela programa usposabljanja za ocenjevanje na vozniškem izpitu.
(6) Praktični del preizkusa usposobljenosti lahko opravlja oseba, ki je uspešno opravila teoretični del preizkusa usposobljenosti. Oseba, ki ni bila uspešna na praktičnem delu preizkusa, lahko ponovno opravlja ta del preizkusa usposobljenosti. Oseba, ki tudi drugič ni bila uspešna na praktičnem delu preizkusa, opravlja preizkus usposobljenosti ponovno v celoti.
(7) Kategoriji DE in D1E lahko ocenjuje tudi oseba, ki je uspešno opravila preizkus usposobljenosti za kategoriji D in CE. Kategorijo B s kodo administrativne omejitve 96, lahko ocenjuje oseba, ki je uspešno opravila preizkus usposobljenosti za kategorijo CE.
27. člen 
(dokumentacija o preizkusu usposobljenosti in hramba podatkov) 
(1) Dokumentacijo o poteku preizkusa usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu sestavljajo:
– pisni test,
– seznam vprašanj, zastavljenih na ustnem delu preizkusa, in pisna obrazložitev ocene tega dela preizkusa,
– obrazec za ocenjevanje, izpolnjen pri ocenjevanju kandidata za voznika na praktičnem delu vozniškega izpita,
– pisna obrazložitev ocene praktičnega dela preizkusa,
– zapisnik o poteku preizkusa.
(2) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka se hrani 5 let, podatki iz evidence iz štirinajstega odstavka 75. člena ZVoz-1 pa trajno.
(3) Zapisnik o poteku preizkusa se vodi na obrazcu iz Priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Osebi, ki opravi preizkus usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu, se izda potrdilo o opravljenem preizkusu na obrazcu iz Priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika. Potrdilo se izda najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je oseba opravila preizkus.
28. člen 
(stroški usposabljanja in opravljanja preizkusa usposobljenosti) 
Stroške usposabljanja in preizkusa usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu plača oseba, ki opravlja usposabljanje in preizkus usposobljenosti.
VII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 
29. člen 
(vadbena površina) 
Določba četrtega odstavka 9. člena tega pravilnika o vadbeni površini za preizkus spretnosti vožnje z motornimi vozili kategorij B s kodo administrativne omejitve 96, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE in F, se začne uporabljati eno leto po uveljavitvi tega pravilnika. Do takrat se preizkus spretnosti vožnje opravi v okviru tretjega dela vozniškega izpita na javnih cestah in drugih površinah, ki jih vozniki motornih vozil lahko uporabljajo in omogočajo izvedbo predpisanih elementov preizkušanja.
30. člen 
(obrazec za ocenjevanje praktičnega dela vozniškega izpita) 
Do vzpostavitve elektronske informacijske podpore, vendar najkasneje do 31. decembra 2023, se ocenjevanje praktičnega dela vozniškega izpita iz tretjega odstavka 21. člena tega pravilnika vodi na obrazcu iz Priloge 1 tega pravilnika in se hrani najmanj tri leta.
31. člen 
(usposabljanje za ocenjevanje na vozniškem izpitu) 
Usposabljanja za ocenjevanje na vozniškem izpitu, začeta pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu z določbami tega pravilnika.
32. člen 
(prenehanje uporabe) 
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehata uporabljati Pravilnik o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 38/13, 104/13 in 85/16 – ZVoz-1) in Pravilnik o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita za voznike motornih vozil (Uradni list RS, št. 60/15 in 85/16 – ZVoz-1).
33. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-421/2020/14
Ljubljana, 6. novembra 2020
EVA 2020-2430-0107
Jernej Vrtovec 
minister 
za infrastrukturo 

AAA Zlata odličnost