Na podlagi drugega odstavka 268. člena v povezavi s prvim odstavkom 119. člena in z drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 31/17) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 12. seji dne 4. 11. 2020 sprejel
o devetih (9) spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejmejo devete (9) spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Kranjska Gora, ki jih je izdelal URBI d.o.o., Oblikovanje prostora v letu 2020.
(2) Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev se nanašajo na določbe odloka o prostorskih ureditvenih pogojih. Kartografski del se ne spreminja.
(3) Evidenčna številka prostorskega akta je 1578.
(1) Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev vsebujejo:
– Besedilo Odloka o devetih (9) spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Kranjska Gora;
– obrazložitev odloka;
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
(2) Sestavni del odloka je tabela 4: Enostavni in nezahtevni objekti – dopustnost postavitve na namenskih rabah (priloga).
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA
3. člen
Drugi stavek 2. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Prostorski ureditveni pogoji določajo pogoje za vse posege v prostor, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in posege, ki se izvajajo brez gradbenega dovoljenja.«
Prvi odstavek 3. člena se spremeni in dopolni tako, da se:
– Prva alineja spremeni tako, da se glasi: »Besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora;«;
– Druga alineja črta;
– V prvem stavku tretje alineje za besedo »pogojev« doda besedna zveza »za območje«.
6. člen se spremeni in dopolni tako, da se:
– Sedmi, osmi in deveti odstavek črtajo;
– V dvanajstem odstavku za besedno zvezo »Nekateri izrazi« doda besedna zveza »v PUP«, črta besedilo »s spremembo ZGO-1B v nekaterih primerih določen« ter se besedilo »s predpisi v času sprejetja Odloka o PUP (Uradni list RS, št. 37/02)« nadomesti z besedilom »z GZ (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20)«;
– V trinajstem odstavku za besedno zvezo »Pojem »nadomestna gradnja je« doda beseda »bil«;
– V drugem stavku štirinajstega odstavka besedna zveza »Nadomestitev je« nadomesti z besedilom »«Novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta« (v nadaljevanju nadomestitev objekta) po tem PUP pomeni«;
– V petnajstem odstavku v prvem stavku besedna zveza »se nahajajo« nadomesti z besedo »so«, v drugem stavku beseda »legalnih« nadomesti z besedno zvezo »zakonito zgrajenih« ter v tretjem stavku besedna zveza »zadnjim nadstropjem« nadomesti z besedilom »najvišjo polno etažo«.
V 8.b členu se v drugem odstavku doda nova šesta alineja, ki se glasi: »pergole in nadstreški izven območij naselbinske dediščine in te površine ostanejo odprte (nimajo obodnih sten ali niso zastekljene).«
9. člen se spremeni in dopolni tako, da se
– V točki (1a) za besedilom tretje alineje doda besedilo »,vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih;«;
– V točki (1a) za besedilom četrte alineje doda besedilo »,razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju;«;
– V točki (1b) v drugi alineji črta besedilo »za obstoječe objekte v območjih naselbinske dediščine je« ter za besedno zvezo »v posameznem objektu« doda besedo »je«;
– V točki (1b) v prvem stavku tretje alineje črtata beseda »obstoječa« in besedna zveza »v območjih naselbinske dediščine«;
– V točki (1b) za peto alinejo doda nova alineja, ki se glasi: »spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne;«;
– V točki (1b) šesta alineja spremeni tako, da se glasi: »novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču;«;
– V točki (1b) za šesto alinejo doda nova alineja, ki se glasi: »novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne;«;
– V točki (2a) za besedilom druge alineje doda besedilo »,vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih;«;
– V točki (2a) v četrti alineji za besedno zvezo »kvartarne dejavnosti« doda besedilo », razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju;«;
– V točki (2b) v drugi alineji črta besedilo »za obstoječe objekte v območjih naselbinske dediščine je« ter za besedno zvezo »v posameznem objektu« doda besedo »je«;
– V točki (2b) v prvem stavku tretje alineje črtata beseda »obstoječa« in besedna zveza »v območjih naselbinske dediščine«;
– V točki (2b) za peto alinejo doda nova alineja, ki se glasi: »spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne;«;
– V točki (2b) šesta alineja spremeni tako, da se glasi: »novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču;«;
– V točki (2b) za šesto alinejo doda nova alineja, ki se glasi: »novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne;«;
– V točki (2b) za sedmo alinejo doda nova alineja, ki se glasi: »dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s tabelo 4;«;
– V točki (3a) v prvi alineji za besedo gostinstvo doda besedilo », razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju;«;
– V točki (3b) v šesti alineji črta besedna zveza »niso dopustne« in na koncu besedila doda besedna zveza »niso dopustne«;
– V točki (3b) za šesto alinejo doda nova alineja, ki se glasi: »spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne;«;
– V točki (3b) za sedmo alinejo doda nova alineja, ki se glasi: »novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne;«;
– V točki (4a) v prvi alineji za besedo gostinstvo doda besedilo », razen apart hotelov, apartmajskih naselij samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju;«;
– V točki (4b) v četrti alineji besedilo »in v gostinske nastanitvene dejavnosti« nadomesti z besedilom »in sekundarna bivališča«;
– V točki (4b) črta peta alineja;
– V točki (6a) v četrti alineji za besedo gostinstvo doda besedilo », razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju;«;
– V točki (6b) v četrti alineji črta besedna zveza »niso dopustne« in na koncu besedila doda besedna zveza »niso dopustne«;
– V točki (7a) v drugi alineji za besedo storitve doda besedilo », razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju;«;
– V točki (7b) v tretji alineji črta besedna zveza »niso dopustne« in na koncu besedila doda besedna zveza »niso dopustne«;
– V točki (9b) v prvi alineji za besedama »odstranitve objektov;« doda besedilo »v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega stanovanja;«;
– V točki (9b) za prvo alinejo doda nova alineja, ki se glasi: »povečevanje nastanitvenih kapacitet v posameznem objektu ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj (bivalnih enot) ni dopustno;«;
– V točki (9b) v četrti alineji za besedo »objektov« doda besedilo »,v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega stanovanja;«;
– V točki (11b) za peto alinejo doda nova alineja, ki se glasi: »novogradnje objektov za kmetijstvo niso dopustne;«;
– V točki (14b) za tretjo alinejo doda nova alineja, ki se glasi: »novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne;«;
– V točki (16b) v drugi alineji besedilo »spremembe namembnosti objektov ali delov objektov niso dopustne« nadomesti z besedilom »v posameznem objektu je dopustna ureditev največ dveh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču;«;
– V točki (16b) za drugo alinejo dodata dve novi alineji, ki se glasita: »spremembe namembnosti objektov ali delov objektov niso dopustne;« in »ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;«
– V točki (21b) besedilo prve alineje spremeni, tako da se glasi: »gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo;«.
V šestem odstavku 10. čelna se v drugem stavku za besedno zvezo »svetovno prvenstvo« doda besedi »kot npr.«.
11. člen se spremeni in dopolni tako, da se:
– V prvem stavku prvega odstavka za besedno zvezo »posameznega objekta doda besedilo »je zazidana površina celotnega objekta, ki v prostoru tvori eno zaznavno stavbno maso, ne glede na to iz koliko delov ali objektov je sestavljen ter«;
– V drugem odstavku za besedno zvezo »indeks zazidanosti« črta besedilo », to je razmerje med površino zemljišča/parcele in zazidano površino objekta,« in vrednost »0,4« nadomesti z vrednostjo »0,3«;
– V četrtem odstavku vrednost »30 %« nadomesti z vrednostjo »40 %«.
Četrti odstavek 13. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»(4) Postavitev svetil javne razsvetljave ali druge razsvetljave, ki osvetljuje zunanje površine je dopustna na način, ki osvetljuje le površino, ki ji je osvetlitev namenjena (mora biti usmerjena nanjo). Izjema je začasna razsvetljava, ki je namenjena osvetlitvam v času prireditev in praznikov. Svetilke morajo biti nepredušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke in usmerjene v tla, da je sevanje v okolico manjše. Za osvetljevanje javnih površin naj se uporabljajo le žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne), ki manj privlačijo žuželke; nesprejemljive so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice. LED svetilke so primerne, če ne svetijo v UV in modrem delu spektra (LED svetilke z nizko T sevanja: 2400 K).
Zunanjost objektov izven naselij je lahko osvetljena le za zagotavljanje varnosti (po možnosti s svetilkami na senzor gibanja), fasad objektov pa se za estetske namene ne osvetljuje. Izven naselij se javnih površin ne osvetljuje.«
Prvi odstavek 15. člena se spremeni in dopolni tako, da se:
– V prvi alineji za besedno zvezo »komunalne dejavnosti (O)« doda besedilo », mešane dejavnosti (M), proizvodnjo (P), sekundarna bivališča (W)« in da se v nadaljevanju oznaka »(Z)« nadomesti z oznako »(Zp)«;
– V prvi pod-alineji prve alineje za besedno zvezo »vzdrževalna dela,« črta besedna zveza »adaptacije in«.
– Za četrto pod-alinejo prve alineje dodata novi pod-alineji, ki se glasita: »odstranitve objektov;« in »nadaljnja in začasna raba obstoječih zakonito zgrajenih objektov, ki ne sme spremeniti lastnosti prostora tako, da bi bila onemogočena izvedba sprejetih prostorskih izvedbenih načrtov.«;
– V drugi pod-alineji druge alineje se prva beseda »postavitve« nadomesti z besedilom »vzdrževanje in nadomestitve obstoječih« in da se v nadaljevanju za besedno zvezo »kmetijstvo in« doda beseda »postavitve«.
16.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Odmiki objektov (zahtevnih in manj zahtevnih objektov) so določeni v pogojih za ureditvene enote.
V primeru gradbene meje ali gradbene linije odmiki navedeni v pogojih za ureditvene enote, ne veljajo, temveč se upošteva grafično določena gradbena meja ali gradbena linija.
(2) Odmiki po tem PUP veljajo/se merijo od parcelne meje, zemljišča namenjenega gradnji, regulacijske linije do zunanjega roba fasade objekta v pritlični etaži oziroma do navpične projekcije najbolj izpostavljenega dela fasade, za katerega pa se ne štejejo napušči, balkoni, arhitekturni elementi.
(3) Za pomožne oziroma pripadajoče objekte glavnemu objektu, ki sodijo po zahtevnosti med manj zahtevne objekte, veljajo odmiki za zahtevne in manj zahtevne objekte.«
16.b člen se spremeni tako, da se glasi:
(odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe (garaža, drvarnica, pokrito skladišče za lesna goriva, lopa, uta, senčnica, nadstrešnica, zimski vrt – steklenjak, bazen in sorodni) morajo biti:
– min. 2,5 m od meje sosednje parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
– min. 2,5 m od meje javne prometne površine, manjši odmik je dopusten samo v območjih naselbinske dediščine kjer se ohranja gradbena linija.
(2) Odmiki kmetijskih gozdarskih objektov (kozolec, kmečka lopa, silos, koritasti silos, hlev, hlev s senikom, senik, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, hlevski izpust, krmišče, molzišče, čebelnjak, grajena poljska pot, grajena gozdna cesta, vlaka, grajena ograja za pašo živine, grajena obora, vodni zbiralnik – napajališče, ribnik, ribogojnica in sorodni) morajo biti:
– min. 1,5 m od meje sosednje parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
– min. 2,5 m od meje javne prometne površine, manjši odmik je dopusten samo v območjih naselbinske dediščine kjer se ohranja gradbena linija.
(3) Odmiki ograj
Ograja ob javni površini do višine 1,5 m je dopustna z odmikom min. 0,6 m od meje javne površine,
medsosedska ograja do višine 1,5 m je dopustna do meje sosednje parcele.
Ograja za lastne potrebe višine 1,5 m do 3 m je dopustna z odmikom:
– min. 1,2 m od meje javne površine,
– min. 0,6 m od meje sosednje parcele.
Manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem upravljavca javne površine ali soseda.
Varovalna in protihrupna ograja je dopustna do parcelne meje.
Konstrukcija ograje ne sme segati na sosednje zemljišče in ne v pregledno bermo (polje preglednosti) prometne površine.
(4) Gradnja pomožnih objektov v javni rabi (čakalnica, kolesarnica z nadstreškom, telefonska govorilnica, urbana oprema, grajeno spominsko obeležje, skulptura, kiosk, sanitarna enota, vodnjak, otroško igrišče in sorodni) je dopustna do parcelne meje.
(5) Odmiki športno rekreacijskih objektov (igrišče, sprehajalna in planinska pot, trim steza z opremo, gozdna učna pot in druge interpretacijske poti, dvignjene poti, ploščadi, opazovalni – razgledni stolp, pomožni objekti za obratovanje smučišča, naprave za zasneževanje in osvetlitev smučišča in sorodni) morajo biti:
– min. 1,5 m od meje sosednje parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
– min. 1,5 m od meje javne prometne površine.
(6) Gradnja infrastrukturnih objektov (pomožni cestni objekti, pločnik, kolesarska steza, postajališče, utrjena dvorišča, utrjena dovozna pot – priključek na cesto, priključki na GJI, pomožni objekti GJI in sorodni) je dopustna do parcelne meje.
(7) Odmiki infrastrukturnih objektov (zajetje, vrtina, rezervoar, mala komunalna čistilna naprava, ponikovalnica, rezervoar za UNP ali nafto, telekomunikacijske antene, bazne postaje, pomožni objekti vodne infrastrukture, pomol, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in sorodni) morajo biti:
min. 1,5 m od meje sosednje parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
min. 1,5 m od meje javne prometne površine,
podzemni deli so dopustni do parcelne meje.
(8) Odmik objekta za oglaševanje mora biti:
min. 1,5 m od meje sosednje parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
min. 1,5 m od meje javne prometne površine.
(9) Enostavnih in nezahtevnih objektov (pomožnih infrastrukturnih objektov, pomožnih obrambnih objektov, začasnih objektov) ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravnih vrednot in kulturne dediščine.
(10) Odmiki podpornih zidov
Konstrukcija podpornega zidu ne sme segati na sosednje zemljišče. Podporni zid ne sme segati v pregledno bermo (polje preglednosti) prometne površine. Negativni vplivi (npr. preliv vode, spiranje/plazenje zemljine ali kamenja in podobno) iz višje ležečih zemljišč na nižje ležeča zemljišča morajo biti preprečeni.
Gradnja podpornih zidov za potrebe izravnave zelenih površin parcele ni dopustna.
(10.1) Gradnja podpornih zidov z višinsko razliko terena do 1,5 m za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture je dopustna do meje zemljiške parcele.
(10.2) Gradnja podpornih zidov z višinsko razliko terena do 1,5 m za lastne potrebe je dopustna z odmikom:
– min. 0,6 m ploskve (lica) podpornega zidu od javne prometne površine, ko se podporni zid gradi nad nivojem javne prometne površine,
– do parcelne meje javne prometne površine, ko se podporni zid gradi pod nivojem javne prometne površine,
– do meje sosednje parcele.
(10.3) Gradnja podpornih zidov z višinsko razliko terena nad 1,5 m za potrebe GJI je dopustna do meje sosednje parcele, za podporne zidove nad 2 m se priporoča izvedba v več terasah.
(10.4) Gradnja podpornih zidov z višinsko razliko terena nad 1,5 m za lastne potrebe:
– ob meji javne površine, ko se podporni zid gradi nad nivojem javne prometne površine, je podporni zid dopusten v terasah z odmikom min. 0,6 m ploskve (lica) podpornega zidu od javne prometne površine in s horizontalnimi zamiki, zgornji rob podpornega zidu ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je regulacijska linija (oziroma meja javne površine) na višini 1,5 m nad koto urejene javne površine,
– ob medsosedski meji, ko se podporni zid gradi nad nivojem sosednje parcele, je podporni zid dopusten v terasah s horizontalnimi zamiki, zgornji rob podpornega zidu ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je parcelna meja na višini 1,5 m nad koto urejene površine spodaj ležeče parcele,
– ob medsosedski meji, ko se podporni zid gradi pod nivojem sosednje parcele, je podporni zid dopusten do parcelne meje do višinske razlike terena 3 m,
– ob medsosedski meji, ko se podporni zid gradi pod nivojem sosednje parcele in znaša višinska razlika terena nad 3 m, je podporni zid dopusten v terasah s horizontalnimi zamiki, zgornji rob podpornega zidu ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere zgornji rob predstavlja rob zgornjega podpornega zidu, spodnji od podpornih zidov v terasah je lahko visok do 3 m.«
Za 16.b členom se doda nov 16.c člen, ki se glasi
(1) Regulacijska linija (RL) je črta, ki omejuje javne površine (površine za javni namen), ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in je določena v grafičnem prikazu.
Preseganje regulacijske linije je dopustno:
– v območju naselbinske dediščine za napušče, balkone in arhitekturne elemente do širine 1,5 m in dolžine do 5 m s pisnim soglasjem upravljavca javne površine,
– pod nivojem urejenega terena za objekte GJI, javne podhode, svetlobnike,
– dodatni sloji energetske sanacije objektov za obstoječe objekte.
Navedena preseganja so dopustna, če ta ne omejujejo funkcije in varnosti na javnih površinah.
(2) Gradbena linija (GL) je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu. Gradbena linija velja za vse etaže enako, preseganje gradbene linije je dopustno le:
– za napušče, balkone in arhitekturne elemente do širine 2 m in dolžine do 5 m s pisnim soglasjem upravljavca javne površine,
– pod nivojem urejenega terena za v celoti vkopane kletne dele objektov GJI, javne podhode, svetlobnike,
– dodatni sloji energetske sanacije objektov za obstoječe objekte.
Kadar gradbena linija sovpada z regulacijsko linijo veljajo pogoji za regulacijsko linijo.
(3) Gradbena meja (GM) določa skrajni zunanji rob, do katerega je lahko postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu. Gradbena meja velja za vse etaže enako, preseganje gradbene meje je dopustno le:
– za napušče, balkone in arhitekturne elemente do širine 2 m in dolžine do 5 m s pisnim soglasjem upravljavca javne površine,
– pod nivojem urejenega terena za v celoti vkopane kletne dele objektov GJI, javne podhode, svetlobnike,
– dodatni sloji energetske sanacije objektov za obstoječe objekte.
Kadar gradbena meja sovpada z regulacijsko linijo veljajo pogoji za regulacijsko linijo.
(4) Indeks zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta in gradbeno parcelo.
(5) Zazidana površina je površina zemljišča, ki jo določa navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče.
V zazidano površino se štejejo tudi:
– kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena;
– zunanja stopnišča, ganki in hodniki, ki predstavljajo edini dostop v nadstropne prostore objekta;
– rampe do garaž ali drugih delov objekta z višinsko razliko večjo od 1 m svetle višine in imajo ob strani podporne zidove ali kamnite zložbe, na enak način se obravnavajo tudi dovozi, ki so obojestransko obdani s podpornimi zidovi ali kamnitimi zložbami svetle višine nad 1 m (od kote tlaka rampe do vrha podpornega zidu);
– deli podzemnih etaž objekta, ki pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto zemljišča namenjenega gradnji, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote zemljišča namenjenega gradnji.
V zazidano površino se ne šteje:
– površina kleti, če je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena;
– sekundarni deli stavb (npr. zunanja stopnišča in klančine, izvedene na terenu kot del zunanje ureditve, svetlobni ali prezračevalni jaški, nadstreški nad vhodi, balkoni, sončni zasloni, elementi cestne razsvetljave);
– zazidane površine enostavnih in nezahtevnih objektov.«
19.a člen se spremeni in dopolni tako, da se:
– V prvi alineji za besedo pritličja črta besedilo »razen v območjih naselbinske dediščine, kjer klet ne sme presegati tlorisa vertikalne projekcije najširšega oboda objekta,« in da se v nadaljevanju na koncu besedila prve alineje za podpičjem doda besedilo »v območjih naselbinske dediščine klet ne sme presegati tlorisa vertikalne projekcije najširšega oboda objekta;«;
– V drugi alineji vrednost »2,5 m« nadomesti z vrednostjo »4,0 m« in da se vrednost »od 2,5 m« nadomesti z »do 2,5 m«;
– Tretja alineja črta;
– Četrta alineja črta;
– Peta alineja črta in
– Šesta alineja črta.
19.b člen se spremeni in dopolni tako, da se:
– Prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Strehe s strešinami v nagibu morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi sestavljene strehe, zaključek strehe mora biti izveden s trikotnim čelom (zatrepom). Sleme mora potekati v smeri daljše stranice osnovnega tlorisa stavbe. V primeru dvojčka ali drugih objektov, ki se medsebojno stikajo, lahko smer slemena poteka tudi v smeri krajše stranice posamičnega objekta, če se sleme nadaljuje v isti smeri in višini na sosednjem objektu. Pogoji te tč. tega člena ne veljajo za steklenjake/zimske vrtove in za infrastrukturne objekte (kot. npr. TP).«;
– Za drugo alinejo drugega odstavka dodata dve novi alineji, ki se glasita: »na steklenjaku/zimskem vrtu;« in »na infrastrukturnih objektih (kot npr. TP).«;
– V prvi alineji tretjega odstavka za besedo »ureditev« doda beseda v oklepaju »(nadkritje)« in da se za besedo »terase« doda besedna zveza »v pritlični etaži«;
– V četrti alineji za besedilom v oklepaju » (kot pohodna terasa)« doda besedilo »na stropu kletne etaže«.
20. člen se spremeni in dopolni tako, da se:
– V prvem stavku besedna zveza »varstva kulturne« nadomesti z »naselbinske«;
– V prvem stavku se za besedno zvezo »vplivnih območjih« črta beseda »varstva«;
– Na koncu člena doda nov stavek, ki se glasi: »Za steklenjake/zimske vrtove navedene kritine ne veljajo.«
Naslov 21. člena se spremeni tako, da se črta beseda »adaptacije«.
23. člen se spremeni in dopolni tako, da se:
– V tretjem stavku prvega odstavka za besedno zvezo »hlev s senikom,« doda besedilo »koritasti silos, kmečka lopa,«;
– V drugem stavku prve alineje prvega odstavka za besedno zvezo »dopustni so betonski« doda beseda »točkovni«;
– V četrtem stavku prve alineje prvega odstavka za besedno zvezo »enojni kozolci z« doda besedo »odprto«;
– Za tretjo alinejo dodata nova četrta in peta alineja, ki se glasita: »Koritasti silos je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo krme. Dopustna je izvedba betonske talne konstrukcije in krajnih opornih zidov. Dopustna je izvedba strehe nad koritastim silosom s skeletno podporno konstrukcijo.« in »Kmečka lopa je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo kmetijskih pridelkov in orodja, male kmetijske mehanizacije. Dopustni so betonski točkovni temelji, sicer pa je uporabljen material les. Tla so naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Kmečka lopa nima bivalnega prostora.«;
– Pred zadnjim stavkom prvega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Pogoji za oblikovanje navedenih pomožnih objektov veljajo tudi v primeru postavitve na stavbnih zemljiščih.«;
– Zadnji stavek prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »V navedenih pomožnih objektih niso dopustni bivalni prostori in ne lastni priključki na infrastrukturna omrežja in naprave.«;
– V osmem odstavku beseda »komunalne« nadomesti z »infrastrukturne«;
– V devetem odstavku za besedo »lesenim« doda »ali sorodnim« in za besedo »(ograjo)« doda besedilo »ali obsajene z živo mejo ali sorodno zasaditvijo«.
32.b člen se spremeni in dopolni tako, da se:
– Doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »(1) V ureditveni enoti vas (v) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
– odmik objekta od parcelne meje javne prometne površine mora biti najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5 m je dopusten v območju naselbinske dediščine s pisnim soglasjem upravljavca javne prometne površine oziroma upravljavca GJI,
– ne glede na gornjo alinejo je objekt lahko postavljen do parcelne meje javne prometne površine na območjih, kjer je v grafičnem delu PUP določena gradbena linija in na lokacijah obstoječih objektov, ki so že postavljeni do parcelne meje javne prometne površine (v primeru rekonstrukcije, novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta ali novogradnje kot nadzidave obstoječega objekta),
– odmik objekta od parcelne meje javne prometne površine je lahko večji od predpisanih odmikov v primeru rekonstrukcije ceste in novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti,
– odmik objekta od drugih parcelnih mej sosednjih zemljišč je najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda mejaša,
– odmiki med manj zahtevnimi objekti na isti gradbeni parceli morajo biti najmanj 8 m, stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje kmetije se lahko stikata,
– lega objekta ob sosednji parcelni meji je dopustna v primeru nadomestitve obstoječega objekta, ki že stoji na parcelni meji, novogradnja s katero se nadomešča obstoječi objekt lahko odstopa od dimenzij obstoječega objekta v okviru meril in pogojev za posamezno ureditveno enoto.«.
Naslednji odstavki se ustrezno preštevilčijo;
– V prvi alineji drugega odstavka vrednost »1:1,3« nadomesti z »1:1,4« in črta besedilo »v območjih naselbinske dediščine pa 1:1,4,«;
– V prvi alineji tretjega odstavka vrednost »1:1,4« nadomesti z »1:1,5« in črta besedilo »v območjih naselbinske dediščine pa vsaj 1:1,5,«;
– V prvem stavku sedmega odstavka za besedo »dopustno« doda besedilo »s strešnimi okni ali«, za prvo vejico črta beseda »katerih« in za besedo »strešine« doda beseda »frčad«;
– V tretjem stavku sedmega odstavka na začetku stavka pred besedo »frčade« doda besedilo »Strešna okna in«;
– Na koncu sedmega odstavka doda nov stavek, ki se glasi »V primeru dveh mansardnih etaž je v gornji mansardni etaži dopustno odpiranje strešin samo s strešnimi okni.«;
– V prvem stavku osmega odstavka se besedna zveza »Balkoni oziroma ganki« nadomesti z »Balkoni v obliki gankov« in pred besedo »zatrepu« doda besedna zveza »nadstropju in«;
– Doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi: »(13) Steklenjak/zimski vrt, ki predstavlja nadaljevanje osnovnega stavbnega volumna ali je izveden pod podaljšano streho osnovnega stavbnega volumna se upošteva pri izračun razmerja stranic objekta. Steklenjak/zimski vrt, ki je dodan k osnovnemu objektu kot arhitekturni element, se ne upošteva pri izračunu razmerja stranic objekta.«.
33. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»(1) V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
– odmik objekta od parcelne meje javne prometne površine mora biti najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5 m je dopusten s soglasjem upravljavca javne prometne površine, upravljavca GJI,
– odmik objekta od drugih parcelnih mej sosednjih zemljišč je najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda mejaša,
– odmiki med manj zahtevnimi objekti na isti gradbeni parceli morajo biti najmanj 8 m.
(2) V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
– Stanovanjski objekti:
– višina: največ K+VP+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 140 cm, mansarda ima lahko izvedeni tudi dve etaži.
– Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti:
– višina: do K+VP+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, mansarda ima lahko izvedeni tudi dve etaži.
(3) Glede oblikovanja zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.«
34.a člen se spremeni in dopolni tako, da se doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »(1) V ureditveni enoti brunarica (bb) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov: min. 2,5 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč.«
Naslednji odstavki se ustrezno preštevilčijo.
34. člen se spremeni in dopolni tako, da se doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »(1) V ureditveni enoti vrstne hiše in dvojčki (vd) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
– odmik objekta od parcelne meje javne prometne površine mora biti najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5 m je dopusten s soglasjem upravljavca javne prometne površine, upravljavca GJI,
– vrstne hiše in dvojčki se na eni ali več parcelnih mej medsebojno stikajo in lahko segajo do parcelne meje, odmik objekta od drugih parcelnih mej sosednjih zemljišč je najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda mejaša.«
Naslednji odstavki se ustrezno preštevilčijo.
35. člen se spremeni in dopolni tako, da se doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »(1) V ureditveni enoti stanovanjski bloki in stolpiči (bs) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
– 6 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč, manjši odmik od 6 m je dopusten do 4 m za nižje dele stavbe z višino kapne lege oziroma zgornjega roba venca do 8 m nad urejenim terenom ter s soglasjem soseda, upravljavca javne prometne površine in upravljavca GJI,
– za kletno etažo je dopusten odmik do 2,5 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč,
– odmiki med manj zahtevnimi objekti na isti gradbeni parceli morajo biti najmanj 8 m.«
Naslednji odstavki se ustrezno preštevilčijo.
35.a člen se spremeni in dopolni tako, da se doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »(1) V ureditveni enoti hoteli (h) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
– 6 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč, manjši odmik od 6 m je dopusten do 4 m za nižje dele stavbe z višino kapne lege oziroma zgornjega roba venca do 8 m nad urejenim terenom ter s soglasjem soseda, upravljavca javne prometne površine in upravljavca GJI;
– za kletno etažo je dopusten odmik do 2,5 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč.«
Naslednji odstavki se ustrezno preštevilčijo.
36. člen se spremeni in dopolni tako, da se:
– Doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »(1) V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
– min. 6 m od meje sosednje parcelne meje, manjši odmik je dopusten do 4 m za nižje dele stavbe z višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom ter s soglasjem soseda, upravljavca javne prometne površine in upravljavca GJI. Manjši odmik je dopusten tudi v območjih naselbinske dediščine, kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo;
– za kletno etažo je dopusten odmik do 2,5 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč.«
Naslednji odstavki se ustrezno preštevilčijo;
– Tretji odstavek črta.
37. člen se spremeni in dopolni tako, da se:
– Prva alineja črta;
– Doda nova prva alineja, ki se glasi: »odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov so dopustni: najmanj 6 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč, manjši odmik je dopusten do 4 m za nižje dele stavbe z višino zgornjega roba kapne lege oziroma zgornjega roba venca do 8 m nad urejenim terenom ter s soglasjem soseda, upravljavca javne prometne površine in upravljavca GJI;«;
– Doda nova druga alineja, ki se glasi: »za kletno etažo je dopusten odmik do 2,5 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč, manjši odmiki so dopustni s soglasjem soseda, upravljavca javne prometne površine in upravljavca GJI;«.
Tretja alineja 37.b člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»odmiki: min. 4 m od sosednje parcelne meje, manjši odmik od 4 m je dopusten do 2,5 m s soglasjem soseda, upravljavca javne prometne površine in upravljavca GJI;«.
38. člen se spremeni in dopolni tako, da se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Na parcelah obstoječih objektov, na katerih se gradi nov objekt, je treba upoštevati in zadostiti pogojem PUP za načrtovani objekt in za obstoječi objekt. Obstoječemu objektu mora biti prav tako zagotovljena ustrezna velikost funkcionalnega zemljišča oziroma gradbena parcela v skladu s PUP.«
41. člen se spremeni in dopolni tako, da se:
– Drugi-a odstavek spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»(2a) Za izračun potrebnega števila parkirišč glede dejavnosti oziroma namembnosti objekta veljajo naslednja merila:
– stanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje |
– počitniška stanovanja | 1 PM/ stanovanje |
– poslovni prostori, uprava (pisarne) | 1 PM/30 m2 neto površine |
– poslovni prostori, uprava delo s strankami | 1 PM/20 m2 neto površine |
– trgovina | 1 PM/30 m2 koristne/prodajne površine in ne manj kot 2 PM na posamezen lokal/trgovino v primeru posamične lokacije |
– gostinstvo | najmanj 5 PM na posamezen lokal oziroma 1 PM/4 sedeže in 1 PM na eno nastanitveno enoto oziroma na 4 ležišča v gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo do 20 nastanitvenih enot oziroma 0,8 PM na eno nastanitveno enoto v gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo nad 20 nastanitvenih enot |
– kino, kulturni dom, gledališče | 1 PM/5–10 sedežev |
– cerkev | 1 PM/10–20 sedežev |
– športno rekreacijska igrišča | 1 PM/250 m2 igralne površine in 1 PM/10–15 obiskovalcev |
– obrt, storitve, proizvodnja | 1 PM/50–70 m2 neto površine ali 1 PM/3 zaposlene |
Pri objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5 % parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oziroma min. 1 PM v primeru posamične lokacije parkirišča.«;
– V tretjem odstavku črta prvi stavek, v drugem stavku črta besedna zveza »po površini« in vrednost »100 m2« nadomesti s »24 PM«;
– V šestem odstavku beseda »potrebno« nadomesti s »treba«;
– Doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Parkirišča na posamezni gradbeni parceli morajo biti urejena z enim uvozom/izvozom tako, da omogočajo čelno vožnjo vozila iz gradbene parcele na javno prometno površino. Parkirišča za potrebe posamezne gradbene parcele niso dopustna neposredno ob javni prometni površini.«.
50. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»(1) Varstvo kulturne dediščine se izvaja na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine. Evidenca o varstvu kulturne dediščine je razvidna v grafičnem prikazu PUP.
(2) Za enote kulturne dediščine, zavarovane kot kulturni spomenik, določbe za oblikovanje iz tega PUP ne veljajo in se upoštevajo določbe akta o razglasitvi.
(3) Za vse posege v kulturni spomenik ali vplivno območje kulturnega spomenika, za posege v varstveno območje dediščine in za posege v registrirano nepremično dediščino in njena vplivna območja je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. V primeru neskladja drugih določb tega odloka s PUP za varstvo kulturne dediščine tega člena, se upoštevajo PUP za varstvo kulturne dediščine tega člena.
(4) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih:
1. Za registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli);
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
– sestavine in pritikline;
– stavbno pohištvo in notranja oprema;
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin);
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah);
– celovitost dediščine v prostoru in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
2. Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja);
– odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote);
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki);
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti);
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela;
– podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina);
– odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade, tlorisni in višinski gabariti, naklon in oblika strehe, razporeditev, velikost in razmerje oken in vrat, členitev fasad in fasadnih elementov /venci, rustika, portali ipd./, stavbno pohištvo, barva in tekstura kritine);
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
3. Za območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine);
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa);
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini);
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice);
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem;
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov;
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
4. Za registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– avtentičnost lokacije;
– fizična pojavnost objekta in
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
5. Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Posegi in dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se arheološka najdišča ohranjajo. Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev ali
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
6. V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
Pri spremembi namembnosti gospodarskih poslopij v druge dopustne dejavnosti, v skladu z pogoji za namensko rabo prostora, je potrebno v območjih naselbinske dediščine ohranjati značilne podolgovate stavbne volumne, njihova razmerja in orientacijo. Nadomestitev obstoječih gospodarskih poslopij z značilnimi podolgovatimi razmerji stavbnega volumna z enim manjšim ali več manjšimi objekti ni dopustna. Dopustna so odstopanja do 20 % od obstoječega volumna.«
V četrtem odstavku 69. člena se številka parcele »422/2« nadomesti s »499/2«.
33. člen
Popolne vloge, oddane pred uveljavitvijo tega odloka, se obravnavajo v skladu z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo – PUP KG – UPB4, Uradni list RS, št. 18/17, 34/17).
Devete spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so stalno na vpogled pri pristojnem organu Občine Kranjska Gora in na Upravni enoti Jesenice.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-31/2019-27
Kranjska Gora, dne 4. novembra 2020
