Uradni list

Številka 76
Uradni list RS, št. 76/2020 z dne 25. 5. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 76/2020 z dne 25. 5. 2020

Kazalo

1114. Pravilnik o poslovanju sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine, stran 2713.

  
Na podlagi 61., 64., 68., 69., 70. in v zvezi s 110.a členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 44. in 49. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19 in 61/20 – ZDLGPE) ter na podlagi 12. točke prvega odstavka 4. člena in drugega odstavka 4. člena Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 77/16 in 47/19) minister za finance izdaja
P R A V I L N I K 
o poslovanju sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine 
1. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(1) Ta pravilnik ureja poslovanje sistema enotnega zakladniškega računa (v nadaljnjem besedilu: sistem EZR) države oziroma občine.
(2) Poslovanje sistema EZR države oziroma občine je enotno izvajanje javnofinančnih tokov in zajema:
– upravljanje v sistemu EZR: sprejemanje vlog in dajanje posojil, odobravanje prekoračitve pozitivnega stanja na podračunih ter sistem enotnega upravljanja denarnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: sistem enotnega upravljanja) ter
– upravljanje izven sistema EZR: nalaganje denarnih sredstev in zadolževanje sistema EZR izven sistema.
(3) Ta pravilnik določa tudi:
– pogoje nalaganja prostih denarnih sredstev imetnikov podračunov izven sistema EZR in poročanje o teh naložbah,
– način obrestovanja, roke obračuna in plačila obresti ter določanje obrestnih mer za posle sistema EZR,
– način in roke za izdelavo obračuna presežka upravljanja sistema EZR, njegovo razporeditev in poročanje ter
– vodenje računovodskih evidenc upravljavca sredstev sistema EZR.
2. člen 
(1) Sistem EZR je vzpostavljen na ravni države oziroma posamezne občine. V posamezni sistem EZR so vključeni upravljavec sredstev sistema EZR in imetniki podračunov posameznega sistema EZR. Posamezni sistem EZR ima pri Banki Slovenije odprt enotni zakladniški račun, ki ima vlogo skupnega transakcijskega računa vseh imetnikov podračunov, ki so vključeni v posamezni sistem EZR.
(2) Sistem enotnega upravljanja daje imetnikom podračunov pravico do pridobivanja posojil od upravljavca sredstev sistema EZR pod pogoji, ki jih opredeljuje ta pravilnik.
(3) Upravljavec sredstev sistema EZR države je ministrstvo, pristojno za finance, ki upravlja denarna sredstva sistema EZR države. Upravljavec sredstev sistema EZR države se registrira pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP) s svojo matično številko kot del ministrstva, pristojnega za finance. Upravljavec sredstev sistema EZR občine je za finance pristojen organ občinske uprave. Upravljavec sredstev sistema EZR občine se registrira pri UJP s svojo matično številko kot del občinske uprave.
(4) Upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine opravlja vse transakcije, povezane z upravljanjem posameznega sistema EZR prek zakladniškega podračuna, kateri je vključen v posamezni sistem EZR. Zakladniški podračun se ne uporablja za izvrševanje proračuna oziroma izvajanje finančnih načrtov imetnikov podračunov.
2. NALAGANJE PROSTIH DENARNIH SREDSTEV IMETNIKOV PODRAČUNOV, KI SO VKLJUČENI V SISTEM EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE 
3. člen 
Imetniki podračunov samostojno upravljajo svoja prosta denarna sredstva, pri čemer morajo spoštovati načela varnosti, likvidnosti in donosnosti. Prosta denarna sredstva nalagajo v skladu s tem pravilnikom ter predpisi in akti, ki urejajo upravljanje za posameznega imetnika podračuna.
4. člen 
(1) Upravljanje prostih denarnih sredstev proračunskih skladov, ki spadajo v pristojnost neposrednih uporabnikov državnega proračuna, izvaja ministrstvo, pristojno za finance, v skladu z dogovorom, sklenjenim med predstojnikom neposrednega proračunskega uporabnika, v katerega pristojnost spada proračunski sklad, in ministrom, pristojnim za finance.
(2) Upravljanje prostih denarnih sredstev proračunskih skladov, ki spadajo v pristojnost neposrednih uporabnikov občinskega proračuna, izvaja župan v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje posameznega proračunskega sklada.
5. člen 
(1) Imetniki podračunov, ki so vključeni v sistem EZR države, prosta denarna sredstva nalagajo pri upravljavcu sredstev sistema EZR države. Pri nalaganju prostih denarnih sredstev izven sistema EZR države so samostojni do skupnega obsega naložb v višini 200.000 eurov. Prosta denarna sredstva, katerih znesek je enak ali višji od 200.000 eurov, morajo najprej ponuditi upravljavcu sredstev sistema EZR države. Upravljavec sredstev sistema EZR države lahko zaradi upravljanja likvidnosti sistema EZR države pozove imetnike podračunov, ki so vključeni v sistem EZR države, da mu ponudijo prosta denarna sredstva pred nalaganjem izven sistema v zneskih do višine 200.000 eurov.
(2) Imetniki podračunov, ki so vključeni v sistem EZR občine, morajo pred nalaganjem prostih denarnih sredstev izven sistema EZR občine in v dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, sredstva najprej ponuditi upravljavcu sredstev sistema EZR občine. Če jih ta ne potrebuje za upravljanje likvidnosti sistema EZR občine, lahko imetniki podračunov prosta denarna sredstva naložijo izven sistema EZR občine.
(3) Imetniki podračunov, ki so vključeni v sistem EZR države, nimajo omejitev višine zneska nalaganja pri naložbah v dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija.
(4) V primeru neupoštevanja omejitev iz prvega do tretjega odstavka tega člena upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine o tem obvesti pristojno ministrstvo oziroma župana.
6. člen 
(1) Imetniki podračunov, ki so vključeni v sistem EZR, poročajo o naložbah prostih denarnih sredstev izven sistema EZR upravljavcu sredstev sistema EZR, v katerega je vključen, v desetih delovnih dneh od naložbe ali na poziv upravljavca sredstev sistema EZR.
(2) Vsebina poročanja je določena v Obrazcu za poročanje o naložbah prostih denarnih sredstev izven sistema EZR, ki je Priloga 1 tega pravilnika in njegov sestavni del. Obrazec se pošlje po elektronski pošti.
(3) V primeru neupoštevanja določil iz tega člena upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine obvesti pristojno ministrstvo oziroma župana.
7. člen 
V primeru pologa depozita pri poslovni banki ali hranilnici zaradi pridobitve bančne garancije imetnik podračuna, ki je vključen v sistem EZR države oziroma občine o tem obvesti upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine.
3. UPRAVLJANJE SISTEMA EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE 
8. člen 
Upravljavec sredstev sistema EZR države uporablja zakladniški podračun za obrestovanje denarnih sredstev podračunov, vključenih v sistem EZR države, za sprejemanje vlog in dajanje posojil imetnikom podračunov, nalaganje denarnih sredstev sistema EZR države izven sistema in za zadolževanje sistema EZR države izven sistema ter za nakazilo proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja.
9. člen 
(1) Do vzpostavitve upravljanja sredstev sistema EZR občine lahko upravljavec sredstev sistema EZR občine uporablja zakladniški podračun le za transakcije, povezane z nočnim nalaganjem pri poslovnih bankah, za obrestovanje denarnih sredstev na podračunih in za nakazilo proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja.
(2) Do vzpostavitve upravljanja sredstev sistema EZR občine lahko župan od posrednih uporabnikov občinskega proračuna zahteva, da ti pred nalaganjem prostih denarnih sredstev pri poslovnih bankah in hranilnicah ali pred nalaganjem teh sredstev v dolžniške vrednostne papirje ponudijo prosta denarna sredstva občini za zagotavljanje likvidnosti izvrševanja občinskega proračuna.
(3) Zahtevo za ponudbo prostih denarnih sredstev iz prejšnjega odstavka organ občinske uprave sporoči posrednemu proračunskemu uporabniku občine. Pogoji, po katerih se obrestujejo posojena prosta denarna sredstva, morajo odražati splošne razmere na denarnih trgih.
10. člen 
(1) Župan z namero o vzpostavitvi upravljanja sredstev sistema EZR občine obvesti upravljavca sredstev sistema EZR države. O roku možne vzpostavitve upravljanja sredstev sistema EZR občine odloči minister, pristojen za finance.
(2) Po vzpostavitvi upravljanja denarnih sredstev sistema EZR občine iz prejšnjega odstavka ostanejo pogodbe, ki jih je imel imetnik podračuna sklenjene za vezavo prostih denarnih sredstev, v veljavi do njihovega izteka.
(3) Po vzpostavitvi upravljanja sredstev sistema EZR občine iz prvega odstavka tega člena upravljavec sredstev sistema EZR občine uporablja zakladniški podračun za obrestovanje denarnih sredstev podračunov, vključenih v sistem EZR občine, za sprejem kratkoročnih vlog in dajanje likvidnostnih oziroma kratkoročnih posojil imetnikom podračunov, nalaganje denarnih sredstev sistema EZR občine izven sistema in za nakazilo proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja.
11. člen 
Pri upravljanju sistema EZR se uporablja program za upravljanje denarnih sredstev sistema EZR (v nadaljnjem besedilu: program EZRLKV).
12. člen 
Župan lahko predlaga ministru, pristojnemu za finance, da se sistem EZR občine ukine in se ta vključi v sistem EZR države. Postopki za ukinitev sistema EZR občine so podrobneje določeni v navodilu, objavljenem na spletnem mestu državne uprave.
13. člen 
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR mora pri upravljanju denarnih sredstev sistema EZR upoštevati načela varnosti, likvidnosti in donosnosti. Načelo varnosti ima prednost pred načeloma likvidnosti in donosnosti. Načelo likvidnosti ima prednost pred načelom donosnosti.
(2) Načelo varnosti se upošteva z naložbami v nizko tvegane dolžniške naložbe in njihovo razpršitvijo ter z izračunavanjem maksimalne izpostavljenosti do nasprotne stranke ter z ustreznim zavarovanjem, če je to potrebno.
(3) Načelo likvidnosti se upošteva z določanjem ročnosti naložb, ki temeljijo na napovedih denarnih tokov, in zahteva, da ima kljub nalaganju denarnih sredstev daljših ročnosti imetnik podračuna vedno na voljo dovolj denarnih sredstev za plačilo zapadlih obveznosti. Temu se zadosti z ustreznim vodenjem denarnih tokov na letni, mesečni in dnevni ravni ter s spremljanjem stanja denarnih sredstev na podračunu oziroma EZR. Likvidnost se zagotavlja z uskladitvijo prilivov in odlivov, ki se jim ustrezno prilagaja ročnost naložb.
(4) Načelo donosnosti se upošteva z naložbami, ki ob sprejemljivem kreditnem tveganju zagotavljajo višjo donosnost.
14. člen 
Upravljavec sredstev sistema EZR mora pred nalaganjem denarnih sredstev izven sistema EZR zagotoviti likvidnost v sistemu EZR.
15. člen 
(1) Likvidnost v sistemu EZR države se zagotavlja tako, da upravljavec sredstev sistema EZR države upravlja denarna sredstva na podračunih, sprejema vloge, daje posojila in odobri prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu.
(2) Likvidnost v sistemu EZR občine se zagotavlja tako, da upravljavec sredstev sistema EZR občine upravlja denarna sredstva na podračunih, sprejema vloge in daje posojila.
16. člen 
(1) Upravljanje denarnih sredstev izven sistema EZR države se izvaja tako, da upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna sredstva izven sistema in se zadolžuje izven sistema.
(2) Upravljanje denarnih sredstev izven sistema EZR občine se izvaja tako, da upravljavec sredstev sistema EZR občine nalaga denarna sredstva izven sistema.
4. UPRAVLJANJE V SISTEMU EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE 
4.1 Vloga
17. člen 
(1) Vloga je prenos prostih denarnih sredstev s posameznega podračuna imetnika podračuna na zakladniški podračun v posameznem sistemu EZR, ki se opravi na podlagi plačilnega naloga imetnika podračuna.
(2) Imetnik podračuna lahko vlogo v sistemu EZR države naloži za najdlje tri leta.
(3) Imetnik podračuna lahko vlogo v posameznem sistemu EZR občine naloži za najdlje eno leto.
18. člen 
(1) Imetnik podračuna napove polog vloge upravljavcu sredstev sistema EZR najpozneje do 12. ure en delovni dan pred pologom vloge. Napoved vloge vsebuje vsaj ime in številko podračuna imetnika podračuna, podatek o vrsti vloge, znesku in valuti vloge, datumu vezave ter datumu zapadlosti.
(2) Imetnik podračuna napove vlogo z vnosom v spletni program EZRLKV. V primeru nedelovanja spletnega programa EZRLKV napove vlogo po elektronski pošti.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Ministrstvo za finance za državni proračun, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije napovejo polog vloge upravljavcu sredstev sistema EZR države tudi na dan pologa vloge do 9. ure.
(4) Vloga se prenese na zakladniški podračun po izplačilu vseh tekočih obveznosti imetnika podračuna na dan pologa vloge.
19. člen 
Na dan zapadlosti vloge upravljavec sredstev sistema EZR do 10. ure prenese denarna sredstva vloge in pripadajoče obresti z zakladniškega podračuna na podračun imetnika podračuna, ki je položil vlogo.
4.2 Posojilo
20. člen 
(1) Posojilo je prenos denarnih sredstev z zakladniškega podračuna na podračun imetnika podračuna z namenom financiranja njegovega primanjkljaja denarnih sredstev, pri čemer se imetnik podračuna zavezuje, da bo po določenem času vrnil enak znesek denarnih sredstev, povečan za dogovorjene obresti.
(2) Do posojil pri upravljavcu sredstev sistema EZR je upravičen imetnik podračuna, ki je vključen v posamezni sistem enotnega upravljanja sredstev sistema EZR.
(3) Posojilo se lahko obravnava kot:
– likvidnostno, kadar gre za ročnost posojila v okviru koledarskega leta, ali
– kratkoročno, kadar gre za ročnost posojila do enega leta in vračilom v naslednjem koledarskem letu.
21. člen 
(1) Posojilo lahko upravljavec sredstev sistema EZR odobri, če ima ustrezno strukturo vlog. Upravljavec sredstev sistema EZR lahko odobri posojilo tudi iz denarnih sredstev na podračunih, pri čemer mora upoštevati načeli varnosti in likvidnosti.
(2) Odobritev posojila lahko obravnava tudi odbor oziroma komisija, ki ga oziroma jo za ta namen ustanovi minister, pristojen za finance, oziroma župan.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko upravljavec sredstev sistema EZR države za dodeljevanje posojil zadolži v skladu z 41. in 42. členom tega pravilnika.
22. člen 
(1) Posojilo lahko pridobi le imetnik podračuna, katerega zadolžitev je v okviru omejitev, ki jih določajo predpisi.
(2) Imetnik podračuna mora pred zadolžitvijo upravljavcu sredstev sistema EZR predložiti finančni načrt ter pripraviti in predložiti napovedi ter preglede izvršenih denarnih tokov v obliki, rokih in na način, kot jih določi upravljavec sredstev sistema EZR.
(3) S poslom o zadolžitvi se imetnik podračuna zaveže, da:
1. izkazuje vse prevzete obveznosti v poslovnih knjigah,
2. ima za vse nezapadle zadolžitve in dana poroštva pridobljena ustrezna soglasja,
3. ima v primeru zadolžitve z vračilom v naslednjem koledarskem letu, za to pridobljeno ustrezno soglasje,
4. ima znane vire za vračilo posojila,
5. ob črpanju posojila nima prostih denarnih sredstev,
6. ima poravnane vse davčne in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel zakonski rok plačila, in
7. bo s posojilom financirano izvajanje javne službe, in ne gospodarska oziroma tržna dejavnost, o čemer predloži ustrezno izjavo.
23. člen 
Upravljavec sredstev sistema EZR lahko zaradi zagotavljanja načela varnosti od imetnika podračuna zahteva ustrezno zavarovanje posojila in predložitev dodatnih pojasnil o poslovanju.
24. člen 
(1) Imetnik podračuna, ki namerava v naslednjem mesecu črpati posojilo, mora do 15. v mesecu za naslednji mesec poslati upravljavcu sredstev sistema EZR mesečno napoved posojil. Mesečna napoved posojil vsebuje vsaj ime in številko podračuna imetnika podračuna, znesek in valuto posojila, datum črpanja ter datum zapadlosti.
(2) Imetnik podračuna pošlje mesečno napoved posojil z vnosom v spletni program EZRLKV. V primeru nedelovanja spletnega programa EZRLKV pošlje mesečno napoved posojil po elektronski pošti.
25. člen 
(1) Imetnik podračuna pošlje zahtevek za črpanje posojila upravljavcu sredstev sistema EZR najpozneje do 11. ure en delovni dan pred predvidenim črpanjem posojila. Zahtevek za črpanje posojila vsebuje vsaj ime in številko podračuna imetnika podračuna, podatek o vrsti posojila, znesku in valuti posojila, datumu črpanja ter datumu zapadlosti.
(2) Imetnik podračuna pošlje zahtevek za črpanje posojila z vnosom v spletni program EZRLKV. V primeru nedelovanja spletnega programa EZRLKV pošlje zahtevek za črpanja posojila po elektronski pošti.
(3) Upravljavec sredstev sistema EZR odgovori na zahtevek najpozneje en delovni dan pred predvidenim črpanjem do 13. ure tako, da zahtevku za črpanje posojila ugodi ali ga z obrazložitvijo zavrne.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Ministrstvo za finance za državni proračun, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zahtevek za črpanje posojila pošljejo upravljavcu sredstev sistema EZR države tudi na dan črpanja posojila do 9. ure.
26. člen 
Upravljavec sredstev sistema EZR prejemniku zagotovi črpanje posojila najpozneje do 10. ure na dan črpanja posojila.
27. člen 
Imetnik podračuna vrne zapadlo glavnico posojila in pripadajoče obresti s svojega podračuna na zakladniški podračun na dan zapadlosti posojila najpozneje do 12. ure.
28. člen 
(1) V primeru zamude vračila posojila lahko upravljavec sredstev sistema EZR naloži UJP, da izda in izvrši plačilni nalog za vračilo posojila s podračuna imetnika podračuna na zakladniški podračun, ki se nanaša na znesek nevrnjenega posojila, pripadajoče obresti in zakonite zamudne obresti za obdobje od zapadlosti posojila do njegovega vračila.
(2) V primeru nezadostnega kritja na podračunu imetnika podračuna za plačilo neplačanih obveznosti iz prejšnjega odstavka lahko upravljavec sredstev sistema EZR naloži UJP, da izda in izvrši plačilni nalog do višine neporavnane obveznosti v breme denarnih sredstev imetnika podračuna v kateri koli valuti, s katero prosto razpolaga, na katerem koli rednem podračunu, odprtem pri UJP.
(3) Za nakazilo sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik podračuna pooblasti UJP ob sklenitvi posla. Upravljavec sredstev sistema EZR pošlje pooblastilo UJP.
4.3 Prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu, ki je vključen v sistem EZR države
29. člen 
(1) Prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu, ki je vključen v sistem EZR države, je sestavni del kritja na podračunu imetnika podračuna in je namenjena financiranju meddnevnega primanjkljaja denarnih sredstev.
(2) Za prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu lahko zaprosi Ministrstvo za finance za državni proračun, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
30. člen 
Pri odobritvi prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu mora upravljavec sredstev sistema EZR države upoštevati načeli varnosti in likvidnosti sistema EZR države.
31. člen 
(1) Prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu lahko upravljavec sredstev sistema EZR države odobri le v primeru zagotovljenih prilivov na podračun na dan odobritve.
(2) Višina odobrene prekoračitve pozitivnega stanja na posameznem podračunu znaša največ 70 % predvidenih prilivov na ta podračun na dan odobritve.
32. člen 
(1) Imetnik podračuna iz drugega odstavka 29. člena tega pravilnika pošlje zahtevek za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu upravljavcu sredstev sistema EZR države najpozneje do 9. ure na dan predvidene prekoračitve pozitivnega stanja. Zahtevek vsebuje ime in številko podračuna, znesek in valuto prekoračitve ter datum prekoračitve.
(2) Zahtevek za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu se pošlje z vnosom v spletni program EZRLKV. V primeru nedelovanja spletnega programa EZRLKV se zahtevek za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu pošlje po elektronski pošti.
33. člen 
Upravljavec sredstev sistema EZR države odgovori na zahtevek za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu do 10. ure na dan prekoračitve tako, da zahtevku za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu ugodi ali ga zavrne. Če zahtevku ugodi, se na podračunu omogoči plačevanje obveznosti do višine kritja na podračunu.
34. člen 
Imetnik podračuna, ki mu je bila odobrena prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu, mora zagotoviti pozitivno stanje na svojem podračunu najpozneje do 14. ure na dan odobritve.
5. UPRAVLJANJE IZVEN SISTEMA EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE 
5.1 Nalaganje denarnih sredstev izven sistema EZR države
35. člen 
Nalaganje denarnih sredstev sistema EZR države mora biti v skladu z načeli varnosti, likvidnosti in donosnosti ter temelji na naložbeni politiki upravljavca sredstev sistema EZR države, ki jo sprejme minister, pristojen za finance, in je objavljena na spletnem mestu državne uprave.
36. člen 
Upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna sredstva sistema EZR države v obliki depozitov za največ tri leta in v obliki nakupov zakladnih menic s preostalo ročnostjo do dospetja, krajšo od treh let.
37. člen 
Upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna sredstva sistema EZR države pri poslovnih bankah s sedežem v Republiki Sloveniji in izven nje, v hranilnicah, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo (v nadaljnjem besedilu: hranilnica), pri Banki Slovenije ter državnih zakladnicah držav evropske monetarne unije pod pogojem, da Republika Slovenija ni njihova upnica po zakonu, ki ureja dodelitev posojila državi evropske monetarne unije (v nadaljnjem besedilu: državna zakladnica držav evropske monetarne unije).
38. člen 
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR države lahko nalaga denarna sredstva sistema EZR države pri poslovnih bankah, hranilnicah, Banki Slovenije in državnih zakladnicah držav evropske monetarne unije v obliki nočnih depozitov, depozitov na odpoklic in vezanih depozitov.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR države lahko nalaga denarna sredstva EZR države pri državnih zakladnicah držav evropske monetarne unije v obliki nakupov zakladnih menic. Naložba v zakladno menico se izvede po najnižji dosegljivi ceni v času naložbe.
39. člen 
(1) Obrestna mera za vezane depozite pri poslovnih bankah in hranilnicah se določa na avkcijski način na podlagi ponudb.
(2) Obrestna mera za nočne depozite in depozite na odpoklic se določa na avkcijski način. Če zaradi posebnosti depozita avkcijski način ni mogoč, se obrestna mera določi na podlagi kotacije nasprotne stranke.
(3) Obrestna mera za depozite pri Banki Slovenije in državnih zakladnicah držav evropske monetarne unije se določi na podlagi kotacije.
5.2 Nalaganje denarnih sredstev izven sistema EZR občine
40. člen 
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR občine nalaga denarna sredstva sistema EZR občine v obliki depozitov za največ 12 mesecev ter v obliki nakupov dolžniških vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je Republike Slovenije, s preostalo ročnostjo do dospetja, krajšo od enega leta.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR občine lahko sklepa depozite v obliki nočnih depozitov, depozitov na odpoklic in vezanih depozitov pri Banki Slovenije ter poslovnih bankah in hranilnicah s sedežem v Republiki Sloveniji.
(3) Obrestna mera za nočne depozite se določi v pogodbi o poslovnem sodelovanju med upravljavcem sredstev sistema EZR občine in nasprotno stranko.
(4) Obrestna mera za depozite na odpoklic in vezane depozite se določa na avkcijski način na podlagi ponudb nasprotne stranke.
(5) Način sklepanja depozitov in določitev obrestne mere za depozite pri Banki Slovenije se podrobneje uredita v pogodbi med upravljavcem sredstev sistema EZR občine in Banko Slovenije.
5.3 Zadolževanje sistema EZR države
41. člen 
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR države se lahko za učinkovito upravljanje denarnih sredstev sistema EZR države in zagotovitev denarnih sredstev za zadolževanje imetnikov podračunov zadolžuje pri poslovnih bankah in hranilnicah v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
(2) Konec proračunskega leta stanje zadolžitve upravljavca sredstev sistema EZR države ne sme biti višje od izkazanega stanja danih posojil imetnikom podračunov in ne višje od možnega obsega zadolževanja teh.
42. člen 
Obrestna mera za kredite se določa na avkcijski način na podlagi ponudb poslovne banke in hranilnice.
6. NAČIN OBRESTOVANJA, ROKI OBRAČUNA IN PLAČILA OBRESTI TER DOLOČANJE OBRESTNIH MER ZA POSLE SISTEMA EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE 
6.1 Način obračunavanja obresti
43. člen 
(1) Za obračunavanje obresti se uporablja dekurzivni način obrestovanja z uporabo linearne metode. Linearna obrestna mera je določena v odstotku na največ tri decimalna mesta natančno.
(2) Za obračun obresti se upošteva dejansko število dni v obdobju, za katero se obračunavajo obresti, in 360 dni v letu.
(3) Obdobje obrestovanja se določi tako, da se upošteva prvi dan obrestovanja, zadnji dan pa ne.
44. člen 
(1) Obresti se izračunajo po naslednji enačbi:
obresti =
glavnica x letna obrestna mera v % x število dni obrestovanja
36000
(2) Obresti za denarna sredstva na podračunih, za stanje na EZR pri Banki Slovenije in za nočne depozite se izračunavajo na dnevno stanje, zaokroženo na dve decimalni mesti natančno. Znesek izračunanih obresti na mesečni ravni je enak vsoti dnevno izračunanih obresti v mesecu.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se obresti za denarna sredstva na podračunih v tuji valuti in na podračunih v domači valuti tistega sistema EZR, ki nima nočnega deponiranja, izračunavajo na dnevno stanje na dve decimalni mesti natančno brez zaokroževanja. Znesek izračunanih obresti na mesečni ravni je enak vsoti dnevno izračunanih obresti v mesecu.
6.2 Roki obračuna in plačila obresti
45. člen 
(1) Obresti se obračunajo in plačajo praviloma na dan dospelosti glavnice.
(2) Za denarna sredstva na podračunih, za stanje na EZR pri Banki Slovenije in za nočne depozite se obresti obračunajo in plačajo prvi delovni dan v mesecu za pretekli mesec.
(3) Obračun obresti za denarna sredstva na podračunu in plačilo tako obračunanih obresti izvrši upravljavec sredstev sistema EZR s prenosom obresti z zakladniškega podračuna na podračun imetnika podračuna. Obrestni list za posamezen podračun objavi v spletnem programu EZRLKV.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko obračun in plačilo obresti za denarna sredstva na podračunu z zakladniškega podračuna na podračun imetnika podračuna v imenu upravljavca sredstev sistema EZR izvrši UJP. Obrestni list za posamezen podračun UJP objavi v spletnem programu, namenjenem elektronskemu poslovanju proračunskih uporabnikov (UJPnet).
(5) Če je obračun obresti za stanje EZR države oziroma občine pri Banki Slovenije negativen, se obresti plačajo v breme državnega proračuna za stanje EZR države in v breme posameznega občinskega proračuna za stanje EZR posameznega EZR občine.
6.3 Način določanja obrestnih mer
6.3.1 Obrestne mere za denarna sredstva na podračunih
46. člen 
Način določanja obrestnih mer za obrestovanje denarnih sredstev na podračunih je enak v sistemu EZR države in EZR občine.
47. člen 
(1) Obrestna mera za obrestovanje denarnih sredstev na podračunih se določi kot povprečna obrestna mera za posamezni mesec, in sicer po naslednji enačbi:
letna obrestna mera v % =
(obračunane obresti – stroški) x 36000
število dni x glavnica
pri čemer:
– so obračunane obresti vsota obračunanih obresti za nočne depozite in vsota obračunanih obresti za stanje na EZR pri Banki Slovenije za mesec obračuna,
– so stroški izračunani kot število nalogov za nočne depozite, pomnoženo s stroškom posameznega naloga, po veljavni tarifi Banke Slovenije za tovrstne naloge za mesec obračuna,
– je število dni koledarsko število dni v mesecu obračuna,
– je glavnica vsota povprečnega stanja nočnih depozitov in povprečnega stanja na EZR pri Banki Slovenije za mesec obračuna.
(2) Obrestna mera za denarna sredstva na podračunih se določi brez zaokroževanja na največ tri decimalna mesta natančno.
(3) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega odstavka tega člena, negativna, se za obrestovanje denarnih sredstev na podračunih določi obrestna mera v višini 0 %.
(4) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega odstavka tega člena, višja od minimalne obrestne mere za vlogo katere koli standardne ročnosti, izračunane na podlagi prvega odstavka 52. člena tega pravilnika in veljavne v preteklem mesecu, se za obrestovanje denarnih sredstev na podračunih sistema EZR uporabi slednja.
48. člen 
Obračun obresti za denarna sredstva na podračunih, vključenih v sistem EZR, se opravi za vsak podračun. Prenos obračunanih obresti z zakladniškega podračuna na posamezni podračun se izvrši tako, da se obračunane obresti za stanje na posameznem podračunu:
– posrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, proračunskega sklada in na podračunu, odprtem za donacije, prenesejo na ta podračun,
– neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna prenesejo na podračun državnega proračuna oziroma občinskega proračuna,
– neposrednega uporabnika občinskega proračuna, ki je pravna oseba, prenesejo na ta podračun,
– za plačevanje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov prenesejo na podračun imetnika podračuna, ki mu posamezni javnofinančni prihodki pripadajo.
6.3.2 Obrestne mere za vloge in posojila
49. člen 
Obrestne mere za obrestovanje vlog in posojil sistema EZR občine so enake obrestnim meram za obrestovanje vlog in posojil sistema EZR države. Izračunava jih upravljavec sredstev sistema EZR države. Obrestne mere so dnevno objavljene na spletnem mestu državne uprave.
50. člen 
(1) Obrestne mere za vloge in posojila se izračunavajo za standardne ročnosti, in sicer:
– en dan od 1 do 6 dni,
– en teden od 7 do 13 dni,
– dva tedna od 14 do 20 dni,
– tri tedne od 21 do 29 dni,
– en mesec od 30 do 59 dni,
– dva meseca od 60 do 89 dni,
– tri mesece od 90 do 119 dni,
– štiri mesece od 120 do 149 dni,
– pet mesecev od 150 do 179 dni,
– šest mesecev od 180 do 209 dni,
– sedem mesecev od 210 do 239 dni,
– osem mesecev od 240 do 269 dni,
– devet mesecev od 270 do 299 dni,
– deset mesecev od 300 do 329 dni,
– enajst mesecev od 330 do 359 dni,
– eno leto od 360 do 729 dni,
– dve leti od 730 do 1094 dni in
– tri leta od 1095 do 1096 dni.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR države konec dneva izračuna obrestne mere za vloge in posojila za vse standardne ročnosti. Izračunane obrestne mere veljajo za predložene napovedi naslednji delovni dan. Obrestna mera je fiksna za celotno obdobje trajanja posla.
6.3.3 Obrestne mere za vlogo posamezne standardne ročnosti
51. člen 
Obrestne mere za vlogo posamezne standardne ročnosti so odvisne od dejavnikov finančnega trga, ki vplivajo na oblikovanje obrestnih mer depozitov sistema EZR države.
52. člen 
(1) Obrestna mera za vlogo posamezne standardne ročnosti se izračuna po naslednji enačbi:
OMv = ROM + razmikD-ROM,
pri čemer so:
– OMv – obrestna mera za vlogo posamezne standardne ročnosti,
– ROM – referenčna obrestna mera in
– razmikD-ROM povprečni razmik med doseženimi oziroma kotirajočimi obrestnimi merami za depozite sistema EZR države in ROM v preteklem obdobju.
(2) Pri izračunih obrestnih mer upravljavec sredstev sistema EZR države za referenčne obrestne mere uporablja tržno uveljavljene referenčne obrestne mere primerljivih ročnosti.
(3) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega odstavka tega člena, negativna, se za obrestovanje vloge posamezne standardne ročnosti uporabi obrestna mera v višini 0 %.
6.3.4 Obrestne mere za posojilo posamezne standardne ročnosti
53. člen 
Obrestne mere za posojilo posamezne standardne ročnosti so odvisne od dejavnikov finančnega trga, ki vplivajo na oblikovanje obrestnih mer depozitov in kreditov sistema EZR države.
54. člen 
(1) Obrestna mera za posojilo posamezne standardne ročnosti se izračuna po naslednji enačbi:
OMp = OMv + razmikK-D,
pri čemer so:
– OMp – obrestna mera za posojilo posamezne standardne ročnosti,
– OMv – obrestna mera za vlogo posamezne standardne ročnosti,
– razmikK-D – povprečni razmik med obrestnimi merami za kredite in depozite na medbančnem denarnem trgu.
(2) Za namen izračuna obrestne mere iz prejšnjega odstavka za obrestno mero za vlogo posamezne standardne ročnosti ne velja prag 0 % iz tretjega odstavka 52. člena tega pravilnika.
(3) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega odstavka tega člena, nižja od 0,05 %, se za obrestovanje posojila posamezne standardne ročnosti uporabi obrestna mera v višini 0,05 %.
6.3.5 Obrestne mere za vloge na odpoklic
55. člen 
Pri določanju obrestne mere za vlogo na odpoklic na določen dan se upoštevajo obrestna mera za denarna sredstva na podračunih za pretekli mesec, obrestna mera za vloge na določen dan in delež, ki odraža nižjo likvidnost vlog na odpoklic v primerjavi z vezanimi vlogami.
56. člen 
Obrestna mera za vlogo na odpoklic posamezne standardne ročnosti se izračuna po naslednji enačbi:
OMvo = OMpodračun + deležvo x (OMv – OMpodračun),
pri čemer so:
– OMvo – obrestna mera za vlogo na odpoklic posamezne standardne ročnosti,
– OMpodračun – obrestna mera za denarna sredstva na podračunih za pretekli mesec,
– deležvo – odraža nižjo likvidnost vlog na odpoklic v primerjavi z vezanimi vlogami,
– OMv – obrestna mera za vlogo posamezne standardne ročnosti.
6.3.6 Obrestne mere za posojila na odpoklic
57. člen 
Pri določanju obrestne mere za posojilo na odpoklic na določen dan se upoštevata obrestna mera za posojilo na določen dan in delež, ki odraža tveganja ponovnih naložb denarnih sredstev sistema EZR države zaradi nepredvidljivosti vračil posojil.
58. člen 
Obrestna mera za posojila na odpoklic posamezne standardne ročnosti se izračuna po naslednji enačbi:
OMpo = OMp + (deležpo x OMp),
pri čemer so:
– OMpo – obrestna mera za posojilo na odpoklic posamezne standardne ročnosti,
– OMp – obrestna mera za posojilo posamezne standardne ročnosti,
– deležpo – odraža tveganja ponovnih naložb denarnih sredstev sistema EZR države zaradi nepredvidljivosti vračil posojil.
59. člen 
Upravljavec sredstev sistema EZR države določa razmikD-ROM iz 52. člena, razmikK-D iz 54. člena, deležvo iz 56. člena in deležpo iz 58. člena tega pravilnika najmanj enkrat letno do 31. januarja.
7. PRESEŽEK UPRAVLJANJA SISTEMA EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE 
60. člen 
(1) Presežek upravljanja so prejete obresti, zmanjšane za plačane obresti.
(2) Preteklo obdobje je:
1. letno obdobje, za katero se pripravi letni obračun presežka upravljanja (v nadaljnjem besedilu: letni obračun), in zajema čas od 1. januarja do 31. decembra, ali
2. izredno obdobje, za katero se pripravi izredni obračun presežka upravljanja (v nadaljnjem besedilu: izredni obračun), in zajema čas od 1. januarja do zadnjega dne delovanja sistema EZR občine, kadar se ta ukine in vključi:
– v sistem EZR države ali
– v primeru združitve občin v sistem EZR nove občine.
(3) Proračunu pripadajoči del presežka upravljanja je znesek rezerve preteklega obdobja, povečan za presežek upravljanja preteklega obdobja in zmanjšan za rezervo tekočega leta.
61. člen 
(1) Obračun presežka upravljanja izdela upravljavec sredstev sistema EZR.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR do 20. februarja izdela obračun presežka upravljanja ter predlog razporeditve presežka upravljanja na rezervo tekočega leta in na proračunu pripadajoči del presežka upravljanja. Obračun izdela na obrazcu Obračun presežka upravljanja, ki je Priloga 2 tega pravilnika in njegov sestavni del, ter ga do 28. februarja pošlje ministru, pristojnemu za finance, za sistem EZR države oziroma županu za sistem EZR občine.
62. člen 
V primeru izrednega obračuna izdela upravljavec sredstev sistema EZR občine obračun presežka upravljanja ter predlog razporeditve presežka upravljanja na rezervo tekočega leta in na proračunu pripadajoči del presežka upravljanja v roku, ki ga predstojnik drugega sistema EZR določi v soglasju za vključitev neposrednih in posrednih uporabnikov ukinjenega sistema EZR občine v drug sistem, ter ga isti dan pošlje županu. Obračun izdela na obrazcu iz Priloge 2 tega pravilnika.
63. člen 
(1) Rezerva tekočega leta se določi za vsako tekoče leto pri izračunu proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja preteklih obdobij. Namenjena je poravnavanju obveznosti, nastalih zaradi neusklajenosti prihodkov in odhodkov ter splošnih tveganj upravljanja sredstev sistema EZR, in znaša najmanj 0,25 % bilančne vsote sistema EZR na zadnji dan v preteklem obdobju.
(2) Znesek rezerve tekočega leta se zaokroži navzgor na 10 eurov.
(3) Znesek rezerve tekočega leta je nič, kadar občina nima vzpostavljenega upravljanja sredstev sistema EZR občine.
64. člen 
(1) Minister, pristojen za finance, oziroma župan na podlagi prejetega obračuna presežka upravljanja upravljavca sredstev sistema EZR iz 61. in 62. člena tega pravilnika s sklepom o nakazilu proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja do 15. marca določi znesek in sklic za plačilni nalog.
(2) V primeru izrednega obračuna izda župan sklep iz prejšnjega odstavka naslednji delovni dan po prejemu obračuna presežka upravljanja upravljavca sredstev sistema EZR občine.
(3) V primeru izrednega obračuna znesek proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja ne sme biti večji od zneska, prenesenega z zakladniškega podračuna ukinjenega sistema EZR občine na zakladniški podračun drugega sistema EZR.
65. člen 
(1) Minister, pristojen za finance, oziroma župan v treh delovnih dneh od izdaje sklepa iz prejšnjega člena tega dostavi upravljavcu sredstev sistema EZR, da izvede nakazilo proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja na podračun proračuna.
(2) V primeru izrednega obračuna župan dostavi sklep o nakazilu proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja upravljavcu drugega sistema EZR naslednji delovni dan po izdaji sklepa.
66. člen 
(1) Proračunu pripadajoči del presežka upravljanja z zakladniškega podračuna nakaže upravljavec sredstev sistema EZR v desetih delovnih dneh po prejemu sklepa.
(2) V primeru izrednega obračuna upravljavec sredstev drugega sistema EZR nakaže proračunu pripadajoči del presežka upravljanja v dveh delovnih dneh po prejemu sklepa. Presežek upravljanja nakaže na novo odprti podračun občinskega proračuna.
8. VODENJE RAČUNOVODSKIH EVIDENC UPRAVLJAVCA SREDSTEV SISTEMA EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE 
8.1 Vodenje poslovnih knjig in računovodsko poročanje
67. člen 
UJP vodi podatke upravljavca sredstev sistema EZR v registru proračunskih uporabnikov pod šifro zakladnice.
68. člen 
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR vodi ločene poslovne knjige. Ločeno izdela računovodsko poročilo, ki ga predloži Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in ga vključi v prilogo zaključnega računa proračuna, ter premoženjsko bilanco. Pri tem upošteva pravila za neposredne proračunske uporabnike po zakonu, ki ureja javne finance, pri čemer svojega računovodskega poročila ne vključi v računovodsko poročilo državnega oziroma občinskega proračuna.
(2) Za namen poenotenega računovodskega poročanja upravljavec sredstev sistema EZR države pridobiva podatke s področja vseh enotnih zakladniških sistemov.
8.2 Prihodki in odhodki pri vrednotenju bilančnih postavk upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine
69. člen 
(1) Denarna sredstva imetnikov podračunov evidentira upravljavec sredstev sistema EZR v svojih poslovnih knjigah in poročilih, namenjenih konsolidaciji, kot denarna sredstva na računih – na ločenih podkontih glede na podkonto denarnih sredstev zakladniškega podračuna – in kot obveznost do imetnikov podračunov, ki se obrestuje. Imetniki podračunov evidentirajo ta denarna sredstva v svojih poslovnih knjigah kot denarna sredstva na računih, v poročilih, namenjenih konsolidaciji, pa jih izkazujejo kot terjatev do upravljavca sredstev sistema EZR.
(2) Sprememba stanja denarnih sredstev EZR mora biti enaka vsoti:
1. prihodkov, zmanjšanih za odhodke,
2. prejemkov, zmanjšanih za izdatke,
3. sprememb zunajbilančnih postavk in
4. sprememb stanja denarnih sredstev sistema EZR zaradi tečajnih razlik.
(3) Zaradi kontroliranja sprememb stanja podračunov imetnikov podračunov in denarnih sredstev zakladniškega podračuna upravljavec sredstev sistema EZR na zunajbilančnih postavkah spremlja:
1. stanje in promet EZR pri Banki Slovenije ter
2. denarne tokove upravljanja denarnih sredstev EZR, ki niso izkazani kot prihodki in odhodki oziroma prejemki in izdatki.
(4) Upravljavec sredstev sistema EZR evidentira:
– vloge imetnikov podračunov kot obveznost iz prejetega depozita, imetniki podračunov, ki te vloge dajejo, pa jih evidentirajo kot terjatev iz danega depozita do upravljavca sredstev sistema EZR;
– zadolževanje izven sistema EZR kot zadolževanje pri poslovnih bankah;
– nalaganje denarnih sredstev sistema EZR v sistemu EZR kot dano posojilo imetnikom podračunov, imetniki podračunov, ki ta posojila dobijo, pa jih evidentirajo kot zadolževanje;
– nalaganje denarnih sredstev sistema EZR izven sistema EZR kot terjatev iz depozitov, nakupov zakladnih menic oziroma dolžniških vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je Republika Slovenija.
(5) Upravljavec sredstev sistema EZR ugotovljeno rezervo evidentira pri splošnem skladu, prenos proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja preteklega leta pa evidentira kot odhodek.
(6) Prejeta zavarovanja danih posojil se izkazujejo v zunajbilančni evidenci.
70. člen 
(1) Razmejitve in obračuni obresti ter drugih donosov finančnih naložb v sistemu EZR in izven njega se obravnavajo kot samostojne terjatve.
(2) Razmejitve in obračuni obresti ter drugih stroškov finančnih obveznosti, vključno z vlogami, v sistemu EZR in izven njega se obravnavajo kot samostojne obveznosti.
8.3 Način vpisovanja podatkov, potrebnih za spremljanje upravljanja sredstev sistema EZR države oziroma občine, v plačilne naloge
71. člen 
(1) Podrobnejša navodila, ki opredeljujejo označevanje vrst poslov in posameznih dogodkov upravljanja sredstev sistema EZR (v nadaljnjem besedilu: navodila), so objavljena na spletnem mestu državne uprave.
(2) Za vsa plačila, povezana z zakladniškim podračunom, se uporablja sklic na številko obremenitve oziroma odobritve modela 58, ki ima naslednjo obliko:
58 nnnnN-ppppppP-VPšššššš,
pri čemer so:
– nnnnN 4-mestna šifra imetnika podračuna, ki je vključen v sistem EZR, oziroma upravljavca sredstev sistema EZR in kontrolna številka;
– ppppppP 6-mestna številka podkonta in kontrolna številka;
– VP 2-mestna oznaka vrste posla iz navodila;
– šššššš 6-mestna oznaka posla iz navodila.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko imetnik podračuna za prilive na svoj podračun od upravljavca sredstev sistema EZR določi svoj sklic odobritve.
9. KONČNI DOLOČBI 
72. člen 
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati:
– Pravilnik za upravljanje likvidnosti sistema enotnega zakladniškega računa (Uradni list RS, št. 18/04, 78/04, 120/07 in 22/10),
– Pravilnik o nalaganju prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter ožjih delov občin, ki so pravne osebe (Uradni list RS, št. 62/14),
– Pravilnik za upravljanje likvidnosti v sistemu enotnega zakladniškega računa (Uradni list RS, št. 62/14),
– Pravilnik o načinu obrestovanja, rokih obračuna in plačila obresti ter določanju obrestnih mer za posle sistema enotnega zakladniškega računa (Uradni list RS, št. 64/15),
– Pravilnik o načinu ter rokih izdelave obračuna, poročanja in razporejanja presežka upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi na računih, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa (Uradni list RS, št. 41/07, 81/09, 95/11 in 109/13),
– Pravilnik o nalaganju denarnih sredstev izven sistema enotnega zakladniškega računa države (Uradni list RS, št. 40/15),
– Pravilnik o zadolževanju sistema enotnega zakladniškega računa države (Uradni list RS, št. 40/15),
– Pravilnik o poročanju o naložbah prostih denarnih sredstev izven sistema enotnega zakladniškega računa države (Uradni list RS, št. 62/14) in
– Pravilnik o vodenju računovodskih evidenc upravljanja denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa (Uradni list RS, št. 120/07 in 104/09).
73. člen 
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-574/2019/10
Ljubljana, dne 15. maja 2020
EVA 2019-1611-0106
Mag. Andrej Šircelj 
minister 
za finance