Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/2020 z dne 23. 4. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/2020 z dne 23. 4. 2020

Kazalo

839. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu območja z oznako VVR 09/7 – Kamnolom Pijovci, stran 2209.

  
Na podlagi 119. člena, v povezavi s 115. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17 in 54/19) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 1. dopisni seji 10. 4. 2020 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu območja z oznako VVR 09/7 – Kamnolom Pijovci 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarje pri Jelšah – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 55/18) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt območja z oznako VVR 09/7 – Kamnolom Pijovci (v nadaljevanju: OPPN).
(2) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja je OPPN-ju v zbirki prostorskih aktov dodelilo identifikacijsko številko 1115.
(3) Skladno Odločbi št. 35409-440/2018/9 z dne 7. 6. 2019 ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, v postopku priprave OPPN ni bilo potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
(4) OPPN je izdelala RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA d.o.o., družba za sonaravno urejanje prostora, Domžale, pod številko projekta 10/2019.
2. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.
(2) Tekstualni del vsebuje:
– odlok in
– povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi.
(3) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta – izvedbeni del s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju (M 1:5000),
– območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem (M 1:1000),
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji (M 1:2500),
– ureditvena situacija ter GJI in grajeno javno dobro (M 1:1000),
– karakteristični prerezi (M 1:1000),
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro (M 1:1000, M 1:1000),
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom (M 1:1000),
– načrt parcelacije (M 1:1000).
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen
(ureditveno območje) 
(1) Območje kamnoloma Pijovci se nahaja na podeželskem zaledju vinorodnega območja Vrh – Preloge, nedaleč od naselja Pijovci. Kamnolom se zajeda v gričevje Lok na nadmorski višini 330 metrov in 348 metrov in je vizualno dokaj neizpostavljen. Lega kamnoloma je v smeri SZ–JV.
(2) Ureditveno območje kamnoloma Pijovci obsega zemljišča parcelnih številk 702/2-del, 743/1, 744/1-del, 744/2, 744/4, 744/5, 746/1, 746/2, 746/3, 746/4, 746/5-del, 747/1, 747/2, 748, 749/1, 749/2, 749/3, 764/2, 766/4-del in 766/5-del, vse k.o. Pijovci.
(3) Površina ureditvenega območja je okvirno 5,16 ha.
(4) Izven ureditvenega območja tega OPPN se s tem odlokom ureja izvedba priključkov objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, dostopnih poti do posameznih delov ureditvenega območja ter gozdnih zemljišč nad kamnolomom in po potrebi ureditve za odvodnjavanje.
4. člen 
(obstoječe stanje in program dejavnosti) 
(1) Območje kamnoloma sestavlja večinoma tehnični kamen – svetlo sivi apnenec (litotamnijski apnenec).
(2) Kamnolomu Pijovci je bila v preteklosti že podeljena rudarska pravica in koncesija za izkoriščanje mineralne surovine, ki je potekla leta 2014. Ker je kvalitetne mineralne surovine na območju še dovolj je v veljavnem občinskem prostorskem načrtu predvideno nadaljnjo izkoriščanje in širitev kamnoloma ter v ta namen določen predviden pridobivalni prostor (površine nadzemnega pridobivanja mineralne surovine).
(3) V novem, razširjenem pridobivalnem prostoru, ki upošteva odmik od lege kraške jame, bo omogočeno kvalitetno odkopavanje mineralne surovine s pravilno rudarsko zasnovo kamnoloma od zgoraj navzdol in sprotno rekultivacijo etaž. V vplivnem območju podzemeljske geomorfološke naravne vrednote državnega pomena (kraška jama z nazivom Osovniška jama) se izvajajo samo dela za sanacijo degradirane površine.
(4) Mineralna surovina v kamnolomu Pijovci je kvalitetna in se lahko z drobljenjem in sejanjem predela za nadaljnjo uporabo za nasipe (cestni tamponi) kot tudi za mineralni agregat za vse vrste betonov, malt in asfaltov.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen
(vrste gradenj) 
Na območju OPPN se dovoljuje:
– gradnja oziroma postavitev novih objektov v skladu z določili odloka,
– odstranitev objektov,
– vzdrževanje objektov.
6. člen 
(vrste dejavnosti) 
Na območju OPPN se dovoljuje:
– pridobivanje rudnin in kamnin (odkopi, izkopi, drobljenje, mletje, čiščenje, sušenje, separiranje, mešanje),
– storitve za rudarstvo (raziskovalne storitve, kot so jemanje vzorcev in geološka opazovanja, drenaža, odstranjevanje jalovine ipd.),
– predelava inertnih gradbenih odpadkov.
7. člen 
(vrste objektov glede na namen) 
(1) Na območju OPPN se, izven vplivnega območja naravne vrednote, dovoljujejo naslednje vrste objektov glede na namen:
– pisarne, garderobe, priročna skladišča za spravilo ročnega orodja ipd.,
– objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (rudarski objekti, rudarski postroji, rudarska infrastruktura ipd.), vključno z objekti in ureditvami za skladiščenje teh mineralnih surovin, in spremljajoči objekti;
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– cevovodi, elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja,
– separacije in naprave za predelavo inertnih gradbenih odpadkov,
– zadrževalniki in vodni zbiralniki.
(2) Na območju OPPN se, izven vplivnega območja naravne vrednote, dovoljujejo naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (nadstreški, pokrita skladišča ipd.),
– premična sanitarna enota (kemično stranišče),
– ograje in podporni zidovi,
– samostojna parkirišča,
– rezervoarji,
– vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,
– objekti za oglaševanje, informacijske ter usmerjevalne / smerne table.
8. člen 
(oblikovanje območja OPPN) 
(1) Obstoječi kamnolomski plato se blago dviguje z višine 310 m na 325 m. Severozahodna stran kamnoloma omejuje grapa iz katere se dviguje strmejše pobočje. Kamnolom je konkavno odprt v smeri proti jugozahodu. Vhod v kamnolom je na severu, takoj ob cesti.
(2) Vzhodni del območja je namenjen le sanaciji degradiranih površin, na način, da se s sanacijo dobi naravno obliko reliefa. Z namenom ohranjanja geomorfološko podzemeljske naravne vrednote se na območju nad znanimi rovi jame, oziroma območju vpliva na naravno vrednoto, načrtuje izvedba le najnujnejših posegov, ki so potrebni za sanacijo površin obstoječega pridobivalnega prostora. Degradirane površine se prekrijejo z jalovino in humusom ter ustrezno zazelenijo z grmovno in drevesno zarastjo na način, da se razmeji zemljišče nad znanimi rovi jame od območja, kjer se izvaja odkopavanje mineralne surovine. Obstoječa drevesna in grmovna vegetacija se ohrani. Za izvedbo sanacijskih ukrepov se izdela podrobnejši načrt v skladu z določili 11. člena tega odloka tako, da se prepreči spremembe fizičnih, fizikalnih, kemijskih, vidnih in funkcionalnih lastnosti naravne vrednote.
(3) Kamnolom se širi na severno, severozahodno, zahodno in južno stran obstoječega kamnoloma. Na ožjem območju pridobivalnega prostora je 45 m debela produktivna plast mineralne surovine – apnenca. Najprej se izkorišča prostor južno in zahodno od obstoječega kamnoloma ter tako ustvari večji osnovni plato, ki se ga poglobi na koto 303 m. Izkop mineralne surovine se lahko v eni plasti vrši od globine nadmorske višine na koti ~ 310 m do višine na koti 348 m. Nadaljnjo izkoriščanje poteka v globino po etažah, ki so visoke od 6 m do 8 m z delovnim naklonom do 75°. Etažna ravnica (berma) delovne etaže je do 5 m kar omogoča manevriranje z mehanizacijo.
Nove etaže bodo zasnovane na naslednjih okvirnih višinah:
– osnovni plato na koti 303 m n.v.,
– prva etaža na kotah med 310 m n.v.,
– druga etaža na kotah med 317 m n.v.,
– tretja etaža na kotah med 324 m n.v.,
– četrta etaža na kotah med 331 m n.v.,
– peta etaža na koti okoli 338 m n.v.
Kote etažnih ravnin bodo podrobneje določene z rudarskim projektom za izvedbo ob upoštevanju realnih razmer na terenu in tehničnih pogojev zagotavljanja zanesljive stabilnosti.
(4) Odstranitev drevja in grmičevja se izvede v obsegu, ki je potreben za enoletno izkoriščanje. Z lesnimi asortimenti, štori in vejevjem je treba ravnati v skladu s predpisi in navodili revirnega gozdarja. Humus se odloži na obstoječi deponiji, na osnovnem platoju, na severnem delu kamnoloma, v višini do 2 m. Jalovina se odloži na odkopane etaže in se jo uporabi pri sanaciji brežin.
9. člen 
(tehnični pogoji) 
(1) Na ureditvenem območju je potrebno zagotoviti stabilnost, brežine, odvodnjavanje in preprečevanje erozije.
(2) Izkoriščanje mineralne surovine in s tem širitev kamnoloma naj poteka postopno, od zgornje na novo oblikovane etaže, navzdol. Temu ustrezno naj poteka odstranjevanje vegetacije in odrivanje humusa.
(3) Odvečni izkopni material se ne razgrinja po okoliških travnikih in gozdu ali zasipava naravno ohranjene depresije, vrtače in kamnita zemljišča.
(4) Miniranje in ostala dela v kamnolomu naj se izvaja na način, da se povzročajo čim manjši tresljaji oziroma vibracije v okolici.
(5) Območja kamnoloma naj se v nočnih urah ne osvetljuje. Dela v kamnolomu naj se izvajajo samo v času dnevne svetlobe.
(6) Na območju kamnoloma se lahko postavljajo le objekti, ki so namenjeni dejavnosti kamnoloma.
(7) Nevarna območja je potrebno ograditi z varovalno žično ograjo višine 1.2 m. Izvedene morajo biti na način, da je živalim onemogočen prehod na območje kamnoloma in s tem padec v globino. Zagraditi je potrebno tudi dostopne gozdne poti, ki vodijo neposredno do etaž.
(8) Etaže opremiti z 1 m visokim nasipom, ki bo preprečil padec delovnega stroja ali tovornjakov v dolino.
(9) Ob vhodu v kamnolom mora biti postavljena rampa, ki preprečuje dostop pooblaščenim vozilom ter opozorilna tabla.
10. člen 
(oblikovanje stavb) 
(1) Velikost stavb je podrejena tehnološkim zahtevam. Stavbe so lahko začasne in premične.
(2) Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov.
11. člen 
(sanacija) 
(1) Po opravljenih delih na posameznih etažah se le-te sprotno sanira in vzpostavi pogoje za ozelenitev in zasaditev avtohtonega drevja in grmovnic.
(2) Za sanacijo kamnoloma se uporabi zemljina, humus in jalovina, ki je bila v postopku širitve kamnoloma odstranjena in ustrezno deponirana znotraj pridobivalnega prostora kamnoloma na način, da ne bo prihajalo do onesnaženja materiala in posledično izgube le tega za potrebe kasnejše sanacije kamnoloma. Lokacije deponij morajo biti podrobno opredeljene v rudarskem projektu. V primeru, da zemljine na območju kamnoloma ni dovolj in je potrebno zemljino dovažati, le-ta ne sme biti kontaminirana z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami.
(3) Sanacijo kamnoloma sestavljajo tehnična in biološka sanacija ter rekultivacija v skladu z zasaditvenim načrtom, ki ga potrdi služba pristojna za gozdove.
(3.1) Tehnična sanacija
– Urediti brežine v naklonu, ki bo omogočal ozelenitev in vzdrževanje. Brežine naj bodo čim bolj hrapave, s čimer se bo dosegalo naravnejši videz in postopoma izboljšalo pogoje za rast rastlin.
– Redno je potrebno čistiti in vzdrževati javno makadamsko cesto, ki poteka ob vzhodnem robu obravnavanega območja.
– Morfologijo terena saniranega kamnoloma je potrebno čim bolj prilagoditi z reliefom sosednjega območja, da se s sanacijo dobi celostni izgled oziroma naravno obliko doline.
– Potrebno je urediti odvodnjavanje meteorne vode – saniranje brežin na notranji strani ravnice.
– Pri oblikovanju posameznih etaž in brežin je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– končni naklon največ 55°, 
– končni naklon kopa do 45°, 
– višina končnih etaž 7 metrov, 
– izvedba etažne ravnice v širini od 1,5 do 3,0 m, 
– ureditev osnovnega platoja na koti 303 m.n.v. 
(3.2) Biološka sanacija
– Biološka sanacija se izvaja sprotno po tehnični sanaciji.
– Biološka sanacija obsega:
– prekrivanje degradiranih površin (brežin in osnovnega platoja) z jalovino in humusom v debelini 15–20 cm, 
– zatraviti humusirane površine z avtohtonimi travami in zelišči, kasneje z avtohtonim rastjem, 
– v kolikor se humus ne prime na brežine je potrebno poškropiti brežine z biotorkretom, uporabiti travna zrna, ki imajo močne korenine, vse pa prekriti z žaklovino in mrežo, 
– sanacija gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in dreves (bukev, javor, hrast), na južnem delu območja pa zasaditi beli gaber ali jelšo. 
(3.3) Rekultivacija
– Rekultivacija se izvede po končanih delih tehnične in biološke sanacije.
– Končno izbiro vegetacije je potrebno prepustiti kmetijskemu in gozdnemu strokovnjaku.
– Rekultivacija obsega:
– košnja trave, gnojenje in dodajanje semen travniških vrst rastlin, 
– redčenje pregostih grmovnic in obrezovanje, 
– redčenje pregostih drevesnih vrst in obrezovanje, 
– kontrolirati stekanje voda, 
– vzdrževanje novega gozdnega roba in 
– odstranitev vseh ovir, ograj in ramp, da se omogoči dnevna in sezonska migracija živali. Na delih, kjer še vedno obstaja nevarnost padca v globino, se ograja lahko ohrani. 
12. člen 
(vrsta odkopne metode) 
(1) Glavna smer izkoriščanja mineralne surovine je določena v smeri proti severozahodu.
(2) Predvidena je metoda pridobivanja rudne substance s horizontalnimi etažami od zgoraj navzdol. Večina kamna se pridobiva z direktnim odkopavanjem z bagrom, po potrebi pa tudi z razstreljevanjem z majhnimi količinami razstreliva zaradi manjšega sezmičnega učinka na kraško jamo.
(3) Odkopani material se na etažah naklada na tovorna vozila in odvaža na osnovni plato izven vplivnega območja naravne vrednote.
(4) Mineralno surovino se po potrebi predela v uporabno obliko in kakovost z drobljenjem, sejanjem in ločevanjem po fizikalnih postopkih ter s postopki obdelave izven vplivnega območja naravne vrednote tako, da se zmanjšajo neugodni vplivi na okolje.
13. člen 
(parcelacija) 
Parcelacija se lahko izvede skladno z grafičnim prikazom načrta parcelacije s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel in objektov v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
14. člen
(prometno urejanje) 
(1) Dostop do kamnoloma je mogoč po obstoječi asfaltni cesti iz smeri Mestinja proti severu, nato pa do odcepa za Sladko goro do naselja Pijovci in do kamnoloma po makadamski cesti JP 906162 Bobovo-Frlinc-Lemberg.
(2) Dostopna pot v kamnolom je iz obstoječe makadamske ceste, na SV delu območja, s kratkim priključkom, ki ga je potrebno redno čistiti in vzdrževati.
(3) Obstoječa javna pot (JP 906162), ki se je nahajala južneje od območja obravnave in je v naravi prestavljena na jugovzhodni rob območja OPPN.
(4) Osnovno prometno ureditev območja kamnoloma tvorita obstoječa dostopna pot na osnovni plato ureditvenega območja in dostopne (obratne) poti na etaže in gozdna zemljišča. Po potrebi se lahko za izvajanje ureditve kamnoloma zgradi tudi dodatne obratne poti v obsegu in na način, da bodo negativni vplivi na naravni vrednoti čim manjši. Dostopne poti morajo biti široke najmanj 4,0 m z naklonom do 25 %.
(5) Investitor mora zagotoviti parkirne površine za zaposlene in obiskovalce ter prevozna sredstva za potrebe dejavnosti (kamioni, terenska vozila …). Te lahko zagotovi na območju kamnoloma (osnovni plato) oziroma na drugih ustreznih površinah.
15. člen 
(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne vode) 
(1) Padavinske vode pretežno poniknejo v razpokano kamnino. Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne vode je potrebno načrtovati v obsegu in na način, da se voda ne bo stekala (ponikala) v znane rove jamskega sistema. V primeru večjih nalivov se scejajo po pobočju in iz etaž ter iztekajo v odvodni kanal na osnovnem platu kamnoloma. Za preprečevanje odnašanja drobnih frakcij v potok je potrebno v odvodnem kanalu urediti usedalnik. Usedalnik je potrebno redno čistiti, posebno po večjem deževju. Na dnu kamnoloma je tudi evidenten naravni izvir oziroma dotok vode, ki ga je prav tako treba speljati v usedalnik. Iz usedalnika se padavinske vode vodijo v zadrževalnik, ki meteorne vode zadrži na območju kamnoloma (na mestu nastanka). Od tod se vode kontrolirano praznijo preko dušilk in vodijo v nov meteorni kanal s končno dispozicijo v vodotoku (potoku). Dimenzija oziroma velikost zadrževalnika se določi v fazi priprave projektne dokumentacije. Izpust padavinskih voda v vodotok mora biti načrtovan tako, da ne sega v svetli profil vodotoka, izpustna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine vodotoka. Na območju izpusta mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred erozijo. Vsak poseg v prostor, na območju OPPN, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, skladno veljavni zakonodaji, se lahko izvede samo na podlagi mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda, ki ga izda pristojno ministrstvo za vode.
(2) Vse padavinske odpadne vode vključno s padavinskimi vodami s streh objektov je potrebno preko usedalnika in zadrževalnika speljati v potok.
(3) Na območju ni kanalizacijskega omrežja. Za potrebe zaposlenih je v kamnolomu postavljeno kemično stranišče. Z morebitno odpadno komunalno vodo, ki bi nastajala v stavbah znotraj ureditvenega območja, je treba ravnati v skladu s predpisi.
16. člen 
(oskrba z vodo) 
(1) Obstoječo vodooskrbno cev terciarnega omrežja, ki ureditveno območje prečka nad obstoječim kamnolom je pred začetkom pridobivanja mineralne surovine potrebno prestaviti na JV stran obstoječega kamnoloma tako, da bodo negativni vplivi na naravni vrednoti čim manjši.
(2) Pitno vodo za delavce se zagotavlja s prinašanjem ustekleničene vode v ustreznih količinah.
(3) Sanitarno vodo za delavce se zagotavlja z namestitvijo cistern za vodo.
(4) Za potrebe vlaženja kamnoloma se uporablja padavinska voda, ki se skladišči v rezervoarjih ali bazenih.
(5) Na območju OPPN ni potrebe po ureditvi hidrantnega omrežja.
17. člen 
(oskrba z električno energijo) 
(1) Znotraj ureditvenega načrta ni evidentiranih energetskih vodov zato kamnolom tudi ni priključen na električno omrežje.
(2) Oskrba kamnoloma z energijo bo lastna preko dizelskih motorjev in dizelske sejalno – separacijske naprave, ki služi hkrati kot električni agregat za razsvetljavo ali z izkoristkom energije drugih strojev. Po potrebi se namesti manjši dizel – električni agregat, moči pribl. 3–4 kW, za napetost 220 V in 380 V.
18. člen 
(odpadki) 
(1) Odpadke, ki nastajajo pri tehnoloških procesih, je potrebno začasno skladiščiti na zato določenem mestu in z njimi ravnati v skladu s predpisi. Odpadke iz papirja, kovine, plastike, stekla ter druge, skladno predpisu o odpadkih določene vrste odpadkov, je treba zbirati ločeno.
(2) Odpadke je treba začasno skladiščiti na način, da niso neposredno izpostavljeni padavinam, če bi to lahko vplivalo na njihove lastnosti, pomembne za nadaljnjo obdelavo.
(3) Skladno predpisu o odpadkih morajo biti morebitni nevarni odpadki pri začasnem skladiščenju shranjeni v posodah, rezervoarjih, zabojnikih ali drugi embalaži tako, da ne ogrožajo okolja in človekovega zdravja.
(4) Odlaganje kakršnihkoli zunanjih odpadkov je na območju kamnoloma prepovedano.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV, KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE 
19. člen
(varstvo tal, voda in zraka) 
(1) Pri izvajanju rudarskih del znotraj kamnoloma je treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Humus je treba odstraniti in shraniti v višini do 2 m za sprotno rekultivacijo na začasno območje določeno za odlaganje. Humus mora bit shranjen tako, da ne bo prihajalo do erozijskega odnašanja humusa ter mešanja z neplodno odrivko. Priporoča se pokrivanje humusnega kupa oziroma se izvede druge ustrezne protierozijske ukrepe.
(2) Za izvedbo sanacije kamnoloma je potrebno določiti količino primernih materialov, ki je so potrebni za sanacijo. Le to je potrebno shraniti in ustrezno deponirati izven vplivnega območja naravne vrednote, viške jalovine pa je dovoljeno odpeljati iz kamnoloma.
(3) Na območju kamnoloma se ne sme skladiščiti naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi ter razstreliva. Oskrba z gorivi za delovne stroje in oskrba z razstrelivi je predvidena s sprotnim dovažanjem za dnevno oskrbo z ustreznimi vozili.
(4) Pri urejanju kamnoloma se lahko uporabljajo le prevozna sredstva in stroji, ki so tehnično brezhibni. Brezhibnost le-te je treba redno kontrolirati skladno z navodili podizvajalca. Vsi mobilni stroji (kamioni, terenska vozila) se morajo z gorivi oskrbovati na javnih bencinskih črpalkah.
(5) Pretakanje goriv, olj ter drugih nevarnih snovi je treba zaščiti pred možnostjo iztekanja neposredno v okolje ali pronicanja v tla. Način pretakanja goriv je treba ustrezno urediti. Pretakanje goriv lahko upravlja le usposobljena oseba.
V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim organizacijam.
(6) Za preprečevanje morebitnega prekomernega širjenja prahu se v sušnem in vetrovnem vremenu izvaja oziroma je treba izvajati vlaženje materiala in transportnih poti. Pred vožnjo po javnih cestah se očistijo kolesa tovornih vozil, da se blato ne raznaša po cestah in se s tem dodatno ne praši ozračja. V sušnem in vetrovnem vremenu se pred izpustom tovornih vozil na regionalno cesto izvaja močenje materiala in pokrivanje transporterjev.
(7) Za preprečevanje in zmanjševanje emisij delcev se pri drobljenju, mletju, separiranju ipd. mineralne surovine po potrebi zagotavljajo tudi drugi ukrepi za zmanjševanje prašenja, kot so zajemanje oziroma odsesavanje prahu ali drugi načini odpraševanja.
20. člen 
(varstvo gozdov) 
(1) Gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih mora ostati neovirano. Zagotoviti je treba neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo.
(2) Gospodarjenje z gozdovi, gozdnim prostorom, oblikovanje dejanske rabe gozda po opravljenih delih na posameznih etažah in zaključku pridobivanja mineralne surovine mora biti obdelano v rudarskem projektu.
(3) Posek gozdnega drevja je potrebno prilagoditi letnemu izkoriščanju. Posek gozda se lahko izvrši v skladu z določbami pristojnega zavoda za gozdove.
(4) Posekani pas gozda je potrebno po izvršeni sanaciji roba obnoviti z zasaditvijo avtohtonega drevja (bukev, javor, hrast). Sanacija mora vključiti tudi posek drevja v dvometrskem pasu od roba odkopne brežine ter selektivni posek nestabilnega gozdnega drevja v petmetrskem pasu od roba odkopne brežine.
(5) Odlaganje viškov odkopane zemlje in drugega materiala v gozdu ni dovoljeno.
21. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje kamnoloma se uvršča v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Prav tako se v IV. stopnjo varstva pred hrupom uvrščajo tudi območja gozdnih in kmetijskih zemljišč ter območja prometne infrastrukture, ki obkrožajo območje kamnoloma. Kamnolom se nahaja v odprtem prostoru z dokaj redko razpršeno poselitvijo (kmetije). Najbližja stavba je od območja kamnoloma oddaljena 150 m zračne linije, zato jo lahko uvrstimo v III. stopnjo varstva pred hrupom. Vpliv kamnoloma na razpršeno poselitev bo močno zmanjšan tudi zaradi razgibanega terena in lege v gozdnati pokrajini.
(2) Vse naprave, ki so lahko vir hrupa, in delovna mehanizacija morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter jih je treba redno vzdrževati.
(3) Investitor mora za posamezni vir hrupa (vrtanje, razstreljevanje, delovanje delovnih in transportnih naprav …) zagotoviti prvo ocenjevanje hrupa pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori in na tej osnovi predvideti morebitne ukrepe za varstvo pred hrupom.
22. člen 
(varovanje kulturne dediščine) 
(1) Obravnavano območje se nahaja izven območij zavarovanih kot kulturni spomenik oziroma kulturna dediščina.
(2) V neposredni bližini se nahajata dva objekta nepremične etnološke dediščine – gospodarsko poslopje na domačiji Pijovci 34 (EŠD 14704) in gospodarsko poslopje na domačiji Pijovci 22 (EŠD 25715).
(3) Za zagotovitev varstva kulturne dediščine je na južnem robu predvidene širitve kamnoloma Pijovci potrebno zasaditi pas avtohtone listopadne drevnine iz belega gabra ali jelše.
23. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju kamnoloma Pijovci je evidentirana podzemeljska geomorfološka naravna vrednota državnega pomena – kraška podzemna jama imenovana Osovniška jama. Le-ta se nahaja na skrajnem vzhodnem robu obravnavanega območja. Vhod v jamo je začasno zasut.
(2) Zemljišča parc. št. 743/1, 744/1, 746/1, 746/2 in 746/5, vse k.o. Pijovci se nahajajo v vplivnem območju naravne vrednote.
(3) Obstoječa Osovniška jama se nahaja izven območja predvidenega izkoriščanja mineralne surovine. Celotno območje izkoriščanja pa se odmika od vplivnega območja naravne vrednote (proti severozahodu).
(4) Na vplivnem območju naravne vrednote se izvajajo samo dela za sanacijo degradirane površine brez izkoriščanja mineralne surovine in brez uporabe težke gradbene mehanizacije, v skladu s sanacijskim načrtom na način, da bo vpliv na podzemno okolje čim manjši.
(5) V primeru odkritja podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna) in najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj ravnati v skladu z Zakonom o ohranjanju narave in o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
(6) Na območju pred vhodnim delom jame je potrebno urediti brežine na način, da je možen neoviran dostop do jame. Za ohranjanje mikroklime jame je potrebno na jamskem vhodu vgraditi vrata skladno z dovoljenjem Agencije RS za okolje, št. 35602-42/2019-4 z dne 10. 4. 2019.
(7) Po končanem izkoriščanju in sanaciji kamnoloma je vstop v jamo dopusten le za namene spremljanja stanja ter znanstveno-raziskovalnega dela.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
24. člen 
(splošno) 
(1) Za zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske in intervencijske poti.
(2) Ob ureditvenih delih je treba za gašenje in reševanje zagotoviti neoviran in varen dostop ter delovne površine za intervencijska vozila.
(3) Pri izvajanju minerskih del izvajalec priskrbi za predpisane in z načrtom razstreljevanja določene varnostne ukrepe, predvsem mora zavarovati poti in poskrbeti za varnost ljudi, živali in premoženja.
25. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja se uredi v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Prostori, v katerih so shranjene požarno nevarne snovi ter vsi delovni stroji in naprave morajo biti opremljeni z ustreznimi aparati za gašenje požarov.
(3) Sežiganje gorljivih delov (npr. grmičevje in drevje) je dovoljeno ob vlažnem vremenu v času brezvetrja in pod ustrezno kontrolo.
26. člen 
(potres) 
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je na območju OPPN vrednost projektnega pospeška tal 0,125 [g] (potresna nevarnost).
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
27. člen
(etapnost izvedbe) 
(1) Odkopavanje se izvaja v več fazah v smeri od jugovzhoda proti severozahodu. Odkopavanje se načeloma opravlja po etažah določene širine in višine od zgoraj navzdol in od zunanjega roba območja proti notranjosti. Pred začetkom urejanja posameznih delov kamnoloma je treba izdelati ustrezne dostopne poti s pripadajočo infrastrukturo (odvodnjavanje).
(2) Po opravljeni delih na posameznih etažah se te sprotno rekultivira.
VIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
28. člen
(dovoljena odstopanja) 
(1) Pri realizaciji tega OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
(2) Dovoljene so manjše tolerance pri dimenzijah in višinah posameznih etaž, osnovnega platoja in brežin ter v grafikah prikazanih kot terena, če je v skladu s predpisi možno zagotoviti varnostne ukrepe, s katerimi ne bo ogroženo življenje in premoženje in to dopuščajo lastnosti mineralne surovine (stabilnost brežin).
(3) Dele osnovnega platoja izven vplivnega območja naravne vrednote je dovoljeno dodatno poglobiti, če je v skladu s predpisi možno zagotoviti varnostne ukrepe, s katerimi ne bo ogroženo življenje in premoženje, to dopuščajo lastnosti mineralne surovine (stabilnost brežin) in je možno ustrezno urediti dostopne poti. Če se pri izvajanju del naleti na podzemne vode, je treba o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za vode.
(4) Dovoljena je postavitev tudi drugih spremljajočih objektov in naprav začasnega tipa, ki niso navedeni v odloku, služijo pa za opravljanje dovoljenih dejavnosti v kamnolomu.
(5) Dopustne so spremembe zunanjih ureditev (dostopne poti in manupulacijske površine), poteka komunalnih in energetskih vodov, priključkov ter naprav zaradi ustreznejših rešitev, vendar ne smejo bistveno vplivati na zasnovo ureditve območja.
(6) Ne glede na določila prejšnjega odstavka se dovoljuje tudi drugačna ureditev priključka na javno pot, vendar v skladu z veljavnimi predpisi in ob pridobljenem soglasju upravljavca ceste.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE 
29. člen
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Pri posegih na območju OPPN je treba zagotoviti varen promet na obstoječem cestnem omrežju. Velikost vozil je potrebno prilagoditi dovoljeni obremenitvi lokalne ceste. Investitor je dolžan lokalno cesto sprotno čistiti in vzdrževati.
(2) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob posegih poškodovani.
(3) V času urejanja kamnoloma je treba zagotoviti ustrezno vzdrževanje objektov (dostopne poti, sistem odvodnjavanja ipd.), prevoznih sredstev in strojev.
(4) Med izvajanjem urejanja kamnoloma je treba zagotoviti zdravo in varno delo v rudarstvu skladno s predpisi.
(5) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse objekte in naprave, postavljene oziroma zgrajene za ureditev kamnoloma, razen objekte za zagotavljanje varnosti pred padci (varovalne ograje), vzdrževanja območja OPPN (dostopne poti), odvodnjavanja ipd.
(6) Investitor ali izvajalec mora imenovati odgovorne osebe za nadzor nad stanjem okoljskih razmer. Le-ta mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika z rednim tedenskim opisom stanja okolja vseh delov kamnoloma in skrbeti za redno odpravljanje vseh odkritih pomanjkljivosti.
(7) Investitor mora spremljati stanje jamskega okolja Osovniške jame med izvedbo sanacije zemljišča nad znanimi rovi jame ter nato še 5 let. Spremljanje stanja izvaja za to usposobljen strokovnjak s področja speleologije.
X. KONČNE DOLOČBE 
30. člen
(vpogled) 
(1) OPPN je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Občine Šmarje pri Jelšah.
(2) Odlok je dostopen tudi na spletni strani Občine Šmarje pri Jelšah.
31. člen 
(nadzorstvo) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
32. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0321-0001/2020-5
Šmarje pri Jelšah, dne 10. aprila 2020
Župan 
Občine Šmarje pri Jelšah 
Matija Čakš