Na podlagi 8. in 17. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 – popr.), 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19), VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr) ter 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) je Občinski svet Občine Trebnje na 11. redni seji dne 11. decembra 2019 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Trebnje
I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
Ta odlok ureja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) v Občini Trebnje.
(predmet odmere nadomestila)
Predmet odmere nadomestila so vsa zazidana in nezazidana stavbna zemljišča na celotnem območju Občine Trebnje, razen tistih, za katera je v tem odloku ali v drugih predpisih, ki urejajo nadomestilo, določeno, da se zanje nadomestilo ne plačuje.
(pomen in definicije izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– zazidano stavbno zemljišče je zazidano stavbno zemljišče, kot ga opredeljujejo predpisi, ki urejajo graditev;
– nezazidano stavbno zemljišče je nezazidano stavbno zemljišče, kot ga opredeljujejo predpisi, ki urejajo graditev;
– evidence Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GURS) so zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin in register prostorskih enot, kot jih opredeljuje predpis, ki ureja evidentiranje nepremičnin, ter zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, kot ga opredeljuje predpis, ki ureja zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
– zemljiška knjiga je javna knjiga, ki jo vodi sodišče in je namenjena vpisu, javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami;
– druge javne evidence so druge evidence, v katerih podatke o nepremičninah oziroma pravicah na njih vodijo pristojni organi, pa tudi evidence, iz katerih izhajajo drugi podatki za potrebe odmere nadomestila, kot sta na primer sodni in poslovni register;
– evidenca stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila je evidenca Občine Trebnje, ki vsebuje podatke o stavbnih zemljiščih, potrebne za odmero nadomestila po tem odloku;
– kmetijska poslovna dejavnost je kmetijska dejavnost, za izvajanje katere je njen izvajalec v kakršnikoli obliki registriran kot poslovni subjekt.
(1) Občinski svet Občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: občinski svet):
– sprejema sklepe o vrednosti točke za izračun nadomestila (v nadaljnjem besedilu: vrednost točke);
– opravlja druge naloge po predpisih, ki urejajo nadomestilo.
(2) Župan Občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: župan):
– sprejema ugotovitvene sklepe o vrednosti točke;
– občinskemu svetu predlaga sprejem sklepov o vrednosti točke;
– opravlja druge naloge po predpisih, ki urejajo nadomestilo.
(3) Občinska uprava Občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava):
– vzpostavi, vodi, ureja in usklajuje evidenco stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila;
– odloča o zahtevah zavezancev za oprostitev plačila nadomestila zaradi nakupa novega stanovanja ali graditve družinske stanovanjske hiše;
– posreduje podatke iz evidence stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila na pristojni finančni urad;
– opravlja druge naloge po predpisih, ki urejajo nadomestilo.
(4) Pristojni finančni urad:
– po uradni dolžnosti vodi postopke odmere nadomestila in izdaja odločbe o odmeri nadomestila;
– skladno s predpisi, ki urejajo davke, odloča o vračilu preveč plačanega nadomestila;
– opravlja druge naloge po predpisih, ki urejajo davke in nadomestilo.
(5) Občinski inšpekcijski organ:
– je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in vodenje postopkov o prekrških;
– opravlja druge naloge po predpisih, ki urejajo prekrške in nadomestilo.
II. OBMOČJE, NA KATEREM SE PLAČUJE NADOMESTILO
(1) Območje Občine Trebnje se za potrebe odmere nadomestila, na podlagi kriterijev oddaljenosti od ožjega mestnega centra oziroma od drugega oskrbnega središča, dostopnosti do javnih funkcij, konfiguracije in reliefnih značilnosti območja ter kvalitete dostopnosti do območja, razdeli na naslednja območja:
– I. območje: Dolenje Medvedje selo, Gorenje Medvedje selo, Odrga, Pekel, Rožni Vrh, Studenec, Štefan pri Trebnjem, Trebnje;
– II. območje: Belšinja vas, Benečija, Bič, Breza, Cesta, Dobravica pri Velikem Gabru, Dobrnič, Dolenja Nemška vas, Dolenje Ponikve, Dolenji Podboršt pri Trebnjem, Gorenja Nemška vas, Gorenje Ponikve, Grič pri Trebnjem, Grm, Kamni Potok, Mali Gaber, Medvedjek, Občine, Pluska, Primštal, Pristavica pri Velikem Gabru, Stranje pri Velikem Gabru, Veliki Gaber, Zagorica pri Velikem Gabru, Zidani Most, Žubina;
– III. območje: Blato, Čatež, Češnjevek, Dečja vas, Dol pri Trebnjem, Dolenja Dobrava, Dolenja vas pri Čatežu, Dolnje Prapreče, Gorenja Dobrava, Gorenji Podboršt pri Veliki Loki, Gorica na Medvedjeku, Gornje Prapreče, Grmada, Iglenik pri Veliki Loki, Jezero, Knežja vas, Korenitka, Krtina, Kukenberk, Lukovek, Luža, Mala Loka, Mali Videm, Martinja vas, Meglenik, Mrzla Luža, Muhabran, Račje selo, Repče, Rodine pri Trebnjem, Stehanja vas, Šentlovrenc, Škovec, Trnje, Velika Loka, Vrhovo pri Šentlovrencu, Vrhtrebnje, Žabjek;
– IV. območje: Arčelca, Artmanja vas, Babna Gora, Dobrava, Dolenje Kamenje pri Dobrniču, Dolenje Selce, Dolenji Podšumberk, Dolenji Vrh, Dolga Njiva pri Šentlovrencu, Goljek, Gombišče, Gorenja vas, Gorenja vas pri Čatežu, Gorenje Kamenje pri Dobrniču, Gorenje Selce, Gorenji Podšumberk, Gorenji Vrh pri Dobrniču, Gradišče pri Trebnjem, Hudeje, Korita, Kriška Reber, Križ, Krušni Vrh, Lipnik, Lisec, Log pri Žužemberku, Lokve pri Dobrniču, Mačji Dol, Mačkovec, Mala Ševnica, Male Dole pri Stehanji vasi, Orlaka, Podlisec, Potok, Preska pri Dobrniču, Razbore, Rdeči Kal, Replje, Reva, Rihpovec, Roje pri Čatežu, Roženpelj, Sejenice, Sela pri Šumberku, Stranje pri Dobrniču, Svetinja, Šahovec, Šmaver, Trebanjski Vrh, Vavpča vas pri Dobrniču, Vejar, Velika Ševnica, Velike Dole, Veliki Videm, Volčja Jama, Vrbovec, Vrtače, Zagorica pri Čatežu, Zagorica pri Dobrniču, Zavrh, Železno.
(2) Območja iz prejšnjega odstavka so določena glede na mejo naselij po registru prostorskih enot.
III. ZAVEZANEC ZA PLAČILO NADOMESTILA
(zavezanec za plačilo nadomestila)
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik ali neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, gradbenega inženirskega objekta ali druge zunanje poslovne površine (tisti, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe stavbnega zemljišča – imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora).
IV. LETNA VIŠINA, ODMERA IN PLAČILO NADOMESTILA
(izračun letne višine nadomestila)
(1) Letna višina nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se izračuna tako, da se skupno število točk po merilih iz tega odloka za zazidano stavbno zemljišče za stanovanjski namen (13., 14. in 15. člen tega odloka) pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen (drugi odstavek 10. člena tega odloka) in z vrednostjo točke (17. člen tega odloka). Formula za izračun je naslednja:
letna višina nadomestila za stanovanjski namen =
skupno število točk × površina × vrednost točke
(2) Letna višina nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se izračuna tako, da se skupno število točk po merilih iz tega odloka za zazidano stavbno zemljišče za poslovni namen (13. in 14. člen tega odloka) pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen (tretji odstavek 10. člena tega odloka) in z vrednostjo točke (17. člen tega odloka). Formula za izračun je naslednja:
letna višina nadomestila za poslovni namen =
skupno število točk × površina × vrednost točke
(3) Letna višina nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se izračuna tako, da se skupno število točk za opremljenost nezazidanega stavbnega zemljišča (13. člen tega odloka) pomnoži s faktorjem 0,25, zmnožku se prištejejo točke za namembnost uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča glede na lego (16. člen tega odloka), seštevek pa predstavlja skupno število točk po merilih iz tega odloka za nezazidano stavbno zemljišče, ki se pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča (11. člen tega odloka) in z vrednostjo točke (17. člen tega odloka). Formula za izračun je naslednja:
letna višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče =
[število točk za opremljenost × 0,25 + število točk za namembnost uporabe glede na lego] × površina × vrednost točke
(odmera in plačilo nadomestila)
(1) Nadomestilo se plačuje za tekoče leto v skladu z določbami predpisa, ki ureja davke, na podlagi odločb za odmero nadomestila, ki jih zavezancem po uradni dolžnosti izda pristojni finančni urad.
(2) Vsa sredstva, zbrana s plačili nadomestila, so prihodek proračuna Občine Trebnje.
V. POVRŠINA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA IN NJENA DOLOČITEV
(površina stavbnega zemljišča)
Osnova za izračun nadomestila je površina stavbnega zemljišča.
(določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se plačuje od stanovanjske površine stavbe oziroma poslovne površine stavbe, gradbenega inženirskega objekta oziroma druge zunanje poslovne površine.
(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina vseh zaprtih prostorov dela stavbe stanovanjskega namena (sobe, predsoba, hodniki v stanovanju, kuhinja, kopalnica, shramba in drugi zaprti prostori stanovanja) in neto tlorisna površina garaže ali garažnega parkirnega mesta za osebne avtomobile.
(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina vseh prostorov dela stavbe poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh delov stavbe, ki so funkcionalno povezani z njim. V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se štejejo tudi površine gradbenih inženirskih objektov in druge zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot osnovne ali spremljevalne površine za opravljanje dejavnosti poslovnega namena, kot so pokrita in nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, manipulativne površine, na katerih se opravlja poslovna dejavnost, gostinski vrtovi, površine za obratovanje bencinskih servisov, igrišča in podobno.
(4) Med površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se ne štejejo površine gradbenih inženirskih objektov in druge zunanje poslovne površine, ki so namenjene opravljanju kmetijske poslovne dejavnosti.
(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)
Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele ali njenega dela ali, če je njihov lastnik oziroma neposredni uporabnik isti kot površina več zemljiških parcel skupaj, ki so po občinskem prostorskem aktu določene za gradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb ter gradbenih inženirskih objektov oziroma za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, ob upoštevanju pogojev iz zakona, ki ureja nadomestilo, in vsakokrat veljavnih občinskih prostorskih aktov.
VI. MERILA ZA DOLOČITEV ŠTEVILA TOČK
(1) Za določitev števila točk za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave;
– lega in namembnost ter izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih;
– smotrnost uporabe stavbnega zemljišča.
(2) Za določitev števila točk za nezazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve za te objekte in naprave;
– lega in namembnost.
(opremljenost stavbnega zemljišča)
(1) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami se ovrednoti z naslednjim številom točk:
komunalni in drug objekt ali naprava | število točk |
1. vodovodno omrežje | 20 |
2. elektroenergetsko omrežje | 20 |
3. javno kanalizacijsko omrežje | 40 |
4. omrežje elektronskih komunikacij | 20 |
5. javna cesta | a. makadamska cesta | 15 |
b. asfaltna cesta | 30 |
6. hodnik za pešce | 20 |
7. javna razsvetljava | 30 |
(2) Za namen odmere nadomestila se šteje, da je stavbno zemljišče opremljeno s komunalnimi in drugimi objekti in napravami iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka tega člena tudi, če obstaja možnost priključevanja ter koriščenja teh objektov in naprav.
(3) Za javno cesto se upošteva točkovanje samo po enem kriteriju. Število točk za makadamsko in asfaltno cesto (5.a. in 5.b. točka prvega odstavka tega člena) se ne sešteva. Če je stavbno zemljišče opremljeno z makadamsko in asfaltno cesto, se upošteva točkovanje za asfaltno cesto.
(4) Za namen odmere nadomestila se šteje, da je stavbno zemljišče opremljeno s hodnikom za pešce, če je naselje, v katerem se stavbno zemljišče nahaja, opremljeno s hodnikom za pešce.
(5) Za namen odmere nadomestila se šteje, da je stavbno zemljišče opremljeno z javno razsvetljavo, če je naselje, v katerem se stavbno zemljišče nahaja, opremljeno z javno razsvetljavo.
(lega in namembnost uporabe zazidanega stavbnega zemljišča ter izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih)
(1) Pri merilu lege stavbnega zemljišča se upošteva razvrstitev stavbnega zemljišča v območje iz 5. člena tega odloka.
(2) Zazidana stavbna zemljišča se glede na namembnost njihove uporabe razvrstijo na zazidana stavbna zemljišča za stanovanjski in zazidana stavbna zemljišča za poslovni namen.
(3) Zazidana stavbna zemljišča se v stanovanjski oziroma poslovni namen razvrstijo glede na vrsto dejanske rabe dela stavbe, ki stoji na njih:
1. stanovanjski namen:
stavbe za stanovanjsko rabo z vrstami dejanskih rab dela stavbe:
– stanovanje v enostanovanjski stavbi;
– stanovanje v dvostanovanjski stavbi;
– stanovanje;
– oskrbovano stanovanje;
– bivalna enota;
– garaža in garažno parkirno mesto za osebne avtomobile;
– v kolikor so namenjeni stanovanjski rabi pa tudi klet, shramba, sušilnica, pralnica;
2. poslovni namen:
a. stavbe splošnega družbenega pomena in stavbe za upravno rabo z vrstami dejanskih rab dela stavbe:
– del stavbe za kulturo in razvedrilo;
– del stavbe za živali in rastline v živalskem ali botaničnem vrtu;
– muzej in knjižnica;
– arhiv;
– del stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo;
– šola, vrtec;
– del stavbe za zdravstveno oskrbo;
– bolnica, zdravstveni dom;
– športna dvorana;
– del stavbe za zaščito, reševanje in zaklonišča;
– poslovni prostori javne uprave;
– v kolikor so namenjeni splošnemu družbenemu pomenu in upravni rabi pa tudi garaža, garažno parkirno mesto, klet, shramba, sušilnica, pralnica, tehnični prostor in skupni komunikacijski prostor;
b. stavbe za poslovno rabo z vrstami dejanskih rab dela stavbe:
– poslovni del stavbe;
– banka, pošta, zavarovalnica;
– konferenčna ali kongresna dvorana;
– zavetišče in hotel za živali;
– zdravilišče;
– igralnica, cirkus, plesna dvorana, diskoteka;
– v kolikor so namenjeni poslovni rabi pa tudi garaža, garažno parkirno mesto, klet, shramba, sušilnica, pralnica, tehnični prostor in skupni komunikacijski prostor;
c. stavbe za gostinsko rabo z vrstami dejanskih rab dela stavbe:
– koča, dom;
– nastanitveni gostinski obrat;
– prehrambni gostinski obrat;
– v kolikor so namenjeni gostinski rabi pa tudi garaža, garažno parkirno mesto, klet, shramba, sušilnica, pralnica, tehnični prostor in skupni komunikacijski prostor;
č. stavbe za trgovsko rabo in druge storitvene dejavnosti z vrstami dejanskih rab dela stavbe:
– trgovski del stavbe;
– bencinski servis;
– trgovski del stavbe na bencinskih servisih;
– del stavbe za opravljanje storitev;
– sejemska dvorana, razstavišče;
– v kolikor so namenjeni trgovski rabi in drugim storitvenim dejavnostim pa tudi garaža, garažno parkirno mesto, klet, shramba, sušilnica, pralnica, tehnični prostor in skupni komunikacijski prostor;
d. stavbe za industrijsko rabo in skladišča z vrstami dejanskih rab dela stavbe:
– del stavbe za industrijsko rabo;
– del stavbe za težko industrijo;
– del stavbe z rezervoarjem, silosi;
– skladišče;
– v kolikor so namenjeni industrijski rabi in skladiščem pa tudi garaža, garažno parkirno mesto, klet, shramba, sušilnica, pralnica, tehnični prostor in skupni komunikacijski prostor;
e. stavbe za kmetijsko rabo, če se uporabljajo za kmetijsko poslovno dejavnost, z vrstami dejanskih rab dela stavbe:
– hlev;
– rastlinjak;
– čebelnjak;
– pomožni kmetijski del stavbe;
– drvarnica;
– del stavbe za spravilo pridelka;
– v kolikor so namenjeni kmetijski rabi pa tudi garaža, garažno parkirno mesto, klet, shramba, sušilnica, pralnica, tehnični prostor in skupni komunikacijski prostor;
f. stavbe za potniški promet in izvajanje elektronskih komunikacij z vrstami dejanskih rab dela stavbe:
– del stavbe za izvajanje komunikacij;
– del stavbe za potniški promet;
– hangar, remiza, tovorni terminal;
– v kolikor so namenjeni potniškemu prometu in izvajanju elektronskih komunikacij pa tudi garaža, garažno parkirno mesto, klet, shramba, sušilnica, pralnica, tehnični prostor in skupni komunikacijski prostor.
(4) Če ima stavba v evidencah GURS evidentiranih več delov, se vsak del stavbe, glede na njegovo vrsto dejanske rabe in površino, razvrsti v eno izmed namembnosti uporabe po prejšnjem odstavku tega člena.
(5) Če ima stavba v evidencah GURS evidentiran en del, vendar iz razpoložljivih podatkov izhaja, da ta v celoti ne odraža dejanskega stanja in da ima stavba več namembnosti uporabe (zidanice, stanovanjsko-poslovni objekti, počitniški objekti, objekti za občasno bivanje in podobno), se stavba glede vsake posamezne namembnosti uporabe, upoštevajoč površino, ki je namenjena tej namembnosti uporabe, razvrsti v eno izmed namembnosti uporabe po tretjem odstavku tega člena.
(6) Če se na zazidanem stavbnem zemljišču za poslovni namen nahaja gradbeni inženirski objekt ali druga zunanja poslovna površina, se stavbno zemljišče glede na namembnost uporabe gradbenega inženirskega objekta oziroma druge zunanje poslovne površine razvrsti v ustrezno kategorijo namembnosti po 2. točki tretjega odstavka tega člena.
(7) Določbi četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za gradbene inženirske objekte in druge zunanje poslovne površine.
(8) Pri poslovnem namenu se upošteva tudi merilo izjemnih ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih v odvisnosti od ugodnosti lokacije stavbnega zemljišča in možnosti intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav.
(9) Glede na razvrstitev po prejšnjih odstavkih tega člena se zazidana stavbna zemljišča po namembnosti uporabe glede na lego in določena zazidana stavbna zemljišča za poslovni namen s tem tudi za izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka ovrednotijo z naslednjim številom točk:
namembnost uporabe in izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka pri določenih poslovnih namenih | število točk glede na lego |
I. območje | II. območje | III. območje | IV. območje |
1. stanovanjski namen | stanovanjska raba | 40 | 35 | 30 | 25 |
2. poslovni namen | a. splošni družbeni pomen in upravna raba | 200 | 175 | 150 | 100 |
b. poslovna raba | 550 | 480 | 400 | 310 |
c. gostinska raba | 750 | 650 | 550 | 400 |
č. trgovska raba in druge storitvene dejavnosti | 750 | 650 | 530 | 410 |
d. industrijska raba in skladišča | 650 | 590 | 530 | 420 |
e. kmetijska raba za kmetijsko poslovno dejavnost | 400 | 345 | 300 | 200 |
f. raba za potniški promet in izvajanje elektronskih komunikacij | 200 | 175 | 150 | 100 |
(smotrnost uporabe zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen)
Smotrnost uporabe zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se glede na lego ovrednoti s številom točk na naslednji način:
smotrnost uporabe | število točk glede na lego |
I. območje | II. območje | III. območje | IV. območje |
1. individualna samostojna hiša | 40 | 30 | 20 | 10 |
2. vrstna hiša | 30 | 20 | 10 | 5 |
3. blokovna gradnja | 35 | 25 | 15 | 5 |
(lega in namembnost uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča)
Nezazidano stavbno zemljišče se po namembnosti uporabe glede na lego ovrednoti s številom točk na naslednji način:
namembnost uporabe | število točk glede na lego |
I. območje | II. območje | III. območje | IV. območje |
nezazidano stavbno zemljišče | 50 | 40 | 35 | 25 |
(1) Vrednost točke za odmero nadomestila znaša 0,00229 EUR.
(2) Vrednost točke za vsako prihodnje leto se revalorizira na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi in objavi Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: indeks), če je večji od 100. Pri revalorizaciji se upošteva indeks, objavljen za november tekočega leta glede na november preteklega leta. Revalorizirano vrednost točke z ugotovitvenim sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ugotovi župan.
(3) Če se vrednost točke spremeni drugače, kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, jo na predlog župana s sklepom določi občinski svet. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Če župan oziroma občinski svet do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto ne sprejmeta sklepa o vrednosti točke iz drugega oziroma prejšnjega odstavka tega člena, se za izračun nadomestila v prihodnjem letu uporabi zadnja ugotovljena oziroma določena vrednost točke.
VIII. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
Nadomestilo se ne plačuje za:
– stavbno zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe (objekti, ki so posebnega pomena za obrambo);
– stavbno zemljišče, ki se uporablja za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje;
– stavbno zemljišče, ki se uporablja za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno;
– stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
(oprostitev zaradi nakupa novega stanovanja ali graditve družinske stanovanjske hiše)
(1) Plačila nadomestila se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah predpisa, ki ureja plačilo stroškov za urejanje stavbnih zemljišč.
(2) Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.
(3) Če zavezanec vloži zahtevo iz prvega odstavka tega člena po dnevu vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo, je oproščen plačila nadomestila le od dneva vložitve zahteve do poteka petletnega obdobja iz prejšnjega odstavka tega člena.
(4) Če je odločba o zahtevi zavezanca iz prvega odstavka tega člena postala dokončna do izdaje odločbe o odmeri nadomestila, se oprostitev upošteva pri izdaji odločbe o odmeri nadomestila.
(5) Če je odločba o zahtevi zavezanca iz prvega odstavka tega člena postala dokončna po izdaji odločbe o odmeri nadomestila in gre za oprostitev plačila nadomestila za obdobje, na katero se nanaša izdana odločba o odmeri nadomestila, lahko zavezanec, skladno s predpisi, ki urejajo davke, zahteva vračilo preveč plačanega nadomestila, sorazmerno glede na obdobje oprostitve iz odločbe o zahtevi iz prvega odstavka tega člena.
IX. EVIDENCA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA POTREBE ODMERE NADOMESTILA
(vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila)
Občinska uprava skladno s predpisi, ki urejajo nadomestilo in evidentiranje nepremičnin, vzpostavi evidenco stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila na podlagi tega odloka tako, da evidenco, vzpostavljeno na podlagi 6. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Trebnje (Uradni list RS, št. 71/98, 64/99, 101/00, 109/03, 119/05, 101/13 – ZDavNepr, in 22/14 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: Odlok), uskladi z določbami tega odloka ter pravnim in dejanskim stanjem stavbnih zemljišč.
(usklajevanje evidence stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila)
Občinska uprava skladno s tem odlokom ter predpisi, ki urejajo nadomestilo in evidentiranje nepremičnin, ves čas usklajuje evidenco stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila s pravnim in dejanskim stanjem stavbnih zemljišč.
(podlaga za vzpostavitev in usklajevanje evidence stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila)
Podlago za vzpostavitev in usklajevanje evidence stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila poleg evidence, vzpostavljene na podlagi 6. člena Odloka, predstavljajo še evidence GURS, zemljiška knjiga in druge javne evidence, vsakokratni veljavni občinski prostorski akti, podatki, ki jih sporočijo zavezanci, ter drugi razpoložljivi podatki.
(neskladja med podatki, neobstoječi in očitno napačni podatki)
(1) Če občinska uprava pri vzpostavitvi in usklajevanju evidence stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila ugotovi neskladja med podatki iz evidence, vzpostavljene na podlagi 6. člena Odloka, in evidencami GURS, zemljiško knjigo in drugimi javnimi evidencami, vsakokrat veljavnimi občinskimi prostorskimi akti, podatki, ki jih sporočijo zavezanci, ter drugimi razpoložljivimi podatki, za vzpostavitev in usklajevanje evidence stavbnih zemljišč za odmero nadomestila upošteva podatke, ki ustrezajo pravnemu in dejanskemu stanju stavbnih zemljišč, na kar sklepa tudi iz morebitnih preteklih ugotovitvenih in pritožbenih postopkov v zvezi z nadomestilom ter drugih razpoložljivih podatkov.
(2) Če podatki, ki so podlaga za vzpostavitev in usklajevanje evidence stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila v evidencah GURS in drugih javnih evidencah ne obstajajo ali so očitno napačni, le-te na podlagi ogleda, fotografij, podatkov iz projektne dokumentacije ali drugih podatkov, s katerimi razpolaga, oziroma na drug primeren način določi občinska uprava.
(3) S podatki, pridobljenimi oziroma določenimi na način iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena, občinska uprava skladno s predpisi, ki urejajo nadomestilo in evidentiranje nepremičnin, obvesti zavezance pred odmero nadomestila.
(4) Občinska uprava o podatkih, pridobljenih na način iz prvega in drugega odstavka tega člena, obvesti tudi GURS.
(sodelovanje in obveznosti zavezancev)
(1) Zavezanci so dolžni na zahtevo Občine Trebnje posredovati vse potrebne podatke za odmero nadomestila oziroma sodelovati pri vzpostavitvi in usklajevanju evidence stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila, pri čemer za pravilnost oziroma resničnost posredovanih podatkov odgovarjajo.
(2) Zavezanci morajo v roku 30 dni po nastanku obvestiti občinsko upravo o nastanku:
– obveznosti za plačilo nadomestila;
– sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila.
(3) Če nastane obveznost za plačilo nadomestila oziroma sprememba, ki vpliva na odmero nadomestila, med letom oziroma mesecem, se le-ta upošteva od prvega dne naslednjega meseca glede na mesec, v katerem je bila sprememba sporočena občinski upravi.
X. POSEBEN PRIMER ODMERE NADOMESTILA
(odmera nadomestila za pretekla leta)
(1) Zavezancu, za katerega se ugotovi, da ni ravnal po prvem ali drugem odstavku prejšnjega člena tega odloka, se ne glede na določbo prvega odstavka 8. člena tega odloka odmeri nadomestilo tudi za prejšnja leta, vendar najprej od trenutka, ko bi moral izpolniti svojo obveznost iz prvega ali drugega odstavka prejšnjega člena tega odloka.
(2) Zastaranje pravice do odmere nadomestila se presoja skladno z določbami predpisa, ki ureja davke.
XI. USTVARJANJE POGOJEV ZA GRADNJO STANOVANJ
(ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj)
(1) Občina Trebnje v okviru proračunskih zmožnosti ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj.
(2) Občina Trebnje pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja tako, da spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg.
(3) V stanovanjski trg se Občina Trebnje vključuje tudi tako, da zainteresiranim zavezancem, ki razpolagajo z nezazidanimi stavbnimi zemljišči, na njihovo pobudo in v okviru proračunskih zmožnosti, daje ponudbe za odkup teh zemljišč s ciljem nadaljnje prodaje zainteresiranim osebam, ki imajo namen stavbna zemljišča uporabljati v skladu z namenom, ki je za njih predviden z vsakokrat veljavnimi občinskimi prostorskimi akti.
(1) Z globo 1.000 EUR se za prekršek kaznuje pravno osebo, z globo 1.500 EUR pa pravno osebo, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo veliko ali veliko gospodarsko družbo, ki:
– Občini Trebnje na njeno zahtevo ne posreduje podatkov za odmero nadomestila oziroma ne sodeluje pri vzpostavitvi in usklajevanju evidence stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila (prvi odstavek 24. člena tega odloka);
– občinski upravi posreduje napačne ali neresnične podatke za odmero nadomestila (prvi odstavek 24. člena tega odloka);
– ne obvesti občinske uprave o nastanku obveznosti za plačilo nadomestila (prva alineja drugega odstavka 24. člena tega odloka);
– ne obvesti občinske uprave o nastanku sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila (druga alineja drugega odstavka 24. člena tega odloka).
(2) Z globo 500 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo 250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prehodno obdobje pri razvrščanju naselij v območja)
Naselja, ki po 5. členu tega odloka glede na njihovo razvrstitev v območja po Odloku napredujejo za več kot eno območje, se v območja po 5. členu tega odloka uvrščajo postopoma, in sicer tako, da v vsakem letu od vključno leta 2020 napredujejo za eno območje, dokler niso uvrščena v območje po 5. členu tega odloka.
(razvrščanje stavbnih zemljišč po namembnosti)
(1) Razvrstitev zazidanih stavbnih zemljišč v stanovanjski oziroma ustrezen poslovni namen po tretjem odstavku 14. člena tega odloka se opravi na podlagi vrst dejanskih rab delov stavb, ki jih opredeljuje vsakokrat veljavni predpis, ki ureja vrste dejanskih rab delov stavb, in so razvidne iz evidenc GURS, razen če ta odlok določa drugače.
(2) V kolikor pri morebitni spremembi predpisa, ki ureja vrste dejanskih rab delov stavb, pride do uvedbe novih vrst dejanskih rab delov stavb, se le-te smiselno uvrščajo v eno izmed namembnosti po tretjem odstavku 14. člena tega odloka. Enako velja tudi za vrste dejanskih rab delov stavb, ki niso izrecno razvrščene po tretjem odstavku 14. člena tega odloka.
(rok za vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila)
Občinska uprava vzpostavi evidenco stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila najkasneje do 31. marca 2020.
(prenehanje uporabe Odloka in postopki za odmero nadomestila)
(1) S 1. januarjem 2020 se preneha uporabljati Odlok.
(2) Postopki za odmero nadomestila, ki so se začeli do vključno 31. decembra 2019, se končajo po določbah Odloka.
(začetek veljavnosti in uporabe odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2020, razen določb, ki in kolikor se nanašajo na vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila, ki pa se uporabljajo že z dnem uveljavitve tega odloka.
Št. 007-1/2019-32
Trebnje, dne 12. decembra 2019
Alojzij Kastelic
