Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/2019 z dne 15. 11. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/2019 z dne 15. 11. 2019

Kazalo

3037. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gospodarska cona Reber, stran 8191.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v navezavi s tretjim odstavkom 273. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/19) je Občinski svet Občine Škofljica na 6. redni seji dne 24. 10. 2019 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gospodarska cona Reber 
1 UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 56/15, 102/15, 17/16, 50/16, 74/16, 34/17, 75/17, 44/18) in Sklepa župana Občine Škofljica št. 007-20/2016 z dne 16. decembra 2016 sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Gospodarska cona Reber (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o. pod številko IČ-01/2016.
2. člen 
(vsebina in oblika OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka in vsebuje:
1. Opis prostorske ureditve,
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor,
3. Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
4. Rešitve in ukrepe za ohranjanje narave, varovanje okolja in naravnih virov,
5. Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
6. Etapnost izvedbe prostorske ureditve,
7. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN in vsebuje:
1
Izsek iz OPN Občine Škofljica – namenska raba prostora s prikazom območja OPPN
M 1:2.500
2
Izsek iz OPN Občine Škofljica – gospodarska javna infrastruktura s prikazom območja OPPN
M 1:2.500
3
Prikaz območja OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
M 1:1.000
4
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1:2.500
5
Ureditveno situacijo
M 1:500
6
Ureditveno situacijo s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
M 1:1.000
7
Načrt parcelacije
M 1:1.000
8
Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine, obrambo ter varstvo pred nesrečami
M 1:1.000
9
Vzdolžni prerez območja OPPN
M 1:500
10
Karakteristični prečni profili ceste
M 1:50
3. člen 
(obvezne priloge OPPN) 
(1) Obvezne priloge OPPN so:
1. Izsek iz veljavnega prostorskega plana,
2. Prikaz stanja prostora,
3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. Povzetek za javnost.
(2) Obvezne priloge OPPN so sestavni del OPPN, strokovne podlage pa so elaborirane ločeno in se hranijo na sedežu Občine Škofljica.
2 NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti s fasado v celoti ali večinskem delu (minimalno 75 % celotne dolžine fasade) postavljene stavbe.
(2) Območje za razvoj stavb je površina, na kateri je dopustno umestiti stavbo in pomožne objekte skladno z določili tega odloka.
(3) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile temu objektu.
5. člen 
(opis prostorske ureditve) 
S tem OPPN se načrtuje ureditev zahodnega dela gospodarske cone Reber, kjer je na skrajnem zahodnem delu predvidena umestitev objektov za proizvodne dejavnosti s pripadajočimi ureditvami, na jugovzhodnem delu pa je predvidena izgradnja komunalnega centra Škofljica. Na vmesnem povezovalnem delu je predvidena rekonstrukcija dela lokalne ceste. Uredijo se tudi vse prometne površine znotraj posameznih območij in vsa potrebna gospodarska javna infrastruktura. Na delu zemljišča izven območja OPPN se zaradi potrebnih omilitvenih ukrepov izvede izravnalni ukrep znižanja terena.
6. člen 
(območje OPPN) 
(1) OPPN se izdeluje za del območja, ki je v veljavnem OPN predvideno za urejanje z OPPN in ima oznako OPPN-13-01. Po namenski rabi so tu opredeljene proizvodne dejavnosti – IG, druge urejene zelene površine – ZD in površine cest – PC.
(2) Območje OPPN meri približno 1,3 ha.
(3) V območje OPPN so vključena zemljišča oziroma del zemljišč s parc. št. 2418/3, 2421/8, 2421/9, 2421/10, 2419/5, 2419/9, 2419/10, 2413, 2415/3, 2958/1, 2958/5, 2422/1, 2422/2, 2959/1, 2417/1, 2417/2, 2417/3, 2419/2, 2419/8, 2958/4, 2420/2, 2421/6, in 2421/7, vse k.o. Lanišče. Zaradi izvedbe infrastrukturne opreme obravnavanega območja so dopustni posegi tudi zunaj območja urejanja tega OPPN.
(4) Zunaj meje OPPN potekajo navezave na cestno omrežje in omrežja obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture (kanalizacija za odvajanje padavinske vode in elektroenergetski vodi) po delih zemljišč s parc. št. 2959/1, 2422/1, 2422/2, 2429/4, 2971/4, 2429/6 in 2416, vse k. o. Lanišče. Zunaj meje OPPN se zaradi gradnje komunalnega centra izvede izravnalni ukrep na delu zemljišča s parc. št. 2413, k.o. Lanišče.
7. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
Obravnavano območje leži vzhodno od Škofljice, v bližini meje z Občino Grosuplje, v dolini potoka Škofeljščica. Ureditve so predvidene na uravnavi med zaselkom Mali vrh na jugu ter Reber na severu, in sicer ob lokalni cesti proti naselju Dole in kamnolomu. Nad območjem poteka viadukt avtoceste Ljubljana–Obrežje, ob severnem robu pa železniška proga Ljubljana–Novo mesto. Skozi območje poteka lokalna cesta. Območje zahodnega dela je uravnano, večinoma poraščeno z grmičevjem in dvignjeno nad okoliški teren. Na južnem delu je urejen travnik. Območje je nepozidano.
8. člen 
(koncept urejanja prostora) 
(1) Območje OPPN se uredi kot del širše predvidene gospodarske cone. Območje OPPN je glede na različne funkcije in predvidene dejavnosti razdeljeno na tri enote. Severno od lokalne ceste se nahaja Enota 1, ki se nameni proizvodnim dejavnostim, južno od lokalne ceste pa Enota 2, ki se nameni ureditvi komunalnega centra. Enota 3 zajema območje, ki bo potrebno za rekonstrukcijo lokalne ceste.
(2) Umestitve objektov in dostopov na območje omogočajo smotrno in funkcionalno izrabo površin. V Enoti 1 se uredijo proizvodni objekti in manipulacijske površine ter parkirišča. V Enoti 2 se uredi poslovna stavba z gospodarskim dvoriščem in vzdolž lokalne ceste zbirni center za komunalne odpadke. V tej enoti se na stiku z lokalno cesto in na vzhodnem robu območja uredi zelena bariera, ki to območje loči od ostalih.
(3) Gradbena linija za postavitev stavb v Enoti 1 upošteva potek lokalne ceste na južni strani in se prilagaja zahodnemu robu območja. Dostop v enoto je predviden z lokalne ceste na južni strani. Tudi objekti in ureditve v Enoti 2 se prilagajajo poteku meje območja in osrednji navezavi na lokalno cesto.
(4) V Enoti 2 na zemljišču s parc. št. 2413, k. o. Lanišče je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev izvesti izravnalne ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom posega v prostor.
9. člen 
(vrste dopustnih del in gradenj) 
Na območju OPPN so dopustne novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev objekta oziroma njegovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi, opredeljenimi s tem odlokom, ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno inženirska dela.
10. člen 
(dopustne dejavnosti) 
Na območju OPPN so dopustne proizvodne ter z njimi povezane dejavnosti. Na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti so to predvsem:
– predelovalne dejavnosti (C),
– oskrba z električno energijo, plinom in paro (D),
– oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja (E),
– trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (G),
– promet in skladiščenje (H),
– strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M).
11. člen 
(stavbe) 
(1) Tlorisni gabariti objektov se lahko razvijajo znotraj površine, določene z gradbeno linijo in območji za razvoj stavb, ki so prikazane v grafični prilogi Ureditvena situacija.
(2) Etažnost stavb: Največja dovoljena etažnost v Enoti 1 je P+1. Največja dopustna višina stavb v Enoti 1 je 8,0 m nad koto pritličja. Največja dovoljena etažnost v Enoti 2 je P+1. Največja dopustna višina stavb v Enoti 2 je 8,0 m nad koto pritličja. Največjo dovoljeno višino stavb lahko presegajo le manjši volumni, kot so dimniki, antene, strelovodi in strojnice dvigala ter logotipi. Kleti niso dovoljene.
(3) Strehe so ravne (do 6° naklona). Kritina objektov ne sme biti svetleča. Dovoljeni so sivi in peščeni barvni toni. Dovoljene so tudi ozelenjene strehe.
(4) Fasade so nesvetleče, sivih, peščenih in umazano belih barvnih tonov. Fasade objektov ob lokalni cesti so po barvi, materialih in odprtinah na fasadi medsebojno usklajene, tako da tvorijo skladen ulični niz. Plakatiranje in objekti ter naprave za oglaševanje na fasadah objektov niso dovoljeni, dovoljena je postavitev logotipov na fasadah objektov.
(5) Kote pritličij stavb sledijo niveleti dostopnih cest in se v Enoti 1 izvedejo vsaj 20,0 cm nad koto ceste:
a) kote pritličij stavb:
– objekt 1a na koti 297,00 m n. m.,
– objekt 1b na koti 298,00 m n. m.,
– objekt 1c na koti 297,20 m n. m.,
– objekt 2a na koti 297,70 m n. m.
(6) Na posameznih gradbenih parcelah je na območjih za razvoj stavb v Enotah 1 in 2 poleg stavb dopustna izvedba prizidkov in postavitev pomožnih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost; ti morajo biti oblikovno usklajeni z glavnim objektom in mu biti podrejeni.
12. člen 
(enostavni in nezahtevni objekti) 
(1) Na posameznih gradbenih parcelah je dopustna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
(2) Enostavni in nezahtevni objekti se postavijo kjerkoli na gradbeni parceli, vendar za gradbeno linijo, ki je prikazana na Ureditveni situaciji.
13. člen 
(zunanje ureditve) 
(1) Ob zahodnem robu Enote 1 ter na severovzhodnem robu Enote 2 in ob lokalni cesti se uredi zelena bariera s pasom grmovne in drevesne listnate vegetacije. Ob objektih se uredijo parkirne in druge utrjene površine ter dvorišča. Nove parkirne površine na nivoju terena je treba ozeleniti. Zasadi se vsaj eno drevo na 4 PM.
(2) Preostale površine se zatravijo in zasadijo. Poleg tega mora biti pri teh objektih zagotovljeno parkiranje na lastni parceli, dejavnosti pa ne smejo generirati bistveno večjega tovornega in osebnega prometa ter ne smejo bistveno povečati negativnih vplivov na okolje.
(3) Terenski prehodi se urejajo kot ozelenjene brežine, izjemoma z opornimi zidovi, vendar njihova višina ne sme presegati 1,50 m.
(4) Okoli posameznih območij se uredi ograja, ki je mestoma ozelenjena, tako da je čim manj vizualno izpostavljena.
14. člen 
(parcelacija) 
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela OPPN, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja OPPN.
(2) Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.
(3) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.
3 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
15. člen 
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi) 
(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in preostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
16. člen 
(prometne ureditve) 
(1) Predvidi se ureditev prometnic, ki omogočajo tako ureditev funkcionalnih dostopov do novo predvidenih objektov kot tudi dostope do objektov na preostalih površinah gospodarske cone in zaledju. Predvidi se tudi vsa potrebna gospodarska javna infrastruktura za napajanje tega območja.
(2) Primarna cestna povezava, ki poteka skozi območje OPPN, je obstoječa lokalna cesta LC 404041, ki se rekonstruira v približni dolžini 250 m. Rekonstrukcija predvideva izgradnjo dvopasovnega vozišča in mešane površine za promet kolesarjev in pešcev. Znotraj območja OPPN se za prometno napajanje predvidenih objektov predvidi ureditev internih dostopov, ki se priključujejo na obstoječo lokalno cesto.
(3) Lokalna cesta na območju OPPN naj se rekonstruira s prečnimi profili:
– vozni pas
2 x 3,00 m 
6,00 m
– površina za promet pešcev in kolesarjev
1 x 2,50 m
2,50 m
– bankina/odvodnjavanje (odprti jarek)
1 x 1,00 m
1,00 m
– bankina/berma (na delu, kjer ni hiš)
1 x 0,50 m
0,50 m
Skupaj
10,00 m
(4) Del območja, kjer je predvidena rekonstrukcija obstoječe ceste, se nahaja pod avtocestnim viaduktom Reber. Vse nove ureditve so predvidene v razdalji minimalno 10 m od zunanjega roba mostne konstrukcije, kar je prikazano tudi v grafičnem delu OPPN. Načrtovane ureditve ne smejo onemogočati ali ovirati izvedbe rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na AC in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi.
(5) V območju AC ni dovoljeno postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje.
(6) Za vse posege na državna zemljišča v AC svetu si mora investitor načrtovanih ureditev pridobiti potrebne služnosti, ki jih uredi s sklenitvijo služnostne pogodbe z DARS d.d. kot upravljavcem teh zemljišč.
(7) Po končanih delih se vse morebitne poškodbe v varovalnem pasu AC takoj povrnejo v prvotno stanje na stroške investitorja.
(8) Objekti imajo parkirišča zagotovljena na lastni parceli.
17. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Za oskrbo območja OPPN z električno energijo se zgradi transformatorsko postajo TP 20/0,4 kV prehodne izvedbe s pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem do posameznega odjemnega mesta. Predvidena TP 20/0,4 kV mora po konstrukcijski zasnovi in energetski velikosti ustrezati potrebam celotnega – končnega območja gospodarske cone. Opremi se z ustreznim SN blokom in NN razdelilci, ki bodo zadostili potrebam odjemalcev. Nizkonapetostni izvodi do novih odjemnih mest morajo biti izvedeni podzemno z zemeljskimi vodi tipiziranih prerezov: Al 4x70+1,5 mm2, Al 4x150+1,5 mm2 oziroma Al 4x240+1,5 mm2, po predhodno izdelani projektni dokumentaciji.
(2) Vključitev nove TP 20/0,4 kV v distribucijsko omrežje se zagotovi z odcepom od obstoječega nadzemnega 20 kV DV Šmarje. Uporabi se srednjenapetostni (20 kV) podzemni zemeljski vod tipiziranega prereza Al 3x150/25 mm2, ki se ga uvleče v predhodno izvedeno kabelsko kanalizacijo z vmesnimi kabelskimi jaški.
(3) Nova TP 20/0,4 kV se gradi v montažni izvedbi kot samostojni objekt na lastnem odmerjenem zemljišču z zagotovljenim stalnim dostopom za osebna vozila in gradbeno mehanizacijo.
(4) Uredi se elektro kabelska kanalizacija s PVC cevmi ustreznega premera. Na lomih in razcepih tras se vgradijo jaški ustreznih dimenzij. Pokrovi jaškov morajo biti dimenzionirani v skladu z veljavnim standardom.
(5) Prostostoječe priključne merilne omarice (PMO), ki po potrebi omogočajo vgradnjo dveh ali večjega števila merilnih mest, se umestijo na stalno dostopno mesto ob dostopnih cestah.
(6) Na strehah in fasadah stavb je dopustna izvedba fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo električne energije.
18. člen 
(cestna razsvetljava) 
(1) V sklopu predvidenih cest se uredi cestna razsvetljava. Svetilke so tipizirane, enostavnih oblik in skladne z veljavno zakonodajo.
(2) Predvidena razsvetljava izpolnjuje zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
19. člen 
(zemeljski plin) 
(1) Za oskrbo objektov na območju OPPN z zemeljskim plinom se izvede glavni distribucijski plinovod v dimenziji DN 100, ki bo potekal v cestišču lokalne ceste proti naselju Dole. Glavno distribucijsko plinovodno omrežje do območja OPPN izgradi Energetika Ljubljana d.o.o., po predhodnem dogovoru z Občino Škofljica.
(2) Za priključitev objektov na območju OPPN na plinovodno omrežje se izvede priključne plinovode do objektov. Obstoječi in načrtovani objekti na območju OPPN se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključijo na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – srednjetlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 0,5–5 bar.
(3) Glavni plinovodi, priključni plinovodi in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana, predpisom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar in tehničnimi zahtevami Energetike Ljubljana, d.o.o., za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.
20. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
Na območju urejanja se uredi TK kabelska kanalizacija, ki se jo naveže na obstoječi TK vod, kateri poteka po južni strani lokalne ceste.
21. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Na obravnavanem območju je urejeno javno vodovodno omrežje, ki se s pitno vodo oskrbuje iz vodohrana Mali Vrh. Vodovodno omrežje je v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje d.o.o.. Dovodna cev iz smeri vodohrana je delno PE DN90 in delno PE DN110. Slednje zadostuje za oskrbo s pitno vodo.
(2) Požarno vodo se zagotovi z drugimi viri, kot so naravni vodotoki, stoječe vode, vodnjaki, rezervoarji za gasilno vodo ali drugi alternativni viri požarne vode. Zagotoviti je treba takšno količino vode, ki zadostuje za dvourno gašenje požara v stavbi in za varovanje sosednjih objektov.
(3) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upoštevajo smernice in predpisi, ki urejajo področje oskrbe s pitno in požarno vodo.
22. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na obravnavanem območju se kanalizacija ureja v ločenem sistemu.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se uredi v skladu s projektno nalogo Gradnja kanalizacije na območju gospodarske cone Reber v Občini Škofljica, št. projekta: 3396K, izdelovalca JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o..
(3) Padavinske vode s predvidenih cest se preko cestnih požiralnikov s peskolovi odvede do izpusta na teren oziroma se jih ponika. Padavinske vode s predvidenih objektov se ponika na posamezni parceli. V kolikor zaradi ponikalne sposobnosti zemljine ponikanje ni možno se uredi padavinska kanalizacija za celotno območje in se jo odvede v Rebrski potok. Pri tem je potrebno ovrednotiti vpliv padavinskih voda na pretočno sposobnost vodotoka ter podati rešitve za eliminacijo negativnih vplivov (predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma v vodotok).
(4) Padavinska voda z območja OPPN (z objektov in pripadajočih površin) ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje AC.
23. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Škofljica.
(2) Uredi se sistem individualnega prevzema komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest ob cesti. Prevzemno mesto je ustrezno urejena površina posameznega objekta oziroma gradbene parcele, na kateri povzročitelj odpadkov le te v tipiziranih zabojnikih preda izvajalcu gospodarske javne službe.
(3) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno ravnati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
(4) Nasipavanje območja pod AC viaduktom Reber ni dovoljeno. Deponija odpadkov pod viaduktom, v bližini stebrov viadukta, ni ustrezna.
24. člen 
(ogrevanje in priprava tople vode) 
Na območju OPPN se ogrevanje in priprava sanitarne tople vode uredi z zemeljskim plinom. Objekte se priključi na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – srednjetlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 0,5–5 bar.
4 REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV 
25. člen 
(ohranjanje narave in kulturne dediščine) 
(1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine ali razglašenih za kulturni spomenik. Na celotnem območju urejanja se upoštevajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin. Zaradi izvedbe strokovnega konzervatorskega nadzora je treba 14 dni pred pričetkom gradbenih del o tem pisno obvestiti ZVKDS OE Ljubljana.
26. člen 
(varstvo tal in voda) 
(1) Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema je priključitev na javno kanalizacijo za vse objekte obvezna.
(2) V času gradnje so tla pod delovnimi stroji ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla (podtalnico). Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) je v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.
27. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Med gradnjo se mora v okolici gradbišča preprečiti preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu).
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika, ter zagotovi energetska učinkovitost objektov.
28. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se upošteva, da gre za območje IV. kategorije varstva pred hrupom.
(2) Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljenih s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro.
(3) Upravitelj avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja avtoceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov je obveznost investitorjev novih posegov.
29. člen 
(ravnanje s plodnim delom tal) 
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Tla pod delovnimi stroji morajo biti v času gradnje objektov ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla.
(3) Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice. Plodna zemlja – živica se deponira ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2,0 m.
30. člen 
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki) 
(1) Pri izvajanju gradbenih del se gradbeni odpadki v največji možni meri ločujejo že pri samem postopku nastajanja.
(2) Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se zbirajo ločeno, v za to namenjenih zabojnikih, pri komunalnem podjetju se uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
31. člen 
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije) 
Pri zasnovi objekta in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovita učinkovita raba in izraba obnovljivih virov energije. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).
5 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
32. člen 
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je treba ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
(4) Območje OPPN na južnem delu v enoti 2 sega v območje majhne in preostale poplavne nevarnosti in se delno nahaja na območju dosega 100-letnih in 500-letnih poplavnih voda Škofeljščice (Hidrološko hidravlična študija za OPPN za Gospodarsko cono Reber v Občini Škofljica, št. projekta K79/18, IZVO-R d.o.o., maj 2019). Ker načrtovanje novih prostorskih ureditev v Enoti 2 oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev izvesti izravnalne ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom posega v prostor. Zato je v Enoti 2 na mestu načrtovanih ureditev potrebno izvesti omilitvene ukrepe (dvig platoja na koto vsaj 297,70 m n.m.). Zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov je pred začetkom gradnje v Enoti 2 treba zaradi zagotavljanja protipoplavne varnosti izvesti izravnalni ukrep na delu zemljišča s parcelno številko 2413, k.o. Lanišče, z znižanjem kote terena v povprečju za 25 cm na površini 3700 m2 v skupni prostornini približno 925 m3 in z odvozom viška materiala na primerno deponijo, rodovitna plast tal pa se uporabi za zunanje ureditve na območju načrtovanih ureditev ali v okolici.
(5) Območje OPPN v celoti sega na erozijsko območje, za katerega so potrebni običajni zaščitni ukrepi, zato se zagotovi potrebno varstvo s tega področja pri gradnji objektov in ostalih ureditev.
(6) Predvideni objekti in ureditve se projektirajo za projektni pospešek tal, ki velja na tem območju in znaša 0,225 (g).
(7) V primeru razlitja nevarnih snovi se upoštevajo določila 26. člena tega odloka.
33. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Požarno varstvo mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti.
(2) Vse ureditve in objekti morajo upoštevati obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve, da se prepreči širjenje požara na sosednje objekte. Dostopne ceste omogočajo dostop z vozilom za intervencijo in evakuacijo, za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(3) Zadostne količine požarne vode se zagotavljajo iz vodovodnega omrežja in drugih virov.
6 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
34. člen 
(etapnost izvedbe) 
OPPN se izvaja v fazah. Prva faza zajema izvedbo zemeljskih del in izgradnjo gospodarske javne infrastrukture (obvezna izvedba kanalizacije skladno z drugim odstavkom 22. člena). Ob gradnji se v Enoti 2 izvedejo izravnalni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti skladno s četrtim odstavkom 8. člena. V nadaljevanju se izvaja gradnja posameznih stavb, ki se lahko izvaja sočasno ali pa ločeno po posameznih parcelah. Rekonstrukcija dela lokalne ceste na območju OPPN se bo predvidoma izvajala v sklopu rekonstrukcije celotne trase ceste LC 404041 in se bo izvajala fazno.
7 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
35. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Dopustna odstopanja lege stavb ob gradbeni liniji znašajo 0,5 m do gradbene linije.
(2) Dopustna so odstopanja do +0,5 m od predvidenih kot pritličij objektov, ki so navedene v 11. členu, zaradi prilagoditve cestam in drugim zunanjim ureditvam.
(3) Dopustna so tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, če z njimi soglašajo soglasodajalci, v čigar pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(4) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi.
(5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
8 DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
36. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Investitorji oziroma izvajalci načrtovanih ureditev v Enoti 2 so dolžni izvesti omilitvene in izravnalne ukrepe skladno z določili 32. člena (ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami).
(2) Za vse posege na državna zemljišča – vodno javno dobro si mora investitor načrtovanih ureditev pridobiti potrebne služnosti, ki jih uredi s sklenitvijo služnostne pogodbe z Direkcijo RS za vode, kot upravljalcem teh zemljišč (izpust v vodotok, prečkanje oziroma križanje vodotoka z vodi gospodarske javne infrastrukture ipd.).
(3) Pri projektiranju, izvedbi in uporabi objektov in naprav je potrebno obvezno upoštevati strokovne podlage, ki so bile izdelane kot obvezne priloge tega OPPN (Gradnja kanalizacije na območju gospodarske cone Reber v Občini Škofljica, št. projekta: 3396K, izdelovalca JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., junij 2017 in Hidrološko hidravlična študija za OPPN za Gospodarsko cono Reber v Občini Škofljica, št. projekta K79/18, IZVO-R d.o.o., maj 2019).
9 PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 
37. člen 
(hramba OPPN) 
OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Škofljica in na sedežu Upravne enote Ljubljana Vič-Rudnik. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
38. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-18/2019
Škofljica, dne 24. oktobra 2019
 
Župan 
Občine Škofljica 
Ivan Jordan