Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/2019 z dne 15. 11. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/2019 z dne 15. 11. 2019

Kazalo

3010. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Koščakov hrib, stran 8150.

  
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17), petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 76/14 – Odl. US, 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter na podlagi 122. in 159. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 8/13) ter 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 65/17) je Občinski svet Občine Grosuplje na 7. redni seji dne 16. 10. 2019 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Koščakov hrib 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
S tem odlokom se, ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 8/13; v nadaljevanju besedila OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Koščakov hrib (v nadaljnjem besedilu OPPN), ki ga je izdelalo podjetje Gužič Trplan arhitekti d.o.o. Ljubljana pod številko projekta 03/16 v septembru 2019.
2. člen 
(vsebina OPPN) 
OPPN določa, mejo območja urejanja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.
3. člen 
(sestavine OPPN) 
(1) OPPN iz prvega člena odloka vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.
(2) Tekstualni del vsebuje:
– Odlok,
– Obrazložitev odloka.
(3) Grafični del vsebuje:
List 1
Prikaz namenske rabe iz Občinskega plana 
M=1:5000
List 2
Prikaz meje območja na obstoječem parcelnem stanju 
M=1:1000
List 3
Geodetski posnetek obstoječega stanja z vrisano mejo območja 
M=1:1000
List 4
Zazidalna situacija 
M=1:1000
List 5
Prikaz poteka javne komunalne infrastrukture
M=1:1000
List 6
Prikaz območij varovanj
M=1:2000
(4) Priloge:
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– Prikaz stanja prostora,
– Strokovne podlage,
– Smernice in mnenja,
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,
– Povzetek za javnost.
4. člen 
(ureditveno območje OPPN) 
(1) V ureditveno območje OPPN je zajeto del enote urejanja prostora GR 85 Gpn OPPN in celotna enota GR 284 OPPN, in obsega gozdne površine med avtocesto Ljubljana–Novo mesto in območjem zdravstvenega doma. Celotno območje je poraščeno z gozdom.
(2) Meja obravnavanega območja je na severu definirana z avtocesto Ljubljana–Novo mesto, na jugu z območjem zdravstvenega doma, na vzhodu z robom naselja in na zahodu delno z robom naselja in delno z robom obdelanih kmetijskih zemljišč.
(3) Območje predvidenega OPPN obsega površino velikosti približno 39,6 ha in zajema zemljišča ter dele zemljišč s parcelnimi številkami v katastrski občini Grosuplje – naselje: 258-del, 262, 263, 264, 265, 266, 267/1, 267/2, 283/2, 311/2, 311/1, 312,/3, 312/6, 312/7, 312/9, 313/4, 315/2, 316, 317, 318, 319, 320, 321, 322/2, 323/2, 324, 325, 326, 327, 328, 473-del, 474, 475, 476-del, 478, 479, 480, 481, 482, 483, 484, 485, 486/1, 487, 488, 489, 490, 491, 492, 495, 497, 498/1, 499, 500, 501, 502, 503, 504, 505, 506, 507, 508/1, 508/2, 509, 510, 511, 512/1, 513, 514, 515, 516, 517, 518, 519, 520, 521-del, 522/4, 522/5-del, 523, 524, 525, 526, 527, 528, 541-del, 1017/1, 1018, 1019, 1020, 1021, 1023, 1071, 1072, 1073, 1075, 1076, 1077, 1078/8, 1078/24, 1078/25, 1078/26, 1078/27-del, 1078/30, 1078/31, 1078/37, 1078/39, 1079, 1080/1, 1080/2, 1081/1, 1081/2, 1086, 1087, 1088, 1089, 2212/5, 2212/6, 2212/9-del, 2213/1-del, 2213/2, 2213/3-del, 2214, 2215/4-del, 2216.
(4) Grafično je meja prikazana v grafičnem delu OPPN: Prikaz meje območja na obstoječem parcelnem stanju, list št. 02.
(5) V kolikor se zemljiške parcele na območju OPPN spreminjajo je merodajna meja območja določena v grafičnem delu OPPN.
5. člen 
(enote urejanja) 
(1) Območje OPPN je razdeljeno na tri enote urejanja (v nadaljevanju Eu). Meje posamezne Eu so prikazane v grafičnem delu OPPN.
(2) Enote urejanja so:
– Eu-1: območje gozda s posebnim namenom,
– Eu-2: območje športno-rekreativnih parkov,
– Eu-3: vstopno območje.
(3) V odloku so določila, ki veljajo za celotno območje OPPN in posebna določila, ki veljajo za posamezne Eu.
II. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI 
1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
6. člen 
(vrste objektov glede na namen) 
(1) Vrste objektov glede na namen morajo biti v skladu z namensko rabo prostora, kakor to določa OPN. Območje, ki se ureja s tem OPPN je na območju GR 85 OPPN namenjeno za rekreativne, sprostitvene in izobraževalne dejavnosti s podrobno namensko rabo gozd s posebnim namenom (Gpn). Območje GR 284 OPPN, pa je namenjeno površinam za rekreacijo in šport z namensko rabo ZS – površine za rekreacijo in šport.
(2) Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste objektov skladno z ostalimi določili tega odloka in v kolikor ni za posamezno območje določeno drugače:
– postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, urbane opreme in neprometnih znakov ob upoštevanju veljavnih zakonskih in podzakonskih aktov, ki urejajo to področje,
– urejanje odprtih površin kot so pešpoti in javno dobro,
– gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, objektov in naprav za prometno infrastrukturo in zveze ter plinovodov, neglede na zahtevnost objekta,
– gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, in sicer: gozdno cesto, gozdna učna pot, grajeno gozdno vlako, čebelnjak in krmišče, če je za njih pridobljeno predhodno soglasje javne gozdarske službe,
– gradnja gradbeno inženirskih objektov kot so ograje, oporni zidovi, škarpe,
– ureditev utrjenih površin ob pešpoteh,
– postavitev vadbenih naprav – trim steza,
– enostavni objekti – nadstrešnica pri vhodnih točkah,
– razgledni stolp,
– postavitev otroških igral in tabel ali prikazov v izobraževalne namene,
– postavitev hišic na drevesih in hišic za glamping,
– vsi drugi gradbeni posegi iz skupine 3.
(3) Na območju Eu-1 je poleg objektov iz drugega odstavka tega člena dovoljena gradnja objektov iz skupin:
– 12730 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene – iz te skupine: pokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine, spominska, umetniška in podobna obeležja, izvedena kot stavbe.
(4) Na območju Eu-2 je poleg objektov iz drugega odstavka tega člena dovoljena gradnja objektov iz skupin:
– 12650 Stavbe za šport – pomožne stavbe na športnih igriščih (sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite ipd.),
– 24110 Športna igrišča – iz te skupine: adrenalinski in plezalni parki,
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – otroška in druga javna igrišča, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, in druge urejene zelene površine,
– 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje – razgledni stolp.
(5) Na območju Eu-3 je poleg objektov iz drugega odstavka tega člena dovoljena gradnja objektov iz skupin:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12420 garažne stavbe – iz te skupine: pokrita parkirišča, kolesarnice in podobno,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – iz te skupine: otroška in druga javna igrišča, parki, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine.
7. člen 
(vrste gradenj) 
Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj in drugih posegov v prostor:
– gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,
– vzdrževanje objektov (redna, investicijska in v javno korist),
– gradnja gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v splošni rabi,
– dozidave, nadzidave,
– rekonstrukcije,
– odstranitve objektov,
– ureditev odprtih zunanjih površin.
8. člen 
(vrste dejavnosti) 
Na območju OPPN so dopustne dejavnosti skladno z ostalimi določili tega odloka.
9. člen 
(opis posegov v prostor) 
(1) Na območju Eu-1 so predvideni sledeči posegi:
– ureditev označenih pešpoti; predvidena je uporaba že obstoječih pešpoti, potrebna je lokalna izravnava in čiščenje terena ter lokalne razširitve glavnih poti za zagotovitev enakomerno široke poti. Pot se uredi kot izravnana in utrjena gozdna pot s prečnimi nakloni za odvodnjavanje. Predvidena je postavitev točkovnih AB temeljev za montažo elementov urbane opreme, namestitev označevalnih tabel s smerokazi in zemljevidi območja, namestitev klopi in košev,
– ureditev novih delov pešpoti za vzpostavitev povezanega rekreacijskega območja in dostopov do programskih vsebin,
– vstopne točke pešpoti; ureditev vhodne ploščadi s klopmi, prostorom za kolesa in informativno ter usmerjevalno tablo območja. Potrebna je lokalna izravnava terena za ureditev ploščadi za urbano opremo. Predvidena je ureditev utrjene peščene površine in postavitev točkovnih AB temeljev za montažo elementov urbane opreme, namestitev označevalne table s smerokazi in zemljevidi območja, namestitev klopi, košev in stojala za kolesa, predvidi se možnost postavitve montažne nadstrešnice,
– trim steza; ureditev trim steze po sistemu Vita-Parcours s cca 16–20 postajami. Predvideva se ureditev steze, ki poteka od Zdravstvenega doma Grosuplje proti Casino Kongo (dve možni izhodišči) in na območju parcel v lasti občine naredi krožno zanko. Predlagan je tip steze »VITA-PARCOURS«, ki je običajno dolga 2 do 2,5 km in ima 20 postaj (možne so prilagoditve na manjše razdalje in število postaj). Predvidena je lokalna izravnava in čiščenje terena, izravnava/poglobitev cca 20 cm za nasutje prodca, postavitev točkovnih AB temeljev za montažo vadbenih naprav. Steza se uporabi za dovozno pot za manjša vzdrževalna vozila, predvidena je namestitev označevalnih tabel za vadbo, namestitev vadbene opreme, ureditev ravnih površin na območju vadbe, vadbena oprema naj bo iz lesenih in kovinskih materialov v naravnih in sivih barvah,
– gozdna in geološka učna pot; ureditev sistema označevanja rastlinskih vrst in drugih naravnih posebnosti (npr. geologija) ali živalskih vrst na območju. V okviru gozdne učne poti je možna postavitev opazovalnice za ptice, ureditev vrta z gozdnimi rastlinami, lokalne izravnave izravnava in čiščenje terena (podrast in druga vegetacija) namestitev označevalnih tabel, namestitev različnih prikazov v izobraževalne namene (kot npr. prerez terena ipd. postavitev lesene terase ali pritličnega montažnega objekta za namen opazovanja ptičev ali razstavnega prostora z informacijami o značilnostih območja,
– gozdna šolska učna pot; ureditev gozdne šolske učne poti, ki poteka deloma po obstoječih pešpoteh deloma po trim stezi, deloma po gozdni in geološki učni poti in deloma po svoji trasi obstoječih pešpoteh, ki se uredijo in označijo z znaki skladno z navodili gozdarjev; ob poti so urejene štiri tematske postaje opremljene z učnimi pripomočki iz naravnih materialov,
– razgledni stolp, z možnostjo izvedbe manjšega prostora v pritličnem delu stolpa za prodajo kart, spominkov, varovanje ipd.
– pasji park; z žično ograjo ograjeno območje z nameščeno urbano opremo (klopi, koši za odpadke),
– otroško igrišče; območje z urejeno peščeno površino, nameščeno urbano opremo (klopi, koši za odpadke) in otroškimi igrali,
– forma-viva; lokalne izravnave in čiščenje terena (podrast in druga vegetacija) namestitev kipov in prostorskih inštalacij, ureditev dostopnih pešpoti, urbana oprema, klopi, koši za odpadke in označevalne table,
– predvidena je zasaditev sadovnjaka na južnem robu območja v področju gozdne meje. Točna lokacija sadovnjaka bo določena kasneje glede na pogoje za rast dreves in se lahko nahaja v Eu-1 in Eu-3. Sadovnjak se bo zasadil z namenom prikaza biotske raznolikosti in kulturne dediščine. V sklopu sadovnjaka se predvideva ureditev označevalnih tabel, ureditev ploščadi z urbano opremo in možnost postavitve montažnega objekta za shranjevanje opreme do 10 m2 ali nadstrešnice do 15 m2 za učne namene,
– postavitev hišic na drevesih in hišic za glamping, pod ostalimi pogoji iz tega odloka.
(2) Na območju Eu-2 so, poleg posegov iz prvega odstavka tega člena, predvideni še sledeči posegi:
– plezalna stena in razgledna ploščad; izravnava in čiščenje terena pod steno z nasutjem proda, čiščenje stene vegetacija in krušljivi deli stene), namestitev varoval za plezanje, ureditev varovanega dostopa na vrh ob robu stene (namestitev žičnih varoval in po potrebi lokalna ureditev stopnic v steni ali montažnih stopnic) ureditev razgledne ploščadi na vrhu stene (izravnava terena, postavitev montažne lesene ploščadi, postavitev varovalne ograje in klopi) predvidi se namestitev klopi in koša za odpadke ter postavitev objekta za shranjevanje opreme in postavitev lesene razgledne ploščadi,
– pustolovski park; lokalne izravnave in čiščenje terena (podrast in druga vegetacija) namestitev naprav za plezanje, ureditev dostopnih pešpoti, urbana oprema, klopi, koši za odpadke in označevalne table, postavitve lesene terase in objekta za shranjevanje opreme, blagajno in prodajo pijač ter spominkov s teraso,
– območje za piknik; ureditev odprtega območja za piknik predvideva ureditev večje ravne površine, ki se opremi z lesenimi klopmi, mizami, koši za smeti in pripravljenim prostorom za ognjišče. Možna je izvedba npr. zidanega žara ali le ograjenega kurišča s klopjo. Predvidi se namestitev klopi, košev za smeti in kurišča, postavitve pritličnega objekta za shranjevanje opreme s sanitarijami.
(3) Na območju Eu-3 so, poleg posegov iz prvega odstavka tega člena, predvideni še sledeči posegi:
– gradnja gostinske stavbe,
– zunanja in komunalna ureditev okolice gostinske stavbe, parkirišče,
– navezave na ostalo območje in območja, ki mejijo na OPPN.
2. Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege objektov
2.1. Celotno območje OPPN
10. člen 
(1) Stene in temelji novih stavb in dozidave stavb morajo biti odmaknjene od parcelne meje sosednjega zemljišča najmanj 4,0 m, zunanji rob strešne konstrukcije z žlebom pa najmanj 3,0 m od meje sosednjega zemljišča. Manjši odmik od parcelne meje je možen s pisnim soglasjem lastnika oziroma v primeru solastništva s pisnimi soglasji vseh solastnikov sosednjega zemljišča od katerega bo odmik manjši od 4,0 m in v kolikor je zagotovljena požarna varnost.
(2) Odmiki za gradbeno inženirske objekte:
– Za objekte višje od 1,5 m (višina merjena na vertikali od najnižje točke ob terenu do najvišje točke objekta; razen za ograje in podporne zidove) je minimalni odmik od sosednjih parcel 1,0 m, velja za vse elemente objekta. Za manjši odmik od sosednjih parcel, si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov sosednjih parcel do katerih je odmik manjši od 1,0 m,
– Za ostale objekte je možna gradnja največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednja zemljišča. S pisnim soglasjem lastnika, oziroma v primeru solastništva s pisnimi soglasji vseh solastnikov sosednjega zemljišča, pa tudi na parcelni meji.
(3) Podporni zidovi in ograje, ki so lahko tudi nezahtevni ali enostavni objekti, se lahko gradijo do meje sosednje zemljiške parcele.
(4) Za gradnjo objektov prometne in komunalne infrastrukture lokalnega značaja se pri odmikih upošteva zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo to področje.
(5) Za postavitev hišic na drevesih in hišic za glamping je potrebno točno lego teh stavb določiti v posebnih strokovnih podlagah, kjer se lega hišic uskladi z ostalim programom ter vplivi na zavarovana območja in vplive na varovanje gozda. Točno lego potrdi, na podlagi posebnih strokovnih podlag, pristojni občinski urad Občine Grosuplje.
(6) Kadar pristojni upravni organ za gradbene zadeve povabi stranke, da se seznanijo z nameravano gradnjo in da se o njej izrečejo na obravnavi, kakor to predpisuje prvi odstavek, 63. člena ZGO-1 se šteje, da je pisno soglasje po tem členu dano, če se stranka, ki je obenem tudi lastnik ali solastnik sosednjega zemljišča, ne udeleži ustne obravnave in svojega izostanka ne opraviči.
2.2. Eu-1 območje gozda s posebnim namenom
11. člen 
(1) Na območju Eu-1 so predvideni sledeči posegi:
– ureditev označenih pešpoti,
– vstopne točke pešpoti,
– trim steza,
– gozdna in geološka učna pot,
– gozdna šolska učna pot,
– otroško igrišče,
– pasji park,
– razgledni stolp,
– forma viva,
– sadovnjak.
(2) Lege predvidenih posegov so prikazane v grafičnem delu OPPN. Dovoljeni so premiki lege objektov glede na prikaz v grafičnem delu, vendar vedno le znotraj iste Eu in ob upoštevanju ostalih določil tega odloka.
(3) Lega razglednega stolpa (na celotnem območju lahko stoji samo en razgledni stolp) je pod vrhom vzpetine na južni strani na parceli številka 1078/31 k.o. Grosuplje – naselje. Točna lega stolpa se določi pri projektni dokumentaciji v okviru določil tega odloka.
(4) Pri urejanju pešpoti in drugih poti in stez je potrebno v čim večji meri upoštevati trase obstoječih pešpoti in poti. Prednost pri urejanju poti imajo parcele v lasti Občine Grosuplje.
2.3. Eu-2 območje športno-rekreativnih parkov
12. člen 
(1) Na območju Eu-2 so predvideni sledeči posegi:
– plezalna stena in razgledna ploščad,
– pustolovski park,
– območje za piknik.
(2) Lege predvidenih posegov so prikazane v grafičnem delu OPPN. Dovoljeni so premiki lege objektov glede na prikaz v grafičnem delu, vendar vedno le znotraj iste Eu in ob upoštevanju ostalih določil tega odloka, ter požarne varnosti skladno z veljavnimi predpisi.
(3) Pri urejanju pešpoti in drugih poti in stez je potrebno v čim večji meri upoštevati trase obstoječih pešpoti in poti. Prednost pri urejanju poti imajo parcele v lasti Občine Grosuplje.
2.4. Eu-3 vstopno območje
13. člen 
(1) Lega nove stavbe gostinskega lokala in pokrite terase je prikazana v grafičnem delu OPPN. Lega objekta lahko odstopa od lege prikazane v grafičnem delu OPPN ob upoštevanju določil prvega odstavka desetega člena tega odloka.
(2) Za ostale objekte veljajo enaka določila kot v Eu-1.
3. Prostorsko izvedbeni pogoji glede velikosti objektov
3.1. Celotno območje OPPN
14. člen 
(velikosti gradbeno inženirskih objektov) 
(1) V kolikor s tem odlokom ni določeno drugače, je velikost gradbeno inženirskih objektov odvisna od vrste in namembnosti objekta in mora biti utemeljena na standardih ali pravilih stroke.
(2) Višina podpornih zidov ali škarp mora slediti naravni konfiguraciji terena in ne sme segati nad teren. Maksimalna višina podpornih zidov je 1,50 m.
(3) Dovoljena je kombinacija zidov oziroma škarp s kovinsko ograjo, skupne maksimalne višine 3,00 m pri čemer je zidani del maksimalne višine 1,0 m. Dovoljena je dodatna zasaditev z živo mejo. Zid ne sme biti v videzu betona, ampak mora biti obložen v kamnu lokalnega izvora, če je v betonu naj bo zazelenjen z zimzelenimi plezalkami.
(4) Višina ograje je lahko največ 1,80 m. Ograje ne smejo biti polne ali zidane, lahko so kovinske ali lesene.
(5) Višina parapetnih zidov je maksimalno 0,5 m, v sklopu ureditve ekoloških otokov in nadstreškov ali nadstreškov pa so lahko visoki maksimalno 1,0 m.
3.2. Eu-1 območje gozda s posebnim namenom
15. člen 
(velikost objektov) 
(1) Na območju Eu-1 so velikosti posameznih objektov sledeče:
– pešpoti; širina pešpoti je od 1,00 m do 1,60 m; pešpot do prostora za piknik mora biti minimalne širine 3,00 m ter ustrezno utrjena za dostop smetarskih vozil, ter urejeno obračališče, trasa je označena v grafičnem delu OPPN list številka 1.5,
– vstopne točke pešpoti; širina pešpoti je od 1,00 m do 1,60 m; montažna nadstrešnica je maksimalne velikosti 10 m2, višinsko je objekt pritličen,
– trim steza; širina steze je od 2,50 m do 3,50 m,
– gozdna in geološka učna pot; širina poti je od 1,00 m do 1,60 m, lesena terasa ali montažni objekt maksimalne velikost do 20 m2, višinsko je objekt pritličen, dopustna je izgradnja opazovalne ploščadi za ptice,
– razgledni stolp, maksimalna zazidalna površina na nivoju pritličja je 60 m2, maksimalna višina objekta je 55,00 m, dopustna je izvedba odprte terase ob stolpu, dopustna je izvedba konstrukcijskih podpor izven gabarita zazidalne površine, če izhaja iz tehnoloških zahtev gradbenih konstrukcij ali oblikovnih rešitev stolpa, dopustna je izvedba zaprtih prostorov za potrebe delovanja stolpa kot na primer prodaja kart, spominkov, prostor za zaposlene ipd.
(2) Znotraj Eu-1 je možna gradnja manjših nadstreškov, pergol, in podobno, maksimalni tlorisni gabariti 10,0 m2 višina pa ne sme presegati 4,0 m od najnižje kote terena ob objektu do najvišje točke objekta.
(3) Znotraj Eu-1 je možna postavitev hišic na drevesih in hišic za glamping, maksimalni tlorisni gabariti 10,0 m2 višina pa ne sme presegati 3,0 m od najnižje kote spodnjega dela objekta do najvišje točke objekta.
3.3. Eu-2 območje športno-rekreativnih parkov
16. člen 
(velikost objektov) 
(1) Na območju Eu-2 so velikosti posameznih objektov sledeče:
– plezalna stena in razgledna ploščad; montažni objekt za shranjevanje opreme velikosti do 10 m2 in postavitev lesene razgledne ploščadi površine do 20 m2. Višinsko so objekti pritlični,
– pustolovski park; montažni objekt z leseno teraso maksimalne velikosti 20 m2 in 20 m2 terase, višinsko je objekt pritličen,
– območje za piknik; montažni objekt s sanitarijami maksimalne velikosti 20 m2, višinsko je objekt pritličen.
(2) Znotraj Eu-2 je možna gradnja manjših nadstreškov, pergol, in podobno, maksimalni tlorisni gabariti 10,0 m2 višina pa ne sme presegati 4,0 m od najnižje kote terena ob objektu do najvišje točke objekta.
(3) Znotraj Eu-2 je možna postavitev hišic na drevesih in hišic za glamping, maksimalni tlorisni gabariti 10,0 m2 višina pa ne sme presegati 3,0 m od najnižje kote spodnjega dela objektu do najvišje točke objekta.
(4) Za ostale objekte veljajo enaka določila kot v območju Eu-1.
3.4. Eu-3 vstopno območje
17. člen 
(velikost objektov) 
(1) Maksimalna zazidana površina gostinske stavbe znaša 200,00 m2 in 50,00 m2 pokrite terase.
(2) Maksimalni višinski gabarit stavbe je K+P pri čemer mora biti kletna etaža vkopana iz treh strani. V primeru izvedbe strehe v naklonu je dopusten kolenčni zid do 20 cm.
(3) Znotraj Eu-3 je možna gradnja nadstreškov v okviru ureditve gostinskega prostora za namene zbiranja komunalnih odpadkov in/ali kolesarnice. Maksimalna višina teh objektov ne sme presegati 3,5 m od najnižje kote terena ob objektu do najvišje točke objekta.
(4) Znotraj Eu-3 je možna gradnja manjših nadstreškov, pergol, in podobno, maksimalni tlorisni gabariti 10,0 m2 višina pa ne sme presegati 4,0 m od najnižje kote terena ob objektu do najvišje točke objekta.
(5) Znotraj Eu-3 je možna postavitev hišic na drevesih in hišic za glamping, maksimalni tlorisni gabariti 10,0 m2 višina pa ne sme presegati 3,0 m od najnižje kote spodnjega dela objekta do najvišje točke objekta.
(6) Za ostale objekte veljajo enaka določila kot v območju Eu-1.
4. Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov
18. člen 
(oblikovanje stavb) 
(1) Vse objekti na območju OPPN morajo biti oblikovani enotno tako v zunanjem izgledu kot v uporabi barv in materialov.
(2) Fasade stavb morajo biti lesene, lahko v kombinaciji s kovino/pločevino.
(3) Strehe stavb so lahko ravne, dvokapne ali večkapne. Kritina poševnih streh mora biti siva pločevina ali les. Ravne strehe morajo biti zazelenjene.
(4) Barve materialov zunanjosti stavb morajo biti naravna barva lesa, kovinski deli v sivih barvah ali črni.
(5) Vsi objekti, razen gostinskega objekta v Eu-3 in razglednega stolpa v Eu-1, podpornih zidov talnih ureditev in podobno, morajo biti montažne izvedbe iz lesenih ali kovinskih konstrukcijskih elementov, ki so sestavljeni na mestu objekta ali predfabricirani in pripeljani na lokacijo. Nadzemni deli stavb ne smejo biti zidani ali armiranobetonski. Stavbe morajo biti zasnovane tako, da je njihova postavitev in odstranitev enostavna in čim manj vpliva na naravno okolje.
19. člen 
(oblikovanje gradbeno inženirskih objektov) 
(1) Vsi objekti na območju OPPN morajo biti oblikovani enotno tako v zunanjem izgledu kot v uporabi barv in materialov.
(2) V kolikor s tem odlokom ni določeno drugače, je oblikovanje gradbeno inženirskih objektov odvisno od vrste in namembnosti objekta in mora biti utemeljena na standardih ali pravilih stroke.
(3) V vidnem delu morajo biti gradbeno inženirski objekti izdelani iz lesa, kovine ali naravnega kamna.
(4) Način gradnje in materiali objektov naj bodo taki, da v čim manjši meri posegajo v naravno okolje in da je čas gradnje čim krajši.
(5) Barve materialov zunanjosti objektov morajo biti naravna barva lesa, kovinski deli v sivih barvah ali črni, kamniti deli morajo biti iz lokalnega naravnega kamna.
(6) Podporni zid ali škarpa je lahko zidana iz masivnega kamna ali v armirano betonski konstrukciji. V kolikor je načrtovana izvedba podpornega zidu ali škarpe v armirano betonski konstrukciji mora biti obložena z naravnim kamnom lokalnega izvora ali ozelenjena.
(7) Parapetni zidovi morajo biti oblikovani enako kot podporni zidovi.
20. člen 
(ureditev in oblikovanje javnih in odprtih površin) 
(1) Večji del območja OPPN predstavlja ureditev javnih in gozdnih površin.
(2) Lega, velikost in oblika posamezne ureditve odprtih zunanjih površin je prikazana v grafičnem delu OPPN, možna so manjša odstopanja glede lege in oblike posamezne ureditve.
(3) Finalna obdelava pešpoti, trim steze, gozdne geološke učne poti in gozdne šolske učne poti je lahko utrjena zemeljska podlaga, utrjena peščena podlaga, leseno lubje ali leseni tlakovci.
(4) Finalne obdelave večjih utrjenih površin kot so ploščadi, vstopne točke, območje za piknik, tematske postaje gozdne šolske učne poti in druge tlakovane površine morajo biti peščene, iz lesenega lubja ali lesenih tlakovcev.
21. člen 
(urbana oprema) 
(1) Javne površine in druge površine so lahko opremljene z elementi urbane opreme, ki naj bo funkcionalna in oblikovana tako, da v prostoru deluje diskretno in neopazno in da ne uničuje javnih in gozdnih površin. Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati celovitost območja, celotno območje OPPN mora biti oblikovano skladno in enotno.
(2) Kjer zasebna površina meji na javno površino, velja uporaba enakih pravil opremljanja oziroma oblikovanja zasebnih površin. Predlagano oblikovanje se priporoča za opremljanje vseh zasebnih površin.
(3) Med urbano opremo spadajo klopi, koši za odpadke, označitve posameznih območij s tablami in smerokazi v sklopu enotne podobe vizualnih komunikacij območja, stojala za kolesa, vadbene naprave trim steze, otroška igrala, učni pripomočki in podobno.
(4) Dovoljeni materiali pri oblikovanju urbane opreme so: les, naravni kamen in kovina. Barve pa naravne barve lesa in kamna, kovinski deli v odtenkih sive ali črne.
(5) Elementi urbane opreme praviloma ne smejo biti nosilci nikakršnih reklamnih oziroma dodatnih informacij z izjemo za dejavnosti in objekte znotraj območja pri čemer mora biti oblikovanje le teh skladno z določili tega člena in smernicami za izvedbo vizualnih komunikacij območja. Svetlobni reklamni napisi niso dopustni. Oglaševanje komercialnih dejavnosti znotraj območja je omejeno izključno na dejavnosti znotraj območja in na enotni sistem nosilcev označevanja (kot so smerokazi, informacijske table ipd.).
(6) Potrebna je izdelava enotnih vizualnih komunikacij območja OPPN, katerih smernice se morajo upoštevati pri vseh posegih v prostor.
22. člen 
(umestitev objektov za oglaševanje) 
Na območju OPPN ni dovoljeno postavljati objektov za oglaševanje, razen objekte iz petega odstavka 21. člena tega odloka.
5. Pogoji za krajinsko oblikovanje
23. člen 
(1) Krajinsko oblikovanje mora slediti namembnosti zunanjih površin določenih s tem odlokom in v grafičnem delu OPPN.
(2) Pri ureditvi obravnavanega območja je potrebno upoštevati naslednje usmeritve in načela ureditve:
– smiselna in s programom skladna zunanja ureditev in zasaditev,
– ureditev in zasaditev morata biti zasnovani tako, da se ohranja obstoječe rastje gozda in identitete območja kot celote, uporabi se lahko samo avtohtono rastje,
– podpora prometne varnosti (razmejevanje motornega prometa, kolesarjev in pešcev, nakazovanje sprememb),
– ustvarjanje prijetnih ambientov za zadrževanje v zunanjem prostoru,
– izboljšanje mikroklimatskih razmer (senca, hlad, varstvo pred hrupom),
– zaščita nepozidanih in netlakovanih (ne pohodnih) površin,
– v kolikor je tehnično možno se morajo vkopi in izkopi pri gradnji prilagajati obstoječi naravni konfiguraciji terena z nakloni in višinami oziroma biti čim manj izstopajoči s primernimi zazelenitvami.
6. Prostorsko izvedbeni pogoji glede parcelacije
24. člen 
(gradbena parcela) 
(1) Gradbena parcela, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt (stavba ali gradbeni inženirski objekt) in na katerem so urejene površine, ki služijo ali bodo služile takšni stavbi ali gradbeno inženirskemu objektu.
(2) Velikost gradbene parcele se določi na podlagi parametrov iz tega člena odloka.
(3) Pri določanju velikosti gradbene parcele je potrebno upoštevati:
– omejitve rabe zemljišč (namembnost in velikost objekta na gradbeni parceli, konfiguracija terena, potek komunalne infrastrukture, odmiki od cest …),
– urbanistične zahteve (dostopi in dovozi, parkirna mesta, interventne poti),
– zdravstveno-tehnične zahteve (osončenje, hrup, prezračevanje, požarna varnost),
– določila za odmike stavb iz tega odloka.
(4) V območju Eu-3 se velikost in oblika gradbene parcele gostinskega objekta določi glede na velikost objekta in prometne ureditve tako, da se mora znotraj gradbene parcele zagotoviti najmanj 60 % odprtih zelenih površin. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke ipd.). Odmik stavbe od meje gradbene parcele mora biti minimalno 3,0 m.
7. Prostorski izvedbeni pogoji za priključevanje objektov in gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javno dobrega
25. člen 
(merila in pogoji za urejanje prometne infrastrukture) 
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture mora biti skladna z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi.
(2) V primeru predvidenih posegov na državnih in občinskih cestah ali njihovih varovalnih pasovih ter na drugih javnih površinah je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje od pristojnega upravljavca.
(3) Pri ureditvi dostopa oziroma prometne priključitve na javno cesto je potrebno upoštevati, da mora profil ceste omogočiti izvajanje dvo ali eno smernega prometa, pri čemer se upoštevajo minimalne izhodiščne usmeritve. Dovoz do stavb mora biti urejen z dostopno potjo širine minimalno 3,0 m.
(4) Meteorno vodo iz utrjenih površin, parkirišč in poti je potrebno odvesti preko peskolovcev in lovilcev olj tako, da voda ne bo zatekala na cestišča.
(5) V varovalnem pasu občinske ceste je prepovedana postavitev kakršnihkoli objektov oziroma drevesnic in grmičevja, ki bi zmanjševala preglednost in samo varnost na cesti.
(6) Območje urejanja je potrebno opremiti z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo in opremo skladno z veljavno zakonodajo.
(7) Upoštevati je potrebno Odlok o občinskih cestah in ureditvi cestnega prometa v Občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 22/16).
(8) Pogoji za gradnjo na območju državnih cest:
– z namenom preprečitve škodljivih vplivov posegov v prostor ob državni cesti, na državno cesto in prometa na njej je skladno s 66. členom Zakona o cestah (ZCes-1; Uradni list RS, št. 109/10) ob teh cestah varovalni pas, ki meri za AC 40 m od roba cestnega sveta na vsako stran in v katerem je raba prostora omejena,
– gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu AC je dovoljeno le z soglasjem DARS d.d.,
– DARS d.d. izda soglasje iz prejšnje alineje, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza,
– potrebno je upoštevati obstoječo AC (izvedeno stanje), vse rešitve morajo biti situativno in višinsko prilagojeni AC, njenim spremljajočim objektom in prometnicam ter vgrajeni komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi,
– potrebno je upoštevati bodočo širitev AC za en pas, to je minimalno 7,0 m od roba cestnega sveta obojestransko,
– meteorne vode z objektov in pripadajočih površin ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje AC in njenega cestnega sveta, izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja AC,
– razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi,
– skladno z Zakonom o cestah je postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v varovalnem pasu AC prepovedano,
– zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na AC in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi,
– pri gradnji objektov in ostalih ureditev v varovalnem pasu AC, DARS d.d. ne prevzema nikakršne finančne ali druge odgovornosti kot posledico hrupa, vibracij in ostalih vplivov prometa, ki se pojavljajo zaradi ceste,
– DARS d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja AC, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov,
– investitor novih ureditev in objektov je dolžan vse poškodbe v varovalnem pasu AC takoj povrniti v prvotno stanje na lastne stroške.
26. člen 
(merila in pogoji za urejanje mirujočega prometa) 
(1) Načrtovanje in gradnja parkirnih mest in parkirišč mora biti skladna z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi.
(2) V sklopu prometne ureditve je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirišč z možnostjo manipulacije za ustrezno merodajno vozilo.
(3) Za gostinsko stavbo je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti minimalno 1 PM na 8 sedežev.
(4) Potrebna parkirna mesta za gostinsko stavbo se lahko zagotovijo tudi izven območja OPPN na območju urejanja GR 28, GR 284 ali GR 232.
27. člen 
(splošna merila in pogoji za urejanje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture) 
(1) Objekti znotraj območja Eu-1 in Eu-2 nimajo obveznosti priključevanja na javno gospodarsko komunalno infrastrukturo, za potrebe delovanja morajo komunalno opremljenost reševati samooskrbno in z biološkimi čistilnimi napravami. V primeru izgradnje javne gospodarske infrastrukture znotraj območja OPPN se morajo vsi objekti, ki bodo oddaljeni od novo zgrajene javne gospodarske infrastrukture maksimalno 50 m, priključiti na novo zgrajeno javno gospodarsko infrastrukturo.
(2) Objekti v območju Eu-3 se morajo obvezno priključiti na obstoječo javno gospodarsko infrastrukturo.
(3) Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati predpisane odmike načrtovanih objektov od obstoječih in predvidenih cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov, skladno s tehničnimi predpisi. V sklopu gradnje nove komunalne infrastrukture je potrebno predvideti rekonstrukcijo obstoječe, ki ne ustreza zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev.
(4) Način oskrbe prebivalstva z zdravstveno ustrezno pitno vodo in varno vodooskrbo, odvajanje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki (zbiranje, odstranjevanje) morajo biti zagotovljeni na način, ki ne ogroža zdravja in ki ne obremenjuje okolja.
(5) Posege v varovalnih pasovih obstoječih in predvidene infrastrukture je možno izvajati le v soglasju z upravljavcem.
(6) Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav ali grajenih struktur;
(7) Gradnja komunalnih in energetskih naprav mora potekati usklajeno;
(8) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
(9) Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
(10) Pristojna podjetja za upravljanje s komunalnim omrežjem predpišejo pogoje izgradnje komunalnega priključka za priključitev objektov na posamezne komunalne infrastrukture.
(11) Za posege v rezervate komunalne infrastrukture je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(12) Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
(13) V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora zato od lastnika pridobiti služnost;
(14) Če je komunalna oprema zgrajena na zemljišču, ki ni javno dobro ali ni v lasti občine, je občina dolžna prevzeti novo komunalno opremo, ki je zgrajena skladno z veljavnimi akti, ki to komunalno opremo določajo (OPPN in Program opremljanja), je zanjo sklenjena pogodba o opremljanju, je zanjo izdano uporabno dovoljenje, ter urejene pravice uporabe in vzdrževanja v korist občine, javnega podjetja ali upravljavca, ki upravlja s posamezno komunalno infrastrukturo v Občini Grosuplje.
(15) V primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov.
(16) Poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov lokalne gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku. Gradnja nadzemnih komunalnih vodov, objektov in naprav ni dovoljena. Gradnja pomožnih energetskih, telekomunikacijskih in komunalnih objektov je dovoljena le, če je možno te objekte izvesti v kletnih etažah v območju.
(17) Merila in pogoji za komunalno infrastrukturo so določeni za:
– vodovodno omrežje,
– kanalizacijsko omrežje,
– elektroenergetsko omrežje,
– telekomunikacijsko omrežje,
– omrežje kabelske TV.
28. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Pri načrtovanju gradnje na obravnavanem območju je potrebno upoštevati obstoječe vodovodne objekte ter predvidene rekonstrukcije in vzdrževanje vodovodnih objektov, zaradi dotrajanosti ali povečanja zmogljivosti.
(2) Pri načrtovanju novih in obnovitvi ter rekonstrukciji obstoječih vodovodnih objektov je potrebno upoštevati podrobnejše pogoje. Podrobnejši pogoji bodo določeni v posameznih projektnih pogojih ob upoštevanju zahtev predvidenih objektov in potreb v zvezi z vodno oskrbo in požarno varnostjo objektov.
(3) Podrobnejši pogoji bodo opredeljeni s strani upravljavca ob pridobivanju dovoljenj za gradnjo.
(4) Znotraj območja Eu-1 in Eu-2 ni možna oskrba s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja.
29. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Vse stavbe morajo imeti urejeno odvajanje in čiščenje odpadne vode skladno z veljavnimi predpisi. Na območjih, kjer je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje in na območjih, kjer je javno kanalizacijsko omrežje potrebno zgraditi na podlagi predpisov, ki urejajo odvajanje komunalnih odpadnih vod, se morajo objekti priključiti na javno kanalizacijsko omrežje, razen objektov v območjih Eu-1 in Eu-2.
(2) V območjih Eu-1 in Eu-2 ni predvidenih novih javnih kanalizacijskih omrežij, objekti, ki bi potrebovali odvajanje komunalnih vod morajo to urediti z malimi čistilnimi napravami in ponikovalnicami, skladno s predpisi.
(3) Pri načrtovanju gradnje na obravnavanem območju je potrebno upoštevati obstoječe objekte, predvidene rekonstrukcije in vzdrževanje kanalizacijskega sistema zaradi dotrajanosti ali povečanja zmogljivosti.
(4) Objekti znotraj območja Eu-3 morajo imeti skladno z 11. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) v primeru priključitve stavbe na javni vodovod zagotovljeno odvajanje odpadnih in padavinskih voda.
(5) Območje Eu-3 je oskrbljeno z javnim sistemom za odvodnjavanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Na območju poteka mešan kanalizacijski sistem, kanalizacijska cev BET preseka 30 cm, ki poteka južno od območja. Načrtovani gostinski objekt bo odvajal odpadne komunalne vode v javno kanalizacijo preko kanalizacijskega priključka.
(6) Pri gradnji gostinskega objekta (območje Eu-3) je treba zagotoviti, da se čim večji delež neonesnažene padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin ponika. Na območjih, kjer ponikanja zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinsko vodo odvaja v kanalizacijo. Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ne smejo pritekati na javno površino in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin. Padavinske vode z objekta se lahko odvedejo preko padavinske kanalizacije v ponikovalnico, locirano na zemljišču investitorja. Padavinske vode s streh in tlakovanih nevoznih površin, se odvajajo direktno preko peskolovov, padavinske vode s cestnih, parkirnih in drugih povoznih površin je potrebno odvesti v ponikovalnico ali kanalizacijo preko lovilcev olj.
(7) Podrobnejše pogoje opredeli upravljavec ob pridobivanju dovoljenj za gradnjo.
30. člen 
(elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava) 
(1) Pri posegu v prostor znotraj varovalnega pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno upoštevati zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradnje, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(2) Priklop načrtovanih objektov na distribucijsko omrežje se izvede glede na priključne moči preko novih NN vodov tipiziranih presekov iz obstoječih TP oziroma obstoječega NN omrežja.
(3) Predvidi se postavitev priključno merilne omarice PMO, ki lahko po potrebi omogoča vgradnjo večjega števila merilnih mest za načrtovane objekte, v bližini gostinskega objekta oziroma transformatorske postaje na stalno dostopnem mestu in vanjo vgradi prednapetostne odvodnike razreda I ter izvede ustrezno ozemljitev, za katero je potrebno izvesti kontrolne meritve.
(4) Izven urbanih naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi predvsem v kabelski izvedbi, lahko pa tudi z nadzemnimi vodi. Kabelske vode se prosto polaga v zemljo ali po potrebi v PVC cevi Ǿ 160 mm. Kabelske vode, ki potekajo pod povoznimi površinami, se polaga v obbetonirane PVC cevi Ǿ 160 mm. V urbanih naseljih se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi izključno v kabelski izvedbi (v cestnem svetu), predvidoma v obbetonirani kabelski kanalizaciji s cevmi Ǿ 160 mm ter dvojčkom 2 x Ǿ 50 mm za potrebe informatike in jaški standardnih dimenzij.
(5) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljavcem distribucijskega omrežja podjetjem Elektro Ljubljana d.d.
31. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Telekomunikacijsko omrežje so vsa omrežja za prenos signala v analogni ali digitalni obliki, zemeljske žične (kabelske) ali zračne brezžične izvedbe.
(2) Možna je nova gradnja, rekonstrukcija in dograditev telekomunikacijskega omrežja za izboljšanje obstoječega nivoja oskrbe in za izvedbo novih priključitev.
(3) Pri vseh gradnjah je potrebno: upoštevati trase obstoječega TK omrežja ter predpisane odmike novih objektov od obstoječega telekomunikacijskega omrežja, skladno s tehničnimi predpisi, predvideti prestavitve ali spremembe obstoječih priključkov gradnje novih objektov, v sklopu novega omrežja predvideti sanacijo obstoječega omrežja, ki ne ustreza zaradi dotrajanosti, zmogljivosti, tehnične izvedbe ali urbanističnih zahtev. Za projektne rešitve je predhodno potrebno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d.
(4) Gradnje v varovalnih pasovih obstoječega telekomunikacijskega omrežja in v predvidenih rezervatih je možno izvajati le v soglasju z upravljavcem.
(5) Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi je potrebno upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK in kablov. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora, krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastal.
(6) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d.
(7) Pred izvedbo del je potrebno izdelati PGD/PZI zaščite oziroma morebitne prestavitve obstoječega TK omrežja Telekoma Slovenije in PGD/PZI TK priključka.
32. člen 
(omrežje kabelske TV) 
Za sprejem TV programov preko satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom samo na območju Eu-3.
33. člen 
(zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ter čiščenje javnih površin) 
(1) Na območju OPPN je potrebno določiti upravljalca območja. Upravljalec območja mora zagotoviti zadostno število posod za ločeno zbiranje odpadkov ter zbirno mesto odvoza odpadkov, ki mora biti prilagojeno za dostop s smetarskim vozilom. Lokacija zbirnega mesta je prikazana v grafičnem delu OPPN.
(2) Na območju Eu-2; piknik prostor, je potrebno zagotoviti prostor za zabojnike za ločevanje (steklo, papir in karton, mešano embalažo in po potrebi bio odpadki). Do območja je potrebno urediti ustrezno utrjeno dostopno pot širine minimalno 3,00 m ter obračališče za smetarska vozila. Pot je označena v grafičnem delu OPPN list številka 1.5.
8. Prostorsko izvedbeni pogoji za varstvo in ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
34. člen 
(varstvo pred hrupom) 
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati zakonska določila glede varstva pred hrupom.
35. člen 
(varstvo zraka) 
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati zakonska določila o varstvu zraka.
36. člen 
(varstvo podtalnice) 
(1) Objekti in zunanje površine morajo biti zasnovani tako, da ni možno nikakršno onesnaževanje podtalnice.
(2) Pred posegi v teren, ki bi prekinjali vodne podtalne žile, je potrebno preučiti vse posledice takega prekinjanja, vključno z zmanjšanjem stabilnosti in nosilnosti tal v ožjem in širšem območju.
(3) Manipulativne površine, parkirišča in transportne poti morajo biti utrjene in kanalizirane. Parkirni prostori in garaže, locirani ob objektih, morajo biti opremljeni z lovilci olj.
37. člen 
(varstvo zdravja) 
Pri izvajanju in načrtovanju gradnje na obravnavanem območju je potrebno:
– določiti način oskrbe prebivalstva z zdravstveno ustrezno pitno vodo in varno vodooskrbo,
– urediti odvajanje odpadnih vod,
– primerno ravnati z odpadki, urediti zbiranje in odvoz odpadkov.
38. člen 
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom) 
(1) Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami minimalno 5 m oziroma ustrezna protipožarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(3) Skladno z veljavno zakonodajo je potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov.
(4) Na dovoznih-intervencijskih poteh je potrebno urediti postavitvena mesta za gasilska vozila. Ureditev dovozov, dostopov in delovnih površin je potrebno urediti v skladu s standardom DIN 14090.
(5) Javno cestno omrežje bo med drugim služilo intervencijskim potem. Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in premoženja.
(6) Za objekte je potrebno zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru požara.
39. člen 
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
V fazi projektiranja objektov in pridobivanja gradbenega dovoljenja za posamezne objekte je potrebno, skladno z veljavno zakonodajo, upoštevati projektni pospešek tal 0,2 g, ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje za zagotavljanje potresne varnosti.
40. člen 
(varstvo pred poplavami ter pred erozijo) 
Območje OPPN se ne nahaja na območju poplavne nevarnosti ali na območju visoke podtalnice. Prav tako se območje ne nahaja na območju erozivne nevarnosti in plazljivosti.
41. člen 
(merila in pogoji za upravljanje z vodami) 
(1) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda morajo biti usklajene z veljavnimi predpisi in zakonodajo.
(2) Na območju predvidenih posegov je potrebno registrirati morebitne obstoječe vodne vire, jih ohraniti, po potrebi sanirati in preprečiti možnost onesnaževanja. S predvidenimi posegi se ne smejo poslabšati karakteristike virov na obravnavanem območju.
(3) Vse odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje.
(4) Pred priključevanjem novih prispevnih površin je treba preveriti prevodnost obstoječega padavinskega sistema in v primeru, da obstoječi padavinskih sistem vodnih količin ne prevaja, poiskati ustrezne rešitve.
(5) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora biti skladna z veljavno zakonodajo.
(6) Za vsako rabo vode, ki presega meje splošne rabe, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z veljavno zakonodajo.
(7) Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano, posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih vod je dovoljen samo na način in pod pogoji kot ga predpisuje veljavna zakonodaja.
(8) V času gradnje je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v naravno okolje. Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje, postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke deponij. Vse, z gradnjo, prizadete površine je treba obnoviti v prvotno stanje oziroma jih ustrezno urediti.
42. člen 
(merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine) 
(1) Na obravnavanem območju se nahaja registrirana kulturna dediščina EŠD 11865 – Grosuplje – arheološko območje Brinjski hrib.
(2) V fazi projektiranja mora projektant preveriti uradne evidence in podatke glede enot kulturne dediščine, ter v primeru, da se v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja na območju posega v prostor nahaja registrirana enota ali območje kulturne dediščine pridobiti ustrezne projektne pogoje in soglasje.
(3) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. Do uveljavitve varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za enote kulturne dediščine vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Grosuplje (ZVKDS OE Ljubljana, februar 2008), ki se hranijo na sedežu Občine Grosuplje in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Ljubljana.
(4) Kulturnovarstveno soglasje izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (28.–30. člen ZVKD-1).
(5) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo (26. točka 3. člena ZVKD-1).
Varstveni režim za arheološke ostaline
(6) Na celotnem območju urejanja veljajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin.
(7) Strokovni nadzor nad posegi:
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lasnik zemljišča, investitor, odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(8) Odkritje arheološke ostaline:
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo delo, ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
43. člen 
(merila in pogoji za varstvo narave) 
(1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2) V fazi projektiranja mora projektant preveriti uradne evidence in podatke glede naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ter v primeru, da se v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja na območju posega v prostor nahaja katero od naštetih območij, pridobiti ustrezne projektne pogoje in soglasje.
44. člen 
(merila in pogoji za varovanje gozdov) 
(1) V grafičnem delu OPPN list št. 1.5 Prikaz ureditve javne komunalne infrastrukture, so označene obstoječe gozdne vlake in poti za dostop z gozdarsko mehanizacijo. Vse ureditve na območju OPPN ne smejo poslabšati stanja gozdnih vlak in poti za dostop z gozdarsko mehanizacijo. Minimalna širina poti za dostop z gozdno mehanizacijo je 3,5 m oziroma kot je v obstoječem stanju.
(2) Pred izvedbo načrtovanih del se naj na območju, kjer bodo rekreativne poti in načrtovani objekti, poseka vse nevitalno, poškodovano, nagnjeno ali drugo potencialno ogrožajoče gozdno drevje.
(3) Drevje, predvideno za posek, je potrebno v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04) predhodno označiti. Pred pričetkom del se obvesti pooblaščenega delavca ZGS, Krajevna enota Škofljica, ki zagotovi označitev in evidenco dreves.
(4) Pred označitvijo drevja za posek je potrebno pridobiti soglasje lastnika zemljišč, ki je predmet obravnave. Ob označitvi drevja je potrebno pristojnemu delavcu Zavoda dostaviti kopijo pridobljenega soglasja ali mu podati soglasje na vpogled.
(5) Morebitne informativne table in ostala infrastruktura se naj od poti in gozdnih prometnic umakne toliko, da ne bo ovirano gospodarjenje z gozdovi (izvajanje gojitvenih in varstvenih del, spravilo lesa iz gozdov ipd) oziroma, da ne bo prišlo do poškodb le teh ob spravilu gozdnih lesnih sortimentov.
(6) Pritrjevanje smerokazov, informativnih in obvestilnih tabel na gozdno drevje z vijaki ali žeblji ni dovoljeno. Izjemoma je dopustna le pritrditev manjših označevalnih tabel na deblih s pomočjo objemke, vendar mora biti zagotovljeno redno pregledovanje le te glede na rast drevja.
(7) Pritrjevanje objektov pustolovskega parka naj bo izvedeno na način, da ne povzroča mehanskih poškodb drevja. Uporabi naj se zdravo in vitalno drevje, priporočljivo se je izogibati iglavcem.
(8) Pri morebitnih novih zasaditvah naj bo upoštevan izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Upoštevati je potrebno omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin (15. člen Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin – ZZVR-1, Uradni list RS, št. 62/07 – UPB2, 36/10).
(9) Čas dela naj se prilagodi tako, da ne bo motilo ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev – zlasti v času med 1. marcem in 30. junijem. Vsa hrupna dela naj se opravijo od julija do decembra.
(10) Odvečni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd (prvi odstavek 18. člena Zakona o gozdovih – ZG; Uradni list RS, št. 30/93, 13/98, odl. US 56/99 – ZON 67/02, 110/02 – ZGO-1 115/06, 110/07), ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
(11) V celotnem področju OPPN je predvidena ureditev lokalnih razširitev ob pešpoteh za namen začasnega odlaganja drevesnih debel pri vzdrževanju gozdnih površin. Velikost, število razširitev in točne lokacije bodo določene v sodelovanju z Zavodom za gozdove. Razširitve se izvedejo kot lokalne izravnave terena toliko, kot je nujno potrebno, oziroma s čim manjšim poseganjem v gozdne površine ali teren.
(12) Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda na sosednjih zemljiščih, je z gradnjo prizadete gozdne površine po posegu potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Potrebna je sanacija novonastalega gozdnega roba, razgaljenih tal, novonastalih brežin, vkopov, nasipov ipd., z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
9. Drugi pogoji za izvedbo prostorskih posegov
45. člen 
(pogoji za gradnjo in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Splošna določila:
– nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko samostojne priključke na objekte komunalne infrastrukture pod pogoji iz tega odloka,
– pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in predpise, investitor mora za nezahtevne in enostavne objekte zagotoviti skladnost s prostorskimi akti,
– znotraj varovanih območij si mora investitor, za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, pridobiti soglasje pristojnih organizacij.
(2) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednjih parcel:
– Za objekte višje od 1,5 m (višina merjena na vertikali od najnižje točke ob terenu do najvišje točke objekta; razen za ograje in podporne zidove) je minimalni odmik od sosednjih parcel 1,0 m. Za manjši odmik od sosednjih parcel, si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov sosednjih parcel do katerih je odmik manjši od 1,0 m,
– Za ostale objekte in ograje je možna gradnja največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednja zemljišča,
– Za gradnjo podpornih zidov, ograj in škarp na parcelni meji je potrebno pridobiti soglasje lastnikov parcel, brez soglasja pa so lahko postavljene do meje parcele,
– V varovalnem pasu javne ceste ali poti, lega nezahtevnih in enostavnih objektih ne sme posegati v polje preglednosti. Pred gradnjo objekta v varovalnem pasu javne ceste ali poti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste ali poti.
(3) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:
– upoštevati je potrebno enotno oblikovanje na celotnem območju OPPN,
– objekti se morajo prilagoditi konfiguraciji terena in drugim naravnim razmeram,
– pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo enaki pogoji kot pri oblikovanju ostalih objektov določenih v tem odloku,
– v kolikor so nezahtevni ali enostavni objekti v sklopu druge stavbe, morajo biti oblikovani v skladu z glavno stavbo.
10. Obveznosti investitorja in izvajalcev
46. člen 
(splošne obveznosti) 
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi:
– promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju,
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali prevozu med gradnjo in pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji pa po potrebi obnoviti,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in raba sosednjih objektov in zemljišč,
– v skladu s predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje tal, voda in zraka, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
– v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodarske ureditve,
– reševati odkup zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi,
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji povrniti v prvotno rabo.
(2) Druge obveznosti:
– investitor bo kril vse stroške sanacije morebitne škode na objektih, ki bi nastala zaradi gradnje objektov ali infrastrukture na obravnavanem območju; in sicer za obdobje garancije konstrukcijskih delov na novo zgrajenih objektih,
– investitor in občina lahko skleneta pogodbo o opremljanju in morebitne druge obveznosti ob izvajanju OPPN.
(3) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pričetkom gradnje.
47. člen 
(organizacija gradbišča) 
Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na območje OPPN. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti.
11. Tolerance
48. člen 
(1) Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustni odmiki tras komunalnih naprav in drugačnih prometnih ureditev od prikazanih (tudi izven meje ureditvenega območja), v kolikor gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanju zasnovi objektov in konstrukciji podzemnih etaž, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave.
(2) Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov prometnic, dostopov in križišč v kontaktnih območjih s sosednjimi prostorskimi izvedbenimi akti.
(3) Dovoljene so tolerance pri gabaritih novih objektov v zmanjšanju neomejeno in pri povečanju do +10 %. Posamezni objekti se lahko gradijo fazno do končne maksimalne velikosti dovoljene s tem prostorskim aktom.
49. člen 
(faznost izvedbe) 
(1) Posamezni objekti se lahko gradijo ločeno neodvisno eden od drugega, pri tem, da se za vsak posamezni objekt v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja zagotovi vse priključke na javno komunalno infrastrukturo skladno z določili OPPN in da ne ovirajo nadaljnjega razvoja območja in so skladno oblikovani s celotnim območjem urejanja.
(2) Ureditve posameznih sklopov pešpoti, drugih tematskih poti, ureditev javnih površin, igrišč (ali ostalih programskih posegov navedenih v odloku) se lahko izvajajo ločeno neodvisno eden od drugega pod pogojem, da posamezni sklop tvori ureditveno in programsko zaključeno celoto.
50. člen 
(program opremljanja in odmera komunalnega prispevka) 
Na območju OPPN se odmera komunalnega prispevka odmeri na podlagi meril iz Odloka o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 86/13 in 46/15).
51. člen 
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja graditve objektov in prostorskega načrtovanja.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
52. člen 
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
53. člen 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor.
54. člen 
OPPN je stalno na vpogled pri pristojnem organu Občine Grosuplje.
Št. 3505-1/2016
Grosuplje, dne 16. oktobra 2019
Župan 
Občine Grosuplje 
dr. Peter Verlič