Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/2019 z dne 15. 11. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/2019 z dne 15. 11. 2019

Kazalo

2991. Pravilnik o monitoringu kakovosti tal, stran 8009.

  
Na podlagi šestega in sedmega odstavka 97. člena in za izvrševanje četrtega odstavka 97. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-1A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE) minister za okolje in prostor izdaja
P R A V I L N I K 
o monitoringu kakovosti tal 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta pravilnik določa za monitoring kakovosti tal način in obseg izvajanja ter metodologijo vzorčenja tal in analiziranja vzorcev tal.
(2) Ta pravilnik določa tudi način poročanja o izsledkih monitoringa kakovosti tal.
(3) Ta pravilnik določa tudi način in obseg izvajanja ter metodologijo vzorčenja tal in analiz vzorcev tal v okviru raziskave kakovosti tal ter način in obliko poročanja o izsledkih te raziskave.
2. člen 
(uporaba) 
(1) Ta pravilnik se uporablja za izvajanje monitoringa kakovosti tal, ki ga zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za ugotavljanje kakovosti tal v Sloveniji.
(2) Ta pravilnik se uporablja tudi za izvedbo raziskave kakovosti tal, ki jo zagotovi ministrstvo, zaradi ugotavljanja stopnje obremenjenosti območij v skladu s predpisom, ki ureja merila za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi.
(3) Ta pravilnik se uporablja tudi za izvedbo raziskave kakovosti tal, ki jo zagotovi ministrstvo, v primeru okoljske nesreče ali pobude ministra, pristojnega za okolje, ali vlade ali odločitve sodišča.
(4) Ta pravilnik se uporablja tudi za izvajanje podrobnejšega ali posebnega monitoringa kakovosti tal ali za izdelavo raziskave kakovosti tal, ki ju na območju občine ali njenega dela lahko zagotavlja občina neposredno ali kot lokalno gospodarsko javno službo.
3. člen 
(izrazi) 
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. antropogena tla so tla, ki imajo zaradi človekovega delovanja:
– spremenjeno zgradbo oziroma fizikalne in kemijske lastnosti zaradi vplivov rabe tal ali zaradi nasipavanja zemeljskih izkopov ali umetno pripravljene zemljine, določenih v predpisu, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali zaradi izvajanja dejavnosti, ki lahko povzročijo onesnaženje tal, ali
– so nastala z uporabo polnila pri gradnji objektov, določenega v predpisu, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, če gre za utrjene za vodo prepustne in nepokrite površine;
2. arhivski vzorec tal je zračno suh, homogeniziran, zdrobljen in presejan vzorec tal, ki se ga hrani na način, da se osnovni pedološki parametri tal in nevarne snovi lahko preverijo, razen če gre za snovi, za katere je v skladu s standardi za analizne metode zahtevana uporaba svežih vzorcev;
3. enota vzorca tal je del tal, ki se ga pri vzorčenju odvzame z opremo za jemanje vzorcev iz posameznega sloja tal za pripravo združenega vzorca tal;
4. homogenizacija vzorca tal je postopek v laboratoriju, v katerem se z mešanjem enot vzorca tal zagotovijo homogene lastnosti celotnega vzorca tal, odvzetega iz določene globine tal ob hkratni odstranitvi primesi, kot so večji kosi kamnin, sveži ali suhi rastlinski ali živalski ostanki, in antropogenih primesi, kot so delci gradbenih odpadkov ipd.;
5. horizont tal je plast v profilu tal, ki je praviloma vzporedna s talnim površjem in je nastala zaradi pedogenetskih dejavnikov (matična podlaga, podnebje, relief, čas, organizmi) in procesov. Horizonti se med seboj razlikujejo v eni ali več morfoloških, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnostih (npr. po barvi, teksturi, prekoreninjenosti, kislosti);
6. industrijsko območje je območje proizvodnih dejavnosti, ki so površine za industrijo in gospodarske cone, določene v skladu s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij;
7. laboratorijski suhi vzorec tal je zračno suhi vzorec tal po opravljenem postopku homogenizacije, sušenja, drobljenja in sejanja na situ z odprtinami velikosti največ 2 mm, ki se uporabi za analizo vzorcev tal v laboratoriju in za arhiv. Za osnovne pedološke parametre tal in nevarne snovi, za katere so v skladu s standardi za analizne metode zahtevane manjše velikosti delcev, je treba vzorec tal dodatno zmleti do zahtevane velikosti;
8. laboratorijski sveži vzorec tal je vzorec tal po opravljenem postopku homogenizacije vzorca tal in se uporabi za analizo vzorcev tal, za katere je v skladu s standardi za analizne metode zahtevana uporaba svežih vzorcev tal;
9. matična podlaga je material mineralnega ali organskega izvora, iz katerega se v tlotvornih procesih razvijajo tla. Za opis matične podlage se kot strokovna podlaga uporablja Klasifikacija tal Slovenija, dostopna na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje;
10. nevarna snov v tleh je nevarna snov v tleh iz predpisa, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh;
11. obvezna oprema je oprema za izvedbo vzorčenja na terenu, opredeljena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika;
12. odvzemno mesto je mesto za odvzem posameznih enot vzorca tal na različnih globinah tal znotraj vzorčnega mesta;
13. območje kmetijskih zemljišč je območje, na katerem so kmetijska zemljišča, določena v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, kjer se pridelujejo rastline za prehrano ljudi ali živali ali se zadržuje ali filtrira voda v podzemno vodo, ki se rabi ali je namenjena za oskrbo s pitno vodo. Med območja kmetijskih zemljišč se za potrebe tega pravilnika uvrščajo tudi površine za vrtičkarstvo, namenjene pridelavi rastlin za prehrano ljudi, ali sadni ali zelenjavni vrt ne glede na namensko ali dejansko rabo prostora in ne glede na njegovo velikost;
14. opazovano obdobje je obdobje izvajanja monitoringa kakovosti tal, ki traja eno do največ dve koledarski leti;
15. opuščeno industrijsko območje je zemljišče, na katerem je v preteklosti zaradi izvajanja industrijske dejavnosti potekalo ravnanje z nevarnimi snovmi ali odpadki, razen odlaganja, in se taka dejavnost na tem zemljišču ne izvaja več;
16. osnovni pedološki parametri so parametri, ki opredeljujejo osnovne kemijske ter fizikalne lastnosti horizonta ali sloja tal, in so: pH, delež talne organske snovi, skupni dušik, rastlinam dostopna fosfor in kalij, zrnavost tal (tekstura), kationska izmenjalna kapaciteta, električna prevodnost ter prostorninska gostota tal;
17. otroško igrišče je javna površina na prostem, urejena in opremljena za igro otrok;
18. pokrovnost tal za potrebe tega pravilnika označuje fizično tvarino, ki pokriva tla (npr. prod, pesek, trava, drevesne vrste, grmovje in druga porasla ali gola površina tal). Pokrovnost tal je pri določeni rabi zemljišča lahko enotna (npr. trava na travniku kmetijskega zemljišča, trava na otroškem igrišču, trava v parku) ali se razlikuje na posameznih delih zemljišča (npr. trava, gola tla, drevesa ali grmovnice na otroškem igrišču);
19. priprava vzorca tal so vsi postopki, uporabljeni za pripravo laboratorijskega suhega ali svežega vzorca tal ter rezervnega ali arhivskega vzorca tal;
20. profil tal je navpični presek tal od površine do matične podlage ali izbrane globine tal. Izkopljemo ga zaradi ugotavljanja lastnosti in vrste tal ali vzorčenja horizontov ali slojev tal;
21. rezervni vzorec tal je vzorec tal, ki je pripravljen ob homogenizaciji in je namenjen preveritvi morebitnih nejasnosti pri analizah ali za razlago analitskega rezultata vzorca tal;
22. sloj tal je plast tal, ki nastane pod vplivom rečnih nanosov, pobočnih procesov ali delovanja človeka (mešanje, nasipanje, odlaganje, prekrivanje itn.). Izraz sloj tal se uporablja tudi, ko se opredeli samo globina tal, pri čemer sloj lahko zajema več različnih horizontov tal;
23. suha snov tal (v nadaljnjem besedilu: s. s.) so tla po sušenju pri 105 °C do konstantne mase;
24. stanovanjsko območje je površina podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč, ki so:
– območja stanovanj, namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, določena v skladu s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij;
– območja centralnih dejavnosti, namenjena oskrbnim, storitvenim, družbenim dejavnostim in bivanju, določena v skladu s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij;
– posebna območja, namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča, športni centri, določena v skladu s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij;
– območja površin, namenjena rekreaciji in športu na prostem ali preživljanju prostega časa na prostem, razen otroškega igrišča ali vrtička;
25. talni tip je osnovna sistematska enota klasifikacijskega sistema tal in je opredeljen glede na procese nastajanja tal ter kemijske, fizikalne, morfološke in biološke lastnosti tal;
26. tla so del zemeljske skorje med površino in kamninsko podlago, ki ga sestavljajo mineralne in organske snovi, voda, zrak in živi organizmi, ter so lahko naravna ali antropogena;
27. vzorčno mesto je prostorsko določeno območje tal, kjer se na več odvzemnih mestih odvzemajo vzorci tal;
28. vzorec tal je vzorec, sestavljen iz več enot tal, odvzetih na vzorčnem mestu, in homogeniziran tako, da odraža povprečne kemijske, fizikalne in morfološke lastnosti celotnega vzorčnega mesta na določeni globini in s tem zagotavlja reprezentativnost vzorčnega mesta;
29. zračno suh vzorec tal je vzorec tal, posušen pri temperaturi 40 °C do konstantne mase vzorca tal.
II. NAČIN IN OBSEG IZVAJANJA MONITORINGA KAKOVOSTI TAL 
4. člen 
(izvajanje monitoringa kakovosti tal) 
Izvajanje monitoringa kakovosti tal obsega:
– vzpostavitev mreže vzorčnih mest za ugotavljanje kakovosti tal,
– pripravo programa monitoringa kakovosti tal,
– vzorčenje tal na vzorčnih mestih,
– analizo vzorcev tal,
– vodenje evidence o mestih vzorčenja za ugotavljanje kakovosti tal,
– hranjenje vzorcev tal in
– pripravo poročila o kakovosti tal.
5. člen 
(vzpostavitev mreže vzorčnih mest monitoringa kakovosti tal) 
(1) Vzpostavitev mreže vzorčnih mest monitoringa kakovosti tal (v nadaljnjem besedilu: mreža vzorčnih mest) vključuje načrtovanje, izbiro in določitev vzorčnih mest za ugotavljanje kakovosti tal.
(2) Vzorčna mesta, ki tvorijo mrežo vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka, se načrtujejo tako, da so izpolnjene zlasti te zahteve:
1. središča vzorčnih mest so locirana na presečiščih ali čim bliže presečišč kilometrske mreže v državni D96/TM-projekciji in so na medsebojni razdalji:
– 8 x 8 kilometrov, če gre za vzorčna mesta nad 600 metri nadmorske višine,
– 4 x 4 kilometre, če gre za vzorčna mesta pod ali na 600 metrih nadmorske višine;
2. omogočeno je ugotavljanje kakovosti tal za vsa območja, ki so glede na rabo tal razdeljena na:
– območje kmetijskih zemljišč,
– otroško igrišče,
– stanovanjsko območje in
– industrijsko oziroma opuščeno industrijsko območje;
3. upoštevani so različni talni tipi, če so vzorčna mesta na območju kmetijskih zemljišč;
4. upoštevana je različna pokrovnost oziroma kolobar, če so vzorčna mesta na območju kmetijskih zemljišč;
5. upoštevane so različne matične podlage;
6. upoštevane so različne klimatske razmere in
7. vzorčna mesta so čim bliže lokacij, kjer se že izvaja monitoring stanja okolja za zrak ali vode, kjer je to mogoče.
(3) Posamezna vzorčna mesta v mreži vzorčnih mest morajo biti izbrana tako, da na vzorčnem mestu praviloma ne bo prišlo do spremembe rabe tal ali pokrovnosti tal.
(4) Mreža vzorčnih mest iz drugega odstavka tega člena se lahko dopolni z nadomestnimi vzorčnimi mesti, če se izkaže, da na prvotno določenem vzorčnem mestu odvzem vzorcev tal v skladu s tem pravilnikom ni več mogoč.
(5) Mreža vzorčnih mest iz drugega odstavka tega člena se lahko dopolni tudi z dodatnimi vzorčnimi mesti, če se izkaže, da je treba na določenem območju zagotoviti podrobnejši monitoring kakovosti tal na več vzorčnih mestih.
6. člen 
(vzorčno mesto) 
(1) Vzorčno mesto je površina tal znotraj kroga s polmerom 25 metrov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je površina tal na vzorčnem mestu zaradi različnih ovir na vzorčnem mestu, kot so stavbe, skale, vodne površine, tlakovane ali z drugimi materiali utrjene površine, ali zaradi načina obdelave na kmetijskih območjih, kot je na primer pasovni način obdelave v sadovnjakih ali vinogradih, lahko tudi manjša, vendar ne manjša od 25 m2.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se oblika vzorčnega mesta lahko spremeni tako, da je možna enakomerna razporeditev odvzemnih mest na primerljivo veliki površini tal, kot je določena v prvem oziroma drugem odstavku tega člena, in je zagotovljena reprezentativnost vzorčnega mesta.
(4) Tla na vzorčnem mestu morajo imeti enako pokrovnost in morajo omogočati odvzem vzorca tal v skladu s tem pravilnikom.
7. člen 
(način in globina vzorčenja tal) 
(1) Na vzorčnem mestu se odvzemna mesta določi v skladu s standardom SIST ISO 18400-102 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom tako, da so ta čim bolj enakomerno razporejena. Na vsakem odvzemnem mestu se odvzamejo enote vzorcev tal v skladu s Prilogo 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(2) Pri prvem vzorčenju tal pri monitoringu kakovosti tal se na vzorčnem mestu poleg vzorcev tal iz prejšnjega odstavka odvzamejo tudi točkovni vzorci iz profila tal po posameznih horizontih tal v skladu s Prilogo 1 tega pravilnika, pri čemer se za zagotovitev reprezentativnega analiznega rezultata pri odvzemu neporušenih vzorcev tal, odvzamejo najmanj trije vzorci tal iz istega horizonta tal.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se vzorci tal iz posameznih horizontov profilov tal na vzorčnih mestih, ki so vključena v monitoring kakovosti tal, pri prvem vzorčenju tal ne odvzamejo, če so bili ti odvzeti v okviru Raziskav onesnaženosti tal Slovenije ali drugih primerljivih raziskav kakovosti tal in se za ta vzorčna mesta v poročilu iz 16. člena tega pravilnika povzamejo podatki iz Raziskav onesnaženosti tal Slovenije ali drugih primerljivih raziskav kakovosti tal.
8. člen 
(pogostost in čas vzorčenja tal) 
(1) Vzorčenje tal za ugotavljanje kakovosti tal se v posameznem opazovanem obdobju izvede med 1. marcem in 31. oktobrom na izbranih vzorčnih mestih izmed vseh vzorčnih mest, določenih v mreži vzorčnih mest.
(2) Za vsako opazovano obdobje se izbere drug nabor vzorčnih mest tako, da je v desetih zaporednih letih izvedeno vzorčenje tal na vseh vzorčnih mestih, določenih v mreži vzorčnih mest.
(3) Pri ponovnem vzorčenju tal se vzorčenje tal na istih vzorčnih mestih izvede v približno istem času oziroma z enako pokrovnostjo tal kot pri prvem vzorčenju tal.
(4) Izbor vzorčnih mest iz prvega odstavka tega člena se določi v programu monitoringa kakovosti tal za pet zaporednih opazovanih obdobij.
9. člen 
(vzorčenje tal, zapis o vzorčenju tal in prevoz vzorcev tal) 
(1) Za vzorčenje tal se uporabljajo postopki in oprema, določeni v Prilogi 1 tega pravilnika.
(2) Ob vsakem vzorčenju tal je treba izpolniti zapis o vzorčenju tal na obrazcu iz Priloge 2, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(3) Vzorčenje, prevoz in hranjenje vzorcev tal se izvede v skladu z zahtevami iz Priloge 1 tega pravilnika.
III. METODOLOGIJA ANALIZIRANJA IN OBDELAVE VZORCEV 
10. člen 
(osnovni pedološki parametri in nevarne snovi v tleh) 
(1) Na vsakem od vzorčnih mest, ki so predmet monitoringa kakovosti tal v posameznem opazovanem obdobju, se za analizo vseh osnovnih pedoloških parametrov in vseh nevarnih snovi v tleh odvzamejo vzorci tal iz vseh slojev tal.
(2) Kot nevarna snov v tleh se na posameznem vzorčnem mestu lahko določi tudi katera koli druga nevarna snov, ki ni nevarna snov iz predpisa, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh, če se pri izvedbi monitoringa stanja podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja podzemne vode ali pri izvedbi obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode, ali pri izvedbi obratovalnega monitoringa stanja tal v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja tal, zaznajo povečane vsebnosti katere koli druge nevarne snovi.
(3) Za analize osnovnih pedoloških parametrov in nevarnih snovi v tleh iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo standardi, določeni v preglednici 2 iz Priloge 1 tega pravilnika, ali drugi enakovredni evropski ali mednarodno priznani standardi, ki dajo primerljive rezultate.
11. člen 
(analiza osnovnih pedoloških parametrov in nevarnih snovi v tleh) 
(1) Na vsakem vzorčnem mestu iz prvega odstavka prejšnjega člena se v vseh vzorcih tal, odvzetih v skladu z globinami vzorčenja tal za posamezne vrste rabe tal, določenimi v preglednici 1 iz Priloge 1 tega pravilnika, analizirajo vsi osnovni pedološki parametri in vse nevarne snovi v tleh, ki so kovine in druge anorganske spojine, določene v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh.
(2) Na vsakem vzorčnem mestu iz prvega odstavka prejšnjega člena se v vzorcih tal iz prejšnjega odstavka, odvzetih v globinah vzorčenja tal, ki so v preglednici 1 iz Priloge 1 tega pravilnika označene s črkami A, B in C, analizirajo vse nevarne snovi v tleh, ki so aromatske spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki, poliklorirani bifenili, insekticidi na bazi kloriranih ogljikovodikov, druga fitofarmacevtska sredstva in ogljikovodiki, ki izvirajo iz nafte (mineralna olja), določene v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh.
(3) Če je vsebnost katere koli nevarne snovi iz prejšnjega odstavka na katerem koli vzorčnem mestu večja od mejne vrednosti za to snov, določene v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh, se vsebnost te nevarne snovi na tem vzorčnem mestu določi tudi v vzorcih tal iz prvega odstavka tega člena, odvzetih v preostalih globinah vzorčenja tal, ki so glede na posamezno vrsto rabe tal določene v preglednici 1 iz Priloge 1 tega pravilnika.
12. člen 
(analizne metode) 
(1) Za analize vzorcev tal se uporabljajo analizne metode, vključno z laboratorijskimi in terenskimi metodami, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom in temeljijo na:
– merilni negotovosti analiznih metod 50 odstotkov ali manj (k = 2) in
– meji določljivosti, ki znaša 30 odstotkov ali manj od najnižje vrednosti posamezne nevarne snovi, določene v predpisu, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh.
(2) Če za posamezno nevarno snov v tleh iz drugega odstavka 10. člena tega pravilnika zahtev za mejo določljivosti iz druge alineje prejšnjega odstavka ni mogoče opredeliti, se ta določi v skladu z rezultati validacije analizne metode iz prejšnjega odstavka.
(3) Če za posamezno nevarno snov v tleh iz drugega odstavka 10. člena tega pravilnika ni na voljo analiznih metod, ki izpolnjujejo merila v skladu s prvim odstavkom tega člena, se za analizo uporabi najboljša primerljiva razpoložljiva metoda, ki mora biti validirana ter strokovno utemeljena in obrazložena v poročilu o monitoringu kakovosti tal in ne povzroča nesorazmerno visokih stroškov.
(4) Pri vrednotenju rezultatov analiz in spremembe vsebnosti osnovnih pedoloških parametrov in nevarnih snovi v tleh se poleg merilne negotovosti analizne metode upošteva tudi merilna negotovost vzorčenja tal vključno s heterogenostjo tal.
13. člen 
(hranjenje vzorcev tal) 
(1) Arhivski vzorci tal iz monitoringa kakovosti tal in raziskave kakovosti tal, ki ju izdela ministrstvo, se trajno hranijo na ministrstvu v skladu s standardom SIST ISO 18512 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom.
(2) Rezervni vzorec tal iz monitoringa kakovosti tal in raziskave kakovosti tal, ki ju izdela ministrstvo, se hrani pri izvajalcu monitoringa kakovosti tal ali raziskave kakovosti tal najmanj eno leto od objave poročila iz 16. člena tega pravilnika, če gre za poročilo o monitoringu kakovosti tal, oziroma najmanj eno leto od predaje poročila naročniku iz 20. člena tega pravilnika, če gre za raziskavo kakovosti tal.
14. člen 
(program monitoringa kakovosti tal) 
(1) Monitoring kakovosti tal se izvaja na podlagi programa monitoringa kakovosti tal, ki ga za pet zaporednih opazovanih obdobij pripravi ministrstvo.
(2) Program monitoringa kakovosti tal iz prejšnjega odstavka se pripravi najmanj en mesec pred obdobjem izvajanja monitoringa kakovosti tal, na katerega se nanaša, in se objavi na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija).
15. člen 
(vsebina programa monitoringa kakovosti tal) 
Program monitoringa kakovosti tal za pet zaporednih opazovanih obdobij vsebuje zlasti:
– namen in cilje programa monitoringa kakovosti tal,
– prikaz vseh vzorčnih mest v mreži vzorčnih mest za izvajanje monitoringa kakovosti tal na topografski karti za raven merila 1: 25.000 ali v drugem ustreznem merilu,
– izbor vzorčnih mest, ki bodo predmet vzorčenja v posameznem opazovanem obdobju izvajanja monitoringa kakovosti tal, in njihov prikaz na topografski karti za raven merila 1: 5.000 ali 1: 25.000 ali v drugem ustreznem merilu,
– način vzorčenja in opredelitev postopkov vzorčenja,
– pogostost vzorčenja,
– opredelitev analiznih metod osnovnih pedoloških parametrov in nevarnih snovi v tleh,
– način poročanja o terenskem vzorčenju tal, o pedoloških opisih, klasifikaciji profilov tal in morfoloških opisih horizontov tal za posamezna vzorčna mesta ter o analiznih metodah,
– obliko in način posredovanja podatkov,
– časovni okvir izvedbe programa,
– pogoje usposobljenosti in opremljenosti izvajalcev monitoringa kakovosti tal.
IV. POROČILO O MONITORINGU KAKOVOSTI TAL 
16. člen 
(poročilo o monitoringu kakovosti tal) 
(1) Poročilo o monitoringu kakovosti tal po posameznem opazovanem obdobju pripravi ministrstvo na podlagi izsledkov monitoringa kakovosti tal.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
– podatke o izvajalcih posameznih vsebin monitoringa kakovosti tal,
– seznam vzorčnih mest, ki so bili predmet vzorčenja tal,
– obseg analiz osnovnih pedoloških parametrov in nevarnih snovi v tleh,
– način vzorčenja tal ter uporabljene metode vzorčenja tal in analizne metode osnovnih pedoloških parametrov in nevarnih snovi v tleh ter podatke o merilni negotovosti in meji določljivosti,
– podatke o opremi za vzorčenje tal vključno s kakovostjo merilne opreme,
– pedološke opise, klasifikacijo profilov tal in morfološke opise horizontov tal za posamezna vzorčna mesta,
– rezultate analiz osnovnih pedoloških parametrov in nevarnih snovi v tleh za posamezna vzorčna mesta,
– vrednotenje ugotovitev terenskega vzorčenja in rezultatov analiz vzorcev tal ter skupno oceno kakovosti tal za obdobje iz programa monitoringa kakovosti tal,
– vrednotenje sprememb in trendov kakovosti tal vsakega vzorčnega mesta, če je to mogoče, in
– ugotovitve o stanju vsakega vzorčnega mesta glede na njegovo stanje iz predhodnega vzorčenja tal.
(3) Poročilo mora poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi:
– prikaz vseh vzorčnih mest, vključenih v mrežo vzorčnih mest za izvajanje monitoringa kakovosti tal, na topografski karti za raven merila 1: 25.000 oziroma v drugem ustreznem merilu,
– prikaz vzorčnih mest za posamezno opazovano obdobje izvajanja monitoringa kakovosti tal, na katerega se poročilo nanaša, na topografski karti za raven merila 1:5.000 ali 1:25.000 ali v drugem ustreznem merilu, in
– povzetek opisov vzorčnih mest v skladu z obrazcem iz Priloge 2 tega pravilnika, fotografije vsakega vzorčnega mesta in fotografije profilov tal, če so bili ti izkopani. Lahko so priložene tudi fotografije odvzetih vzorcev tal.
(4) K poročilu morajo biti priloženi izpolnjeni zapisi o vzorčenju tal na obrazcu iz Priloge 2 tega pravilnika.
17. člen 
(roki za oddajo poročila o monitoringu kakovosti tal) 
(1) Poročilo o monitoringu kakovosti tal za posamezno opazovano obdobje izvajanja monitoringa kakovosti tal pripravi ministrstvo do 30. junija naslednjega leta in ga objavi na spletni strani agencije.
(2) Po zaključenih petih zaporednih opazovanih obdobjih ministrstvo na podlagi izsledkov monitoringa kakovosti tal po posameznih opazovanih obdobjih pripravi tudi zbirno poročilo o kakovosti tal, ki vsebuje najmanj vsebine iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena, in ga objavi na spletni strani agencije.
(3) Podatki monitoringa kakovosti tal se trajno hranijo v podatkovni zbirki pri ministrstvu.
V. RAZISKAVA KAKOVOSTI TAL 
18. člen 
(program raziskave kakovosti tal) 
(1) Raziskava kakovosti tal se izvede na podlagi programa raziskave kakovosti tal, ki ga pripravi ministrstvo.
(2) Program raziskave kakovosti tal vsebuje zlasti:
– namen in cilje raziskave kakovosti tal,
– izbor vzorčnih mest in njihovo določitev s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000 ali v drugem ustreznem merilu,
– opredelitev vsebine in postopkov raziskave tal ter načina vzorčenja tal,
– navedbo osnovnih pedoloških parametrov in nevarnih snovi v tleh, ki so predmet analiz tal,
– opredelitev analiznih metod osnovnih pedoloških parametrov in izbranih nevarnih snovi v tleh,
– način poročanja o vzorčenju tal za posamezna vzorčna mesta ter o analiznih metodah,
– obliko in način posredovanja podatkov,
– časovni okvir izvedbe programa vključno s časom vzorčenja osnovnih pedoloških parametrov in nevarnih snovi v tleh,
– pogoje usposobljenosti in opremljenosti izvajalcev raziskave kakovosti tal.
(3) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka se lahko v programu raziskave kakovosti tal na podlagi posebnih značilnosti območja raziskave kakovosti tal določi tudi manjši ali večji nabor osnovnih pedoloških parametrov ali manjši nabor nevarnih snovi v tleh ali se nabor nevarnih snovi v tleh poveča s snovmi, ki niso nevarne snovi iz predpisa, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh, kar je treba strokovno utemeljiti in obrazložiti.
(4) Ne glede na peto alinejo prvega odstavka tega člena lahko program raziskave kakovosti tal zajema tudi pedološki opis tal, klasifikacijo profilov tal in morfološki opis horizontov tal.
19. člen 
(izvedba raziskave kakovosti tal) 
(1) Za vzorčenje in analize tal iz prejšnjega člena se izbere eno ali več vzorčnih mest tako, da se zagotovijo reprezentativni podatki o kakovosti tal znotraj območja raziskave kakovosti tal.
(2) Za izvedbo raziskave kakovosti tal mora biti vzorčno mesto:
– dostopno,
– v stanju, ki omogoča raziskavo (npr. odstranjena zarast, onemogočeno odlaganje različnega materiala ali odpadkov),
– takšno, da je površina tal znotraj vzorčnega mesta velika najmanj 25 m2,
– enotno z vidika pokrovnosti tal znotraj vzorčnega mesta.
(3) Ne glede na tretjo alinejo prejšnjega odstavka je površina vzorčnega mesta zaradi različnih ovir na območju raziskave kakovosti tal, kot so stavbe, skale, vodne površine, asfaltirane, tlakovane ali z drugimi materiali utrjene površine, ali zaradi načina obdelave na kmetijskih območjih, kakor je pasovni način obdelave v sadovnjakih in vinogradih, lahko tudi manjša, vendar ne manjša od 5 m2, kar je treba v poročilu o raziskavi kakovosti tal strokovno utemeljiti in obrazložiti.
(4) Oprema za odvzem vzorcev na terenu mora izpolnjevati zahteve iz Priloge 1 tega pravilnika.
(5) Odvzem vzorcev tal na terenu, označevanje in prevoz vzorcev tal morajo biti izvedeni v skladu z zahtevami iz Priloge 1 tega pravilnika.
(6) Hranjenje vzorcev tal mora biti izvedeno v skladu z zahtevami iz 13. člena tega pravilnika.
VI. POROČILO O RAZISKAVI KAKOVOSTI TAL 
20. člen 
(poročilo o raziskavi kakovosti tal) 
(1) Poročilo o kakovosti tal na območju raziskave kakovosti tal pripravi izvajalec raziskave kakovosti tal.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj:
– podatke o izvajalcih vzorčenja tal,
– podatke o izvajalcih laboratorijskih analiz tal in o sistemu kakovosti laboratorija,
– namen in cilje raziskave kakovosti tal,
– seznam vzorčnih mest, ki so bili predmet vzorčenja tal, s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu,
– prikaz vzorčnih mest na topografski karti za raven merila 1:5.000 ali v drugem ustreznem merilu,
– nabor nevarnih snovi v tleh, ki so poleg osnovnih pedoloških parametrov predmet analiz tal,
– obseg vzorčenja tal,
– obseg laboratorijskih analiz tal z oznakami standardov analiz, merilnimi negotovostmi in mejami določljivosti,
– opis načina in uporabljenih metod vzorčenja tal,
– podatke o opremi za vzorčenje tal vključno s kakovostjo merilne opreme,
– rezultate laboratorijskih analiz tal za posamezna vzorčna mesta,
– vrednotenje rezultatov analiz vzorcev tal po posameznih vzorčnih mestih,
– oceno kakovosti tal s povzetkom ugotovitev.
(3) K poročilu o raziskavi kakovost tal morajo biti priloženi zapisi o vzorčenju tal na obrazcih iz priloge 2 tega pravilnika in fotografije vsakega vzorčnega mesta. Lahko so priložene tudi fotografije odvzetih vzorcev tal.
(4) Poročilo mora biti predano naročniku po opravljeni raziskavi kakovosti tal v skladu z dogovorom z njim.
21. člen 
(poročilo o podrobnejšem ali posebnem monitoringu kakovosti tal ali izdelavi raziskave kakovosti tal, ki jo zagotovi občina) 
(1) Poročilo o podrobnejšem ali posebnem monitoringu kakovosti tal in poročilo o izdelavi raziskave kakovosti tal, ki ju na območju občine ali njenega dela lahko zagotavlja občina neposredno ali kot lokalno gospodarsko javno službo, mora vsebovati najmanj vsebine iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 16. člena tega pravilnika, če gre za poročilo o podrobnejšem ali posebnem monitoringu kakovosti tal, in drugega, tretjega ter četrtega odstavka 20. člena tega pravilnika, če gre za poročilo o izdelavi raziskave kakovosti tal.
(2) Poročili iz prejšnjega odstavka, ki ju izdela izvajalec podrobnejšega ali posebnega monitoringa kakovosti tal oziroma izvajalec raziskave kakovosti tal, potrdi občina in ju posreduje ministrstvu v skladu z zakonom, ki ureja okolje.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 
22. člen 
(prvi program monitoringa kakovosti tal) 
(1) Prvi program monitoringa kakovosti tal za prvo petletno opazovano obdobje po tem pravilniku pripravi ministrstvo in ga objavi na spletni strani agencije najpozneje do 30. novembra 2021.
(2) Prvi program iz prejšnjega odstavka poleg vsebin iz 15. člena tega pravilnika vsebuje tudi mrežo vzorčnih mest, določeno v skladu z zahtevami iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika, ki jo tvorijo vzorčna mesta, povzeta iz Raziskav onesnaženosti tal Slovenije ali drugih primerljivih raziskav kakovosti tal.
(3) Mreža vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka je objavljena na spletni strani agencije na dan objave prvega programa monitoringa kakovosti tal.
23. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-230/2016
Ljubljana, dne 21. oktobra 2019
EVA 2016-2550-0019
Simon Zajc 
minister 
za okolje in prostor