Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2019 z dne 17. 9. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2019 z dne 17. 9. 2019

Kazalo

2526. Odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske, stran 6878.

  
Na podlagi 5. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 33/16, 21/17), 46. člena Statuta Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07, 27/08, 38/13) in 54. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 – popr.) so Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 7. redni seji dne 11. 7. 2019, Občinski svet Občine Straža na 6. redni seji dne 9. 7. 2019 in Občinski svet Občine Trebnje na 8. redni seji dne 4. 9. 2019, v skladu z 49.a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) sprejeli
O D L O K 
o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina odloka) 
(1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, naloge, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo.
(2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih.
(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
2. člen 
(področje dela skupne uprave) 
Mestna občina Novo mesto, Občina Straža in Občina Trebnje ustanovijo skupno upravo z imenom »Skupna občinska uprava občin Dolenjske«, za skupno opravljanje sledečih nalog:
– občinskega inšpekcijskega nadzorstva,
– občinskega redarstva,
– pravne službe,
– občinskega odvetništva,
– notranje revizije,
– proračunskega računovodstva,
– varstva okolja,
– urejanja prostora,
– civilne zaščite,
– požarnega varstva in
– urejanja prometa.
3. člen 
(poimenovanje in sedež skupne uprave) 
(1) Skupna uprava prične z delom 1. 1. 2020.
(2) Sedež skupne uprave je v Mestni občini Novo mesto, na naslovu Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto.
(3) Za opravljanje posameznih nalog skupne uprave se ustanovi izpostavo skupne uprave v Občini Trebnje.
(4) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: »Skupna občinska uprava občin Dolenjske«, v notranjem krogu naslov: »Seidlova cesta 1, Novo mesto«.
(5) Skupna uprava lahko uporablja tudi kratico: »SOU OD«.
4. člen 
(ustanoviteljske pravice) 
(1) Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave v svojih proračunih, za kar so pristojni občinski sveti, izvršujejo župani občin ustanoviteljic.
(2) Župani sprejmejo kadrovski načrt, finančni načrt in letni program dela skupne uprave, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave. Pri glasovanju ima vsak župan en glas.
(3) Za sprejem odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena je potrebno soglasje občin ustanoviteljic, katerih skupno število prebivalcev dosega najmanj 80 % prebivalcev vseh občin ustanoviteljic in hkrati predstavlja vsaj ¾ vseh občin ustanoviteljic.
II. NALOGE IN ORGANIZACIJA DELA 
5. člen 
(naloge skupne uprave) 
(1) Skupna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno upravo.
(2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic.
(3) Vrsta in obseg nalog ter višina potrebnih sredstev je za posamezno občino ustanoviteljico določena s kadrovskim načrtom, finančnim načrtom, letnim programom dela in sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih, ki mu je dodana priloga z delitvijo stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah (v nadaljevanju: sporazum).
6. člen 
(medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo) 
(1) Medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo je medobčinski inšpekcijski in prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva.
(2) Naloge medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva se izvajajo na področju občinskih cest, kanalizacije, plakatiranja, vključevanju v redni odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki, oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, urejanju pokopališč, pokopališki in pogrebni dejavnosti, nad gradnjami, za katere po gradbeni zakonodaji ni predpisano gradbeno dovoljenje, ter na podlagi drugih državnih in občinskih predpisov, ki pooblaščajo občinsko inšpekcijo za inšpekcijski nadzor.
(3) Medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvajajo medobčinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
(4) Medobčinski inšpektorji vodijo prekrškovni postopek in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, določenih z državnimi in občinskimi predpisi posamezne občine ustanoviteljice.
(5) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče medobčinski inšpektor, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.
(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
7. člen 
(medobčinsko redarstvo) 
(1) Medobčinsko redarstvo deluje kot medobčinsko redarstvo (v nadaljevanju: medobčinsko redarstvo) in je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog občinskega redarstva.
(2) Naloge medobčinskega redarstva določajo zakoni s področja občinskega redarstva, prekrškovne zakonodaje, zakonodaje s področja skrbi za javno varnost in javni red, zakonodaje o cestah in o pravilih cestnega prometa, zapuščenih vozil, zakonodaje o zaščiti živali ter drugih predpisov iz pristojnosti občinskega redarstva ter na podlagi teh zakonov izdani podzakonski akti in občinski predpisi.
(3) Medobčinski redarji so pooblaščene uradne osebe.
(4) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo medobčinski redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.
(5) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko redarstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
8. člen 
(skupna služba medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva in medobčinskega redarstva) 
Medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo in medobčinsko redarstvo sta organizirani kot skupna služba, ki ju lahko vodi vodja medobčinske inšpekcije in medobčinskega redarstva.
9. člen 
(pravna služba) 
(1) Naloge pravne službe so:
– priprava in pomoč pri pripravi osnutkov predpisov in drugih najzahtevnejših gradiv,
– zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših gradiv,
– vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih ter vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov,
– samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij, poročil in drugih zahtevnih gradiv,
– priprava gradiva in sodelovanje na sejah občinskih svetov, odborov in komisij,
– priprava in vodenje postopkov javnih naročil na vseh področij iz pristojnosti lokalne samouprave,
– priprava in vodenje postopkov podelitve koncesij na vseh področij iz pristojnosti lokalne samouprave,
– vlaganje e-zemljiškoknjižnih predlogov,
– priprava in pregled različnih vrst pogodb,
– urejanje kadrovskih zadev,
– vodenje postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem,
– varstvo osebnih podatkov,
– opravljanje nalog z delovnih področij, ki so v pristojnosti lokalne samouprave,
– druge naloge s pravnega področja v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Za vodenje pravne službe se lahko imenuje vodja.
(3) Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
10. člen 
(občinsko odvetništvo) 
(1) Občinsko odvetništvo deluje kot medobčinsko odvetništvo (v nadaljevanju: medobčinsko odvetništvo) in pred sodišči ter drugimi državnimi organi zastopa občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za opravljanje nalog medobčinskega odvetništva. Po pooblastilu lahko medobčinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina ustanoviteljica.
(2) Medobčinsko odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov občin prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter opravlja naloge pravnega svetovanja in druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Naloge medobčinskega odvetništva so:
– vodenje vseh postopkov občine, ki tečejo pred sodnimi organi (priprava tožb, odgovorov na tožbo, pritožb, zahtev za varstvo zakonitosti, vlog, vlaganje predlogov za izvršbo, prijava terjatev v stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, likvidacije, zapuščinski postopek itd.),
– zastopanje občine pred sodnimi organi na vseh stopnjah in v mediacijskih postopkih,
– izvajanje pravnomočno končanih sodnih in upravnih postopkov,
– zastopanje občine pred upravnimi organi,
– sodelovanje pri sporazumnem reševanju nesoglasij ter reševanju sporov vezanih na pogodbena določila,
– sodelovanje v postopkih doseganja sporazumov s strankami o odškodninah in nadomestilih,
– vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov oziroma izvajanje nalog, ki jih za občine oziroma občinske odvetnike določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo,
– pravno svetovanje znotraj skupne uprave in po potrebi drugim organom občin ustanoviteljic,
– druge naloge s področja občinskega odvetništva v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Za vodenje medobčinska odvetništva se lahko imenuje vodja. Za vodjo medobčinskega odvetništva je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za občinskega odvetnika.
(5) Glede položaja in statusa medobčinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo.
(6) Občinski odvetnik se v sodnih, upravnih in drugih postopkih identificira z županovim pisnim pooblastilom za posamezen primer, v katerem je določen tudi obseg pooblastila.
(7) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko odvetništvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
11. člen 
(notranja revizija) 
(1) Notranja revizija deluje kot skupna notranja revizijska služba za izvajanje nalog notranjega revidiranja občin, ožjih delov občin ter javnih zavodov in drugih izvajalcev javnih služb, ki so proračunski uporabniki.
(2) Skupna notranja revizijska služba deluje samostojno in neodvisno ter je neposredno podrejena županom občin, ki so pristopile k notranji reviziji.
(3) Naloge notranje revizije so:
– priprava dolgoročnega in letnega načrta dela,
– izvajanje rednih in izrednih revizij,
– svetovanje,
– izdelava letnih poročil o delovanju službe,
– sodelovanje z zunanjimi revizorji ter
– druge naloge v zvezi z notranjim revidiranjem v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Za vodenje notranje revizijske službe se lahko imenuje vodja.
(5) Župani občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi, izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje revizijske službe. Predstojniki posrednih proračunskih uporabnikov notranje revidiranje poverijo skupni notranji revizijski službi na podlagi posebnega dogovora, ki ga sklenejo župan občine ustanoviteljice posameznega posrednega proračunskega uporabnika, predstojnik organa skupne uprave (direktor ali vodja skupne uprave; v nadaljevanju: direktor) in predstojnik posrednega proračunskega uporabnika. Dogovor vključuje tudi soglasje predstojnika posrednega proračunskega uporabnika k pravilniku o delovanju skupne notranje revizijske službe.
(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja revizijska služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka in v skladu z dolgoročnim in letnim načrtom dela skupne notranje revizijske službe.
12. člen 
(proračunsko računovodstvo) 
(1) Proračunsko računovodstvo izvaja naloge proračunskega računovodstva neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov.
(2) Naloge proračunskega računovodstva so:
– sodelovanje in svetovanje pri pripravi predloga proračuna in realizaciji proračuna ter opravljanje najzahtevnejših del in nalog s finančnega področja proračunskega uporabnika,
– izvajanje nalog v zvezi s pripravo proračuna in spremljanje porabe proračunskih sredstev ter pripravo poročil za župana in občinski svet,
– pripravljanje pisnih pojasnil povezanih z delovanjem proračunskega uporabnika upoštevaje vse ustrezne predpise,
– pripravljanje predlogov potrebnih prerazporeditev med proračunskimi postavkami in znotraj njih ter pisno utemeljevanje,
– priprave polletnih in letnih poročil ter priprava podatkov za zaključni račun proračuna ter premoženjske bilance občine,
– samostojno celovito vodenje poslovnih knjig in drugih analitičnih evidenc,
– samostojno izvajanje nalog v zvezi s pripravo in obračunom plač in drugih stroškov dela ter usklajevanje podatkov s kadrovskimi podatki,
– usklajevanje analitične in sintetične evidence,
– pripravljanje in sodelovanje pri izdelavi vseh navodil, povezanih s finančnim poslovanjem proračunskega uporabnika (za računovodstvo, finance in izvedbo inventur),
– sodelovanje z nadzornimi institucijami,
– preverjanje skladnosti dokumentov (računov, pogodb, naročilnic, sklepov, odločb, odredb, potnih nalogov) z zakonskimi določili, ki urejajo to področje,
– sodelovanje pri pripravi analiz, statističnih pregledov, informacij in drugih pregledov za odločanje,
– izdelovanje likvidnostnih načrtov in spremljanje realizacije/odstopanj realiziranega od načrtovanega in analiz ter predlogov, kadar so le ti potrebni ter pripravo vseh gradiv, pojasnil in utemeljitev za potrebe računskega sodišča in notranje revizije,
– shranjevanje plačilnih instrumentov in vrednostnih papirjev,
– izvajanje plačilnega prometa,
– mesečna poročila skladno s področno zakonodajo,
– izstavljanje računov ter zahtevkov,
– obračun in vodenje evidenc DDV,
– obračun davkov in prispevkov,
– obračuni sejnin, pogodbena dela, avtorskih honorarjev ter prijava podatkov o obračunani in plačani dohodnini,
– druge naloge s področja proračunskega računovodstva v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Za vodenje nalog proračunskega računovodstva se lahko imenuje vodja.
(4) Vrsta in obseg nalog, ki jih proračunsko računovodstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
13. člen 
(varstvo okolja) 
(1) Naloge varstva okolja so:
– priprava predpisov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
– vodenje upravnih postopkov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
– strokovna pomoč pri izvajanju predpisov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
– priprava in vodenje postopkov javnega naročanja s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
– priprava in vodenje postopkov podelitve koncesije s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
– priprava investicijske in druge dokumentacije, potrebne za prijavo na razpise za evropska in druga sredstva,
– priprava, vodenje, spremljanje in nadzor nad investicijami s področja varstva okolja,
– priprava, vodenje, spremljanje in nadzor drugih projektov s področja varstva okolja,
– upravne in strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva okolja,
– zagotavlja izvajanje podrobnejšega ali posebnega monitoringa stanja okolja ter vodi informacijski sistem varstva okolja,
– pripravlja ukrepe, smernice in priporočila s področij varstva okolja,
– zagotavlja informiranje, osveščanje in izobraževanje javnosti o stanju varstva okolja in ohranjanju narave in v zvezi z zagotavljanjem javnih služb,
– zagotavlja strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju vprašanj iz področja varstva okolja,
– druge strokovno tehnične in upravne naloge iz področja varstva okolja,
– naloge varstva okolja, ki so jih na skupno upravo prenesle občine ustanoviteljice preko zveze občin z ustanovitvenim aktom zveze občin,
– druge naloge s področja varstva okolja v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Za vodenje nalog varstva okolja se lahko imenuje vodja.
(3) Vrsta in obseg, ki se izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(4) Stroške izdelave vse potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
14. člen 
(urejanje prostora) 
(1) Naloge urejanja prostora so:
– priprava in vodenje postopkov za pripravo občinskih prostorskih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev,
– sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov,
– sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države,
– podaja mnenja glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi akti in drugimi predpisi občine glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne občinske gospodarske javne službe,
– vodenje postopkov lokacijske preveritve,
– naloge občinskega urbanista,
– določanje razvojnih stopenj ter vodenje in posodabljanje evidence o nezazidanih stavbnih zemljiščih,
– izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema,
– izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike na lokalni ravni,
– priprava načrtov preskrbe in upravljanja z zemljišči,
– priprava mnenj, ki se posredujejo pripravljavcem sorodnega predpisa glede vpliva sorodnega predpisa, z uveljavitvijo katerega se bodo na določenem območju spremenile ali dopolnile določbe in vsebine tam veljavnega prostorskega izvedbenega akta ali bo sorodni predpis neposredno vplival na njegovo izvedljivost,
– izdaja soglasij za spreminjanje meje parcele na podlagi zahteve lastnika nepremičnine ali geodetskega podjetja,
– sodelovanje v postopkih legalizacije objektov,
– priprava poročila o prostorskem razvoju na območju občin,
– izvedba upravnih komasacij,
– priprava aktov o predkupni pravici,
– priprava aktov o urejanju podobe naselij in krajine,
– priprava aktov o taksi za neizkoriščena stavbna zemljišča,
– priprava manj zahtevnih strokovnih podlag za prostorske akte,
– strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora,
– informacije iz uradnih evidenc,
– naloge v zvezi z usklajevanjem aktov,
– naloge v zvezi z javnim naročanjem na področju urejanja prostora,
– druge naloge s področja urejanja prostora v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Za vodenje nalog urejanja prostora se lahko imenuje vodja.
(3) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prostora izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(4) Stroške priprave občinskih prostorskih aktov, prostorskih izvedbenih aktov, zahtevnih strokovnih podlag, programov opremljanja stavbnih zemljišč, urbanističnih delavnic in podobnega nosijo občine naročnice.
15. člen 
(civilna zaščita) 
(1) Naloge civilne zaščite so:
– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu z zakonodajo,
– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom,
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,
– organiziranje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
– določanje in organiziranje enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena,
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo,
– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo,
– druge naloge s področja civilne zaščite v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Vrsta in obseg nalog, ki jih civilna zaščita izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(3) Za vodenje nalog s področja civilne zaščite se lahko imenuje vodja.
(4) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
16. člen 
(požarno varstvo) 
(1) Naloge požarnega varstva so sprejemanje predpisov, raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred požarom, nadziranje in druge naloge s področja požarnega varstva v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Vrsta in obseg nalog, ki jih požarno varstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(3) Za vodenje nalog požarnega varstva se lahko imenuje vodja.
(4) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
17. člen 
(urejanje prometa) 
(1) Naloge urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih priključkov na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme na cestah.
(2) Naloge urejanja prometa so:
– določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij,
– določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa,
– določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa,
– določitev omejitev hitrosti vozil,
– ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav,
– ureditev parkiranja in ustavljanja vozil,
– določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce,
– določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu,
– določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa,
– načrtovanje cestnih priključkov na občinske ceste,
– načrtovanje prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah,
– druge naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prometa izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(4) Za vodenje področja urejanja prometa se lahko imenuje vodja.
(5) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI 
18. člen 
(upravne zadeve, odgovornost) 
(1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.
(2) Skupna uprava je pristojna za odločanje na prvi stopnji v upravnih zadevah, za katere je organizirana, v skladu s svojimi pooblastili.
(3) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo v glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice, kateri se ob sleherni izdaji vročajo v vednost.
(4) Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogah direktorja občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic.
(5) O izločitvi zaposlenega v skupni upravi odloča direktor občinske uprave, v katero krajevno pristojnost zadeva spada. V primeru izločitve direktorja skupne uprave pa o stvari tudi odloča.
(6) Skupna uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za tiste naloge, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na skupno upravo.
(7) Javni uslužbenec v skupni upravi je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči javni uslužbenec v skupni upravi tretji osebi, so nasproti tej osebi odškodninsko solidarno odgovorne občine ustanoviteljice, v imenu katerih je bilo delo opravljeno, in sicer v pripadajočem deležu, preračunanem v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom. Za javnega uslužbenca v skupni upravi je zavarovanje splošne civilne odgovornosti sklenjeno v sklopu sedežne občine.
19. člen 
(direktor skupne uprave) 
(1) Skupno upravo vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje župan sedežne občine. Direktor skupne uprave je imenovan, če je pred njegovim imenovanjem pridobljeno soglasje občin ustanoviteljic, kot to določa tretji odstavek 4. člena tega odloka.
(2) Direktor skupne uprave ima status uradnika na položaju.
(3) Direktor skupne uprave mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja) in mora izpolnjevati tudi ostale pogoje za zasedbo delovnega mesta v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi.
20. člen 
(naloge direktorja skupne uprave) 
(1) Direktor skupne uprave zastopa skupno upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti uprave ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, strokovnega in učinkovitega dela skupne uprave.
(2) Direktor skupne uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic.
21. člen 
(delodajalec) 
(1) Občina v kateri ima skupna občinska uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne občinske uprave status delodajalca. Javni uslužbenci sklenejo delovno razmerje v Mestni občini Novo mesto, ki je sedežna občina skupne občinske uprave.
(2) Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan sedežne občine na podlagi pisnega pooblastila županov drugih občin ustanoviteljic.
(3) Župani občin ustanoviteljic sprejmejo akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi na predlog direktorja skupne uprave na način, kot je določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka.
IV. SREDSTVA ZA DELO 
22. člen 
(sredstva za delovanje) 
(1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine, izpostavi v Občini Trebnje, lahko tudi v izpostavi v Občini Straža oziroma dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako zahteva narava dela.
(2) Za nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju kadrovskih in finančnih zadev ter drugih strokovnih in tehničnih nalog občinska uprava sedežne občine.
(3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za pokrivanje stroškov uporabe prostorov, nabave in uporabe opreme, obratovalne stroške, stroške vzdrževanja in stroške storitev občinske uprave sedežne občine na način, določen v 23. členu tega odloka v višini, določeni z letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom.
(4) Za naročanje opreme in storitev ter sklepanje pogodb v skladu s potrjenim letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom je zadolžen direktor skupne uprave.
23. člen 
(zagotavljanje sredstev za delovanje skupne uprave) 
(1) Sredstva za delovanje skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice praviloma v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Kadar vsebina dela to narekuje se lahko stroški delijo tudi glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na vrednost investicije, ki se izvaja na območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov, kar mora biti opredeljeno z letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom, ki jih potrdijo župani občin ustanoviteljic na način, kot je določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka.
(2) Potrebna sredstva za delovanje se izračunajo vezano na naloge, posamezno delovno mesto, ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo.
(3) Način delitve potrebnih sredstev posamezne občine ustanoviteljice, se za vsako proračunsko leto posebej določijo na podlagi kadrovskega načrta in sporazuma v finančnem načrtu in letnem programu dela, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah.
(4) Kadrovski načrt, sporazum, finančni načrt in letni program dela za posamezno proračunsko leto sprejmejo župani občin ustanoviteljic na predlog direktorja skupne uprave.
24. člen 
(finančno poslovanje) 
(1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež.
(2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog direktorja skupne uprave potrdijo župani občin ustanoviteljic na način, kot je določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka, je vključen v posebnem delu proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež.
(3) Finančno poslovanje skupne uprave se vodi kot podračun sistema enotnega zakladniškega računa občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež, odprtega pri Banki Slovenije.
(4) Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno upravo v svojih proračunih. Finančni načrt skupne uprave je del proračuna sedežne občine.
(5) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen direktor, ki je tudi skrbnik prihodkov.
(6) Direktor skupne uprave letno poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji programa dela in finančnega načrta.
V. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI OBČIN USTANOVITELJIC 
25. člen 
(sprememba ustanoviteljstva) 
(1) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega akta.
(2) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi direktor skupne uprave.
26. člen 
(pristop občine k skupni upravi) 
(1) Nova občina lahko pristopi k skupni upravi, če odlok (ustanovitveni akt) o tem sprejme na pristojnem organu občine in se s pristopom strinjajo vse občine ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine, ko njihovi občinski sveti o tem sprejmejo ustanovitveni akt.
(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 23. členom tega odloka.
(3) Pred pristopom pristopna občina poravna sorazmerni del stroška nakupa skupne opreme, ki je razviden iz nabavne vrednosti iz računovodskih evidenc in se obračuna po ključu sofinanciranja iz 23. člena tega odloka.
27. člen 
(izstop občine iz skupne uprave) 
(1) V kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne uprave, mora pisno najaviti izstop direktorju skupne uprave in županom občin ustanoviteljic najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega leta. Občina izstopi z enostransko izjavo, sprejeto na njenem občinskem svetu, ki jo pošlje občinam ustanoviteljicam.
(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 23. členom tega odloka.
(3) Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, in v enakem deležu pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev.
(4) Če ena občina izstopi in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev.
(5) Če ena občina izstopi in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka.
(6) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in sicer posamezna občina zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.
(7) Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih delavcev.
28. člen 
(pristop občine k opravljanju posamezne naloge) 
(1) Občina ustanoviteljica lahko kadarkoli izrazi interes za prenos katere izmed nalog v skladu s tem odlokom na skupno upravo. Svoj interes župan s pisnim sklepom napove direktorju skupne uprave, ta pa nato s pristopom seznani ostale občine ustanoviteljice za katere se naloga že opravlja. Šteje se, da se ostale občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine k opravljanju posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi župani občin ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo.
(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 23. členom tega odloka.
29. člen 
(odstop občine od opravljanja posamezne naloge) 
(1) V kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, mora župan te občine direktorju skupne uprave pisno najaviti odstop od opravljanja naloge najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega leta. Direktor skupne uprave je nato o odstopu od opravljanja naloge dolžan nemudoma obvestiti župane občin ustanoviteljic, s katerimi je občina ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge na skupno upravo.
(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 23. členom tega odloka.
(3) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh obveznosti, ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev.
(4) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka.
(5) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.
(6) Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega odstavka tega člena, in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih presežnih delavcev.
30. člen 
(prenehanje skupne uprave) 
(1) O prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic odlok o ukinitvi organa skupne uprave, v katerem se določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter morebitna druga razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o ukinitvi organa skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega ugotovitvenega sklepa na občinskih svetih.
(2) V primeru prenehanja delovanja skupne uprave, vsaka občina ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji, ki je veljala v skupni upravi na dan pred prenehanjem delovanja.
(3) Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli v skupni upravi.
(4) Za javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja skupne uprave, so odgovorni njihovi delodajalci, ki se lahko medsebojno dogovorijo o njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici.
(5) Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne uprave ne prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno zakonodajo.
(6) Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
31. člen 
(kontinuiteta opravljanja nalog) 
(1) Do uveljavitve tega odloka se naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva in naloge občinskega redarstva opravljajo za Mestno občino Novo mesto in Občino Straža v organu skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Novo mesto in Občine Straža ter za Občino Trebnje v organu Skupne občinske uprave Mirnske in Temeniške doline.
(2) Do imenovanja direktorja Skupne občinske uprave občin Dolenjske, njegove naloge opravlja direktor občinske uprave sedežne občine.
32. člen 
(prenos posameznih nalog skupne uprave) 
Naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva se pričnejo v občinski upravi opravljati s 1. 1. 2020. Ostale naloge se na skupno upravo prenašajo postopoma s sklepi županov posameznih občin in sklenjenimi dogovori med posamezno občino in sedežno občino.
33. člen 
(sprejem in objava odloka ter prenehanje veljave) 
(1) Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah.
(2) Župani občin ustanoviteljic skupaj objavijo odlok v Uradnem listu Republike Slovenije v petnajstih dneh po sprejemu odloka na seji tistega občinskega sveta, ki je o njem zadnji odločal.
(3) Za objavo sprejetega odloka poskrbi sedežna občina.
(4) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Novo mesto in Občine Straža (Uradni list RS, št. 79/16 z dne 9. 12. 2016).
34. člen 
(uveljavitev in uporaba odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi, uporabljati pa se začne 1. 1. 2020.
Št. 007-7/2019
Novo mesto, dne 11. julija 2019
Župan 
Mestne občine Novo mesto 
mag. Gregor Macedoni 
Št. 030-1/2019-10
Straža, dne 9. julija 2019
Župan 
Občine Straža 
Dušan Krštinc 
Št. 032-1/2019
Trebnje, dne 5. septembra 2019
Župan 
Občine Trebnje 
Alojzij Kastelic