Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/2019 z dne 26. 6. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/2019 z dne 26. 6. 2019

Kazalo

1894. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (uradno prečiščeno besedilo), stran 5041.

  
Na podlagi 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 66/18 – UPB2) in 94. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni list RS, št. 14/19 – UPB2) je Občinski svet Občine Žirovnica na 4. redni seji dne 6. 6. 2019 potrdil
O D L O K 
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (uradno prečiščeno besedilo)
ki obsega:
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 34/11)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 76/12)
– Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 14/19).
Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 34/11) vsebuje naslednje uvodne določbe: 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt za Občino Žirovnica.
(2) Občinski prostorski načrt (V nadaljnjem besedilu: OPN) je izdelalo podjetje Domplan d.d., Bleiweisova 14, Kranj, pod številko projekta UD/393-44/06.
(3) Minister za okolje in prostor je sprejel sklep o ugotovitvi usklajenosti OPN Žirovnica z mnenji državnih nosilcev urejanja prostora, št. 35016-11/2008 z dne 28. 1. 2011.
2. člen 
(namen OPN) 
OPN določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.
3. člen 
(cilji OPN) 
Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb, ob upoštevanju javnih koristi varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
4. člen 
(vsebina OPN) 
(1) OPN Občine Žirovnica vsebuje strateški in izvedbeni del ter vsebuje naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
III. Izvedbeni del
IV. Prehodne in končne določbe in grafične priloge strateškega in izvedbenega dela.
(2) OPN Občine Žirovnica ima naslednje obvezne priloge:
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Prikaz stanja prostora
– Strokovne podlage:
– Konceptualni del urbanističnega načrta za naselja Žirovnica, Selo, Zabreznica, Breznica, Doslovče, Vrba in Moste – del 
– Podrobnejši del urbanističnega načrta za naselja Žirovnica, Selo, Zabreznica, Breznica, Doslovče, Vrba in Moste – del 
– Smernice in mnenja
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– Povzetek za javnost
– Okoljsko poročilo (izdelalo podjetje Oikos d.o.o., pod številko projekta 953/08),
– Ostala gradiva:
– Strokovne podlage za posege na kmetijska zemljišča,
– Strokovne podlage za nadomestna kmetijska zemljišča. 
5. člen 
(uporabljeni izrazi in pojmi) 
(1) V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09), z Uredbo o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), Uredbo o enotni klasifikaciji objektov (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr.) in s predpisi s področja graditve objektov (Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 47/04, 102/04, 14/05 – popr., 126/07, 108/09).
(2) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
(3) Obnovljivi viri energije, po tem odloku, so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončja energija.
6. člen 
(območje OPN) 
(1) Z OPN se ureja celotno območje Občine Žirovnica.
(2) Meja območja urejanja OPN poteka po meji Občine Žirovnica.
(3) Z OPN se do sprejetja občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN) urejajo tudi območja, za katera je načrtovana izdelava OPPN.
(4) Z OPN se ne ureja območja sprejetih prostorskih izvedbenih načrtov, ki ostanejo v veljavi:
– Lokacijski načrt za avtocesto predor Karavanke – Bregana, odsek Hrušica Vrba (Uradni list SRS, št. 20/89)
– Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za izgradnjo drugega (vzporednega) tira proge Ljubljana–Jesenice, na odseku od postaje Slovenski Javornik do uvoza na postajo Jesenice, z rekonstrukcijo tirnih naprav na postaji Slovenski Javornik ter postaji Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/91).
(5) Območja državnih lokacijskih oziroma prostorskih načrtov so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je priloga tega akta.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 76/12) vsebuje naslednje uvodne določbe: 
1. člen 
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem prostorskem načrtu (v nadaljnjem besedilu OPN) Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 43/11 z dne 6. 5. 2011).
Spremembe in dopolnitve zgoraj imenovanega Odloka se nanašajo samo na tekst dveh členov izvedbenega dela OPN, ki opredeljujeta izključno varnost v zračnem prometu.
Kartografski del OPN se zaradi sprememb in dopolnitev ne spreminja.
Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 14/19) vsebuje naslednjo uvodne določbe: 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejmejo druge spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 43/11 z dne 6. 5. 2011).
2. člen 
(uporabljeni izrazi in pojmi) 
V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so v skladu s področno zakonodajo, ki ureja graditev objektov in prostorsko načrtovanje.
II. STRATEŠKI DEL 
1. Splošne določbe
7. člen
(namen) 
Z namenom zagotoviti usklajen in učinkovit prostorski razvoj ob smotrni rabi naravnih, prostorskih in drugih razvojnih potencialov, se s strateškim delom OPN, na podlagi razvojnih potreb občine in ob upoštevanju javnih koristi na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine ter določijo usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.
8. člen 
(vsebina) 
(1) Strateški del OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze.
(2) Tekstualni del strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
– Splošne določbe
– Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
– Zasnova prostorskega razvoja občine
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
– Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
– Usmeritve za razvoj v krajini
– Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
– Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) Grafični prikazi strateškega dela OPN, prikazani na geodetskih podlagah, so naslednji:
– Zasnova prostorskega razvoja občine ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture
– Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini ter usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
– Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana
– Okvirna območja razpršene poselitve.
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
9. člen
(izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine) 
(1) Prostorski razvoj občine sledi izhodiščem Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Strateški razvojni cilji v občini so sledeči:
– usmerjati gospodarski razvoj na osnovi aktiviranja lokalnih potencialov,
– ustvariti nova razvojna jedra, ki bodo pospešila razvoj perspektivnih dejavnosti,
– zagotoviti vsem prebivalcem Občine Žirovnica pogoje za kvalitetno bivanje.
(2) Investicijske prednostne naloge v Občini Žirovnica:
– pospeševanje razvoja turizma,
– prestrukturiranje kmetijskega sektorja,
– izboljšanje materialne in družbene infrastrukture,
– izboljšanje produktivnosti obrtnega in storitvenega sektorja,
– izboljšanje tržne sposobnosti posameznih nosilcev,
– izboljšanje veščin človeških virov in zaposlitvenih sposobnosti ter
– učinkovita skrb za racionalno rabo prostora in zaščito okolja.
(3) Programska izhodišča prostorskega razvoja Občine Žirovnica so naslednja:
– aktiviranje lastnega potenciala v naravnem bogastvu, kulturni in naravni dediščini ter v znanju in spretnosti ljudi ob upoštevanju ekoloških kriterijev,
– razvoj kvalitetne ponudbe storitvenih in servisnih dejavnosti, ki vsem prebivalcem zagotavlja enak dostop do osnovnih dobrin ter možnosti za športno in kulturno dejavnost,
– povezovanje produktov posameznih dejavnosti v skupni ponudbi ter pristop k trženju bogastva kulturne dediščine,
– opredelitev prostorskega razvoja, ki določa usklajeno rabo prostora za razvoj dejavnosti in kvalitetno bivanje prebivalcev,
– razpoznavnost v slovenskem merilu po doživljanju kulturno zgodovinske dediščine in pristnosti življenja v podeželskem okolju,
– usmerjenost ponudnikov proizvodov na Gorenjsko, ljubljansko regijo in avstrijsko Koroško ter izkoriščanje tržnih potencialov večjih okoliških mest oziroma večjih turističnih centrov.
10. člen 
Cilji, ki se nanašajo na urejanje naselij so naslednji:
1. Urejanje naselij naj sloni na izhodiščih in ciljih trajnostnega razvoja, varčnega razpolaganja z naravnimi viri ter vzpostavljanju večfunkcionalnega in urejenega bivalnega okolja. To bo možno doseči z:
– omejevanjem razpršene gradnje,
– doseganjem višjih gostot zazidanosti v stanovanjskih območjih,
– prenovo starega gradbenega fonda,
– izgradnjo in sanacijo komunalnega omrežja,
– zagotavljanjem minimalnega bivalnega standarda,
– aktivno zemljiško politiko,
– celovitim urbanističnim urejanjem naselij.
2. Razvojne potrebe naselij je treba zadovoljevati v prvi vrsti z zapolnjevanjem prostih površin znotraj pozidanega območja, z zgoščanjem zazidanosti ter prenovo in prestrukturiranjem degradiranih območij, območij s starim gradbenim fondom in območij z neprimerno kakovostjo bivalnega okolja.
3. Širjenje naselij naj upošteva naravne razmere (omejitve), topografski položaj naselja, varovane vedute in silhueto historičnega jedra, ustroj naselja ter racionalnost infrastrukturnih omrežij. Nove površine za urbane namene naj bodo v enem ali več delih, ki omogočajo primerno gostoto zazidanosti ter priključitev na infrastrukturno omrežje, še posebej na omrežje javnega potniškega prometa.
4. Razmestitev oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti je treba usmerjati v območja centralnih dejavnosti oziroma v proizvodne cone ter tako preprečevati disperzijo dejavnosti.
5. Omejiti je treba razpršeno gradnjo in sprejeti ukrepe in merila, ki bodo takšno obliko gradnje nadomestili z organizirano stanovanjsko gradnjo, prenovo stanovanjskih hiš, gradnjo na podlagi prostorskih izvedbenih načrtov (v nadaljevanju PIN), gradnjo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, gradnjo na podlagi celovite urbanistične obdelave naselja, ne le posameznega objekta. Gradnja izven ureditvenih območij naselij ni dovoljena.
6. Izboljšati je treba kakovost bivalnega okolja ter v vseh delih naselij zagotoviti primerno dostopnost do centralnih funkcij, ekološko neoporečno okolje, infrastrukturno opremljenost ter primerno stopnjo urejenosti.
7. Izogibati se je treba parcialnim prostorskim ureditvam. Večji posegi v naselja, še posebej na območja stanovanjske gradnje, morajo potekati na komunalno opremljenih zemljiščih in na podlagi prostorskih izvedbenih načrtov. Varovati in ohranjati je treba stavbno dediščino ter kakovostne urbane ambiente.
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
11. člen
(pogoji za skladnejši razvoj v prostoru) 
Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humane pogoje za življenje v občinskem središču in ostalih naseljih, načrtno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot ter celostno ohranjanje kulturne dediščine.
12. člen 
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) 
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti bodo:
– območja obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj) ter območja prenove in zgostitve že pozidanih območij v naseljih, še posebej vaških jeder, degradirana zemljišča,
– območja slabših kmetijskih in gozdnih zemljišč, z možnostjo priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo in elektriko,
– zaokrožene površine v neposredni bližini naselij, tako da bo načrtovana stanovanjska gradnja v strnjenih kompleksih enakomerno porazdeljena v okviru razvojno perspektivnih naselij ter v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukture,
– robovi naselij, kjer bo širitev izvajana z dopolnjevanjem in zaokroževanjem.
(2) Pri razporejanju poselitve v prostor občine in umeščanju posameznih dejavnosti je treba:
– dopustiti gradnjo novih kmetij izven oziroma na robovih območij naselij v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine,
– dopustiti gradnjo manjših obratov v območjih naselij ob upoštevanju omejitev pri izboru proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve objektov v prostor,
– preprečiti nadaljnje širjenje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo,
– preprečiti zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah,
– dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjati v prostor,
– dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjati v območja, kjer ne bodo negativno vplivale na razvoj drugih dejavnosti,
– preveriti ali je načrtovana širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe in planirane infrastrukturne opreme,
– preveriti sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediščine.
13. člen 
(omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) 
(1) Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru ter za zagotavljanje smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter za zagotavljanje boljšega standarda, se razvija naslednje tipe naselij v občini:
– občinsko in lokalno središče, ki ga tvorijo vasi Žirovnica, Selo pri Žirovnici, Zabreznica in Breznica,
– vasi: Breg, Doslovče, Moste, Rodine, Smokuč in Vrba.
(2) Občinsko in lokalno središče
Naselja se bodo razvijala kot sedež občine, kulturno in trgovsko-storitveno središče ter središče interesov in informacij. Na Breznici se bodo še naprej razvijale upravne in kulturne dejavnosti, v Žirovnici obrtne, proizvodne in poslovne dejavnosti, na Selu zdravstvo in socialno varstvo, v Zabreznici šolstvo in kultura.
(3) Vasi
Težilo se bo k zapolnitvi obstoječih prostih površin znotraj območja naselja, k revitalizaciji in prenovi vaških jeder ter le izjemoma k širitvi naselij na kmetijske in gozdne površine. Zagotavljala se bo dnevna oskrba, prostori za delovanje skupnosti, prostori za izvajanje gostinske dejavnosti in dejavnosti malega gospodarstva, ki niso moteče za okolje.
14. člen 
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) 
(1) Območje je vpeto v slovenski avtocestni križ v smeri Ljubljana–predor Karavanke, ki predstavlja eno glavnih prometnih vpadnic s severnega dela celine in eno glavnih prometnih turističnih žil v Evropi (E 651). Vzporedno z avtocesto poteka regionalna cestna povezava, ki povezuje območje z Jesenicami, Radovljico, Kranjem in Tržičem.
(2) Območje je vezano na slovensko in s tem na mednarodno železniško omrežje.
(3) Območje občine je z avtocesto in regionalno cesto povezano z osrednjim državnim letališčem – Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana (oddaljenost 25–30 minut).
15. člen 
(območja varstva narave) 
(1) Na območju Občine Žirovnica se ohranjajo naravne vrednote in biotska raznovrstnost z upoštevanjem Naravovarstvenih smernic za Občinski prostorski načrt Občine Žirovnica (ZRSVN, OE Kranj, marec 2008) in Naravovarstvenih smernic za Občinski prostorski načrt za Občino Žirovnica – dopolnitev, maj 2009, ki se hranijo na sedežu Občine Žirovnica.
(2) V izvedbenem delu OPN in pri pripravi podrobnejših izvedbenih prostorskih aktov občine se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila na območjih naravovarstvenih statusov, ki so v prikazu stanja prostora.
16. člen 
(območja varstva kulturne dediščine) 
(1) Na območju občine je več ohranjenih objektov in območij kulturne dediščine, ki dajejo prostoru prepoznavnost. Na teh območjih niso dopustni posegi, ki bi spremenili lastnosti, vsebino in oblike dediščine ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. S prostorskim razvojem se bo omogočala trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne bo povzročala degradacije dediščine ali celo izgube spomeniških lastnosti dediščine, ki se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije.
(2) Na območju Občine Žirovnica veljajo naslednji razglasitveni akti:
– Odlok o razglasitvi rojstne hiše Frana Saleškega Finžgarja za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99)
– Odlok o razglasitvi Arheološkega najdišča Ajdna za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99)
– Odlok o razglasitvi spomenikov v vasi Vrba na Gorenjskem za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 3/11)
– Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 61/06)
– Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/85).
(3) Pri izvedbenem delu OPN in pri pripravi podrobnejših izvedbenih prostorskih aktov občine je potrebno upoštevati enote kulturne dediščine, vpisane v register nepremične kulturne dediščine, ki so prikazane v prikazu stanja prostora.
17. člen
(površinske vode, erozijska območja) 
(1) Na območju Občine Žirovnica je vodotok Sava Dolinka vodotok 1. reda, ostali vodotoki sodijo med vodotoke 2. reda.
(2) Vodotok Sava Dolinka je vodotok 1. reda, zato zunanja meja priobalnih zemljišč sega 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma 40 m izven območij naselij, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa zakonodaja, ki ureja predmetno področje.
(3) Na večjem delu površine goratega dela Občine Žirovnica, vzhodno od potoka Ratibovec, Valvasorjevega doma in Vajneževega sedla, je erozijsko območje – območje protierozijskih ukrepov zahtevnejše zaščite. Zahodno od potoka Ratibovec, Valvasorjevega doma in Vajneževega sedla je erozijsko območje – območje protierozijskih ukrepov običajne zaščite.
(4) V grapi severno od hriba Strnika (Bojanek) se nahaja erozijsko žarišče. To je nenaseljeno območje, ki je oddaljeno od poti in ne zahteva posebnih ukrepov.
(5) Poplavnih območij na območju Občine Žirovnica ni.
18. člen 
(območja mineralnih surovin) 
V občini doslej ni podeljenih rudarskih pravic za izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin.
19. člen 
(odlagališča odpadkov) 
(1) Komunalni in gradbeni odpadki se bodo odvažali na deponijo Mala Mežakla. Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov je organiziran v obrtno poslovni coni v Žirovnici. Biološki odpadki bodo v prihodnosti kompostirani na regijski deponiji.
(2) Na področju ravnanja z odpadki se bo:
– razvijalo in dosledno izvajalo program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov,
– sodelovalo pri snovanju in izvajanju regijskega sistema ravnanja z odpadki,
– preprečevalo vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno saniralo,
– zmanjšalo nastajanje odpadkov pri izvoru,
– povečalo snovne in energetske izrabe odpadkov ter zmanjšalo emisije toplogrednih plinov.
20. člen 
(območja, ki se urejajo z urbanističnim načrtom) 
Za skupino naselij Žirovnica, Selo, Zabreznica, Breznica, Doslovče, Vrba in Moste (del) je izdelan urbanistični načrt, ki je podlaga za celovito načrtovanje razvoja urbanega središča. Območje je na jugozahodu omejeno z avtocesto, na severovzhodu z gozdom v Rebru, na jugovzhodu pa z občinsko mejo in poljskimi potmi.
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
21. člen
(razvoj infrastrukturnih omrežij) 
(1) Infrastrukturna omrežja se bodo (z upoštevanjem varstvenih omejitev) razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo ter izboljševala, da bi se preprečilo onesnaževanje in doseglo manjšo obremenitev vodotokov in drugih naravnih vrednot. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za novo opremljanje in preurejanje, je potrebna celovita predhodna ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezen odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.
(2) Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav.
(3) Novogradnja ali posodabljanje obstoječe infrastrukture se izvaja tako, da varovane vrednote kulturne dediščine niso prizadete in da so upoštevani pogoji nosilcev urejanja prostora.
(4) Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je izdelan program opremljanja zemljišč za gradnjo za celotno območje občine.
22. člen 
(prometna infrastruktura) 
Državne ceste
(1) Po Občini Žirovnica potekajo ceste, ki so deli državnega cestnega sistema in so v Uredbi o kategorizaciji državnih cest označene na naslednji način:
Št. 
ceste
Potek ceste
Dolžina v občini (m)
Kategorija
A1
Predor Karavanke–Vrba Kranj Z–Ljubljana–Šentvid–Koseze–po A–Malence–Višnja gora
3.580
avtocesta
8
Vrba–Lesce–Černivec in Ljubljana Šentvid–obvoznica
90
glavna cesta I. reda
452
Žirovnica–Lesce
4.250
regionalna cesta 
II. reda
638
Žirovnica–Begunje–Bistrica pri Tržiču
5.220
regionalna cesta 
III. reda
V oklepaju so navedeni podatki tistih cest ali njihovih odsekov, ki še niso zgrajeni, njihova gradnja pa je določena s planskimi akti Republike Slovenije.
(2) Območje je vpeto v tako imenovani slovenski avtocestni križ v smeri Ljubljana–predor Karavanke, ki predstavlja eno glavnih prometnih vpadnic s severnega dela celine in eno glavnih prometnih turističnih žil v Evropi (E 651). Odsek, ki prečka območje, je v celoti zgrajen.
(3) Za cestno omrežje so določeni varovalni pasovi. Zemljiški pas urejanja od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran avtoceste znaša 40 m, glavne ceste 25 m in regionalne ceste 15 m.
Občinske ceste
(1) Prometno mrežo dopolnjujejo lokalne ceste:
Št. 
ceste
Potek ceste
Dolžina 
v občini (m)
1
Križišče Moste pod Ajdno–križišče Žirovnica
1.055
19
BreznicaVrba
1.273
132
Križišče Žirovnica–Breg–Piškovca
3.406
133
Rodine–Hraše–Lesce
646
V naseljih in med naselij poteka gosta mreža javnih poti.
(2) Občinske ceste so vse preostale javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste in so navedene v odloku o kategorizaciji občinskih cest. Občinske ceste so kategorizirane na lokalne ceste (LC) in javne poti (JP). Občinske ceste dopolnjujejo državno cestno mrežo in zagotavljajo ustrezno cestno povezavo naselij z občinskim središčem, med posameznimi naselji in z naselji v sosednjih občinah.
(3) Za izboljšanje prometne ureditve in zagotavljanje večje varnosti na območju občine, bo potrebno urediti cestno povezavo državna cesta–Breznica, tako da bo obstoječo cesto nadomestila obvoznica Vrba.
(4) V naseljih se zaradi večje varnosti pešcev zgradi pločnike. Vse lokalne ceste v občini se uskladi s sodobnimi prometnimi standardi. Rekonstruira se križišča v Mostah pod Ajdno in jugovzhodno od obrtne cone ter uredi nivojsko križanje ceste z železniško progo v Žirovnici, pri zapornicah na Selu pa se zgradi podvoz pod železniško progo.
(6) Ureditev parkirišča za tovorna vozila je možna samo v obrtno poslovni coni v Žirovnici.
Kolesarske steze
Območje Občine Žirovnica je reliefno primerno za kolesarjenje. Območje prečka tudi nekaj kolesarskih smeri, ki naj bi povezale severno Gorenjsko s Kranjem in ostalimi deli države. V ta namen bi bilo potrebno vzpostaviti stezo za kolesarski in traktorski promet ob cestni smeri Žirovnica–Begunje in Žirovnica–Jesenice. Obstaja izletniška kolesarska smer z Bleda mimo golf igrišča, skozi naselja ter skozi Breg nazaj proti Bledu ali z Rodin proti Hrašam in Radovljici. Za kolesarjenje in za konjeniški šport so primerne nekatere gozdne ceste v dolini Završnice, na Valvasorjev dom in naprej na Potoško planino, poljske poti proti Bregu, čez Savo Dolinko v blejsko občino. Glede na relief območja bi bilo potrebno ponuditi uporabnikom različne koncepte kolesarskih stez in konjeniških poti in s tem pritegniti različne ciljne skupine, hkrati pa omogočiti novo možnost varne komunikacije tudi prebivalstvu.
Železniški promet
(1) Skozi občino poteka železniška proga Ljubljana–Jesenice–državna meja. Progo bo treba posodobiti oziroma zgraditi drugi tir.
(2) V prihodnosti je predvidena gradnja drugega tira na progi Ljubljana–Jesenice–državna meja. Obstaja več variant izvedb nove proge. Ena od variant poteka ob avtocesti Vrba–Karavanke med porečjem Save in jeseniško postajo na ozkem razpoložljivem prostoru, vendar je zelo zahtevna, saj terja gradnjo viaduktov v precejšnji skupni dolžini, kar se odraža v sorazmerno visokih stroških gradnje. Druga varianta omogoča v prvi polovici odseka hitrost 160 km/h, v drugi polovici odseka pa zaradi poteka trase obstoječe proge in tudi rekonstruirane proge skozi gosto pozidano predmestje Jesenic, le hitrost 120 km/h. Na prvem delu se trasa odmakne od obstoječe proge, kar bi olajšalo gradnjo. Za gradnjo drugega tira se bo izdelal državni prostorski načrt.
(3) Za zgrajeno progo je določen:
– progovni pas – prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m. Če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 220 kV, se višina prostora nad ravnino tirnic poveča na 12,75 m, če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 400 kV, pa na 14 m,
– varovalni progovni pas – 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.
23. člen 
(elektronske komunikacije) 
Telekomunikacijsko omrežje
(1) Razvoj telekomunikacijske infrastrukture predvideva izgradnjo telekomunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju vseh novogradenj, v skladu s potrebami območja. Predvidena je tudi posodobitev omrežja v vseh območjih obstoječe gradnje z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(2) V primeru obnove cest in ostale infrastrukture se sočasno izgrajuje in posodablja obstoječe kabelske kanalizacije in ostale telekomunikacijske infrastrukture.
(3) Infrastrukturni vodi za potrebe elektronskih komunikacij se na varovanih območjih kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, razen v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila arheološke ostaline.
(4) Pri razvoju in umeščanju brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih storitev v prostor, bo treba izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov. Postavljanje anten za sisteme brezžičnih zvez na objekte kulturne dediščine ni dopustno.
(5) Objektov in naprav za sisteme zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivali na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino.
24. člen 
(energetika) 
Električno omrežje
(1) Občino prečkajo naslednji daljnovodi:
– DV 2 x 110 kV Moste–Železarna
– DV 2 x 110 kV Okroglo–Jeklarna 2
– DV 2 x 110 kV Bled–Bohinj
– DV 2 x 110 kV Moste–Bled (sedaj obratuje en sistem na nazivni nap. 1 x 20 kV, drugi pa na 1 x 110 kV)
– DV 2 x 110 kV Okroglo–Moste
– DV 1 x 110 kV Radovljica–Moste
– Varovalni pasovi 110kV daljnovodov znašajo 15 m na vsako stran od osi elektroenergetskega voda.
(2) Ohranjajo se obstoječi sistemi in viri oskrbe in proizvodnje električne energije ter zagotavlja usklajena izgradnja energetske infrastrukture v vseh razvojno usmerjenih območjih. Oskrba z elektriko se bo postopoma urejala podzemno s kabelsko kanalizacijo, razen v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila arheološke ostaline.
(3) Potrebna je prenova objektov HE Moste in sanacija akumulacijskega bazena ter izvedba drugih ukrepov, ki bi predstavljali celovito rešitev za HE Moste. S tem bi bila izvršena sanacija celotnega sistema HE Moste z vplivnim območjem, ki bi bila tudi ekonomsko utemeljena. Gre za ureditev državnega pomena, za katero bo naknadno določen državni prostorski načrt.
Plinovodno omrežje
(1) Plinovoda, ki potekata preko območja občine sta:
– R29 (Britof–MRP Jesenice, premer 200 mm, tlak 50 bar)
– P294A (plinovod za MRP Žirovnica, premer 100 mm, tlak 50 bar).
(2) Ostali plinovodi v sistemu široke potrošnje obratujejo pod tlakom od enega do treh barov. Na območju občine bo zgrajeno plinovodno omrežje v obsegu, ki bo zagotavljalo dolgoročno možnost oskrbe s plinom individualnih porabnikov, kakor tudi območij mešanih in proizvodnih dejavnosti.
(3) Pri umeščanju plinovoda je potrebno upoštevati vidik varstva kulturne dediščine.
(4) Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v varovalnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina, ki znaša 65 m na vsako stran prenosnega plinovoda, 65 m od ograje MRP in 100 m od ograje kompresorske postaje, mora investitor ali izvajalec del pridobiti soglasje operaterja prenosnega sistema.
(5) V območjih, v katerih je izvedena plinovodna mreža široke potrošnje, je za vse gradnje objektov potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.
(6) Območje občine bo prečkal predvideni tranzitni plinovod M10 Vodice–Rateče. To bo ureditev državnega pomena, za katero bo naknadno določena trasa in izdelan državni prostorski načrt.
(7) Na območju, opremljenem z distribucijskim omrežjem, je priključitev in uporaba obvezna za obstoječe objekte, v katerih je potrebna vgraditev oziroma obratovanje toplotnih energetskih naprav za ogrevanje prostorov ali sanitarne vode skupne moči preko 50 kW.
(8) Za obstoječe objekte, ki jih je v smislu določbe 7. točke tega odstavka obvezno priključiti na distribucijsko omrežje, je končni rok priključitve 3 leta po izdaji uporabnega dovoljenja za del omrežja, na katerega se mora uporabnik priključiti.
(9) Za objekte, v katerih so ali je predvidena vgradnja toplotno energetskih naprav skupne moči do 50 kW, nastane obveznost priključitve le, če se to predvidi s programom sanacije stanja okolja, ki ga sprejme občinski svet Občine Žirovnica.
(10) Obveznost priključitve se ne nanaša na objekte, za katere je urejena oziroma je s projekti predvidena uporaba obnovljivih virov energije, ki po veljavnih normativih ne povzročajo onesnaževanja okolja preko dovoljenih meja, pri čemer ima priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, na območju predvidenim ali opremljenim z distribucijskim omrežjem zemeljskega plina, prednost pred izrabo lesne biomase.
Obnovljivi viri energije
(1) Povsod, kjer je mogoče, se spodbuja raba obnovljivih virov energije, pri čemer morajo biti objekti in ureditve prostorsko integrirani.
(2) Za celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije (potencial sončne energije, vetrne energije, hidroenergije in energije biomase) in možnosti energetske oskrbe iz teh virov.
(3) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) in izrabo obnovljivih virov energije. Za pridobivanje toplote in proizvodnjo električne energije je dopustna raba vseh vrst obnovljivih virov energije in zemeljskega plina.
(4) Že pri načrtovanju novogradenj (stanovanjski, poslovni in proizvodni objekti) je potrebno predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. Potrebno je načrtovati skupne sisteme ogrevanja z eno kurilno napravo, če to razmere na terenu dopuščajo. Pri večjih sklopih je potrebno preučiti tudi možnosti kogeneracije (toplota, električna energija) ali trigeneracije (toplota, hlad, električna energija). Predvsem pa je potrebno pred odločitvijo o energetski oskrbi vsake novogradnje, pretehtati ekonomske in tehnične možnosti uvajanja obnovljivih virov energije, to je npr. izraba sončne energije, uvajanje ogrevanja na biomaso itd.
(5) Spodbuja se opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih zemljiščih pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(6) Izraba lesne biomase se uveljavlja predvsem za manjše, individualne sisteme ogrevanja in za skupinske sisteme v naseljih, kjer ni zagotovljena oskrba z zemeljskim plinom.
25. člen 
(komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja) 
Odvajanje in čiščenje odplak
(1) Načrtovanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz stanovanjskih in proizvodnih območij, območij javne infrastrukture in javnih cest mora biti v skladu z določili Zakona o vodah in s predpisi s področja varstva okolja in s predpisi s področja upravljanja z vodami.
(2) Padavinske odpadne vode se bodo odvajale eventualno po obstoječi, manj kakovostni kanalizaciji, ali bodo ponikovale, ali pa se bo zanje gradila nova kvalitetnejša kanalizacija (betonske cevi).
(3) Izjemoma se bo v prvem obdobju (prb. do 2017) uporabljala še obstoječa mešana kanalizacija, ki pa bo pred vtokom v povezovalne kanale za odpadno vodo ustrezno razbremenjena. Del Most severno od železniške proge in viadukta bo potrebno prečrpavati. Črpališče je predvideno v bližini cestnega mostu pod železniško progo.
(4) Celotni kanalizacijski sistem Občine Žirovnica za fekalno vodo se spelje na CČN Radovljica. Na Bregu se rezervira lokacija za gradnjo samostojne ČN Breg za primer, da bi bile v prihodnosti kapacitete CČN Radovljica presežene in bi bilo potrebno nekaj fekalnega omrežja preusmeriti na lastno ČN.
(5) Potrebno je zgraditi ali dograditi kanalizacijske sisteme v ločenem sistemu odpadnih in meteornih voda v vseh naseljih.
(6) Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih voda so:
– zagotovitev čiščenja odpadnih voda,
– dograditev omrežja za odvajanje odpadnih voda, prednostno na območjih brez urejenega omrežja, ter obnova obstoječega omrežja,
– zagotovitev sočasne izgradnje kanalizacijskega omrežja odpadnih voda na vseh razvojno usmerjenih območjih poselitve,
– ureditev čiščenja odpadnih voda z naravnimi samočistilnimi sistemi (biološke čistilne naprave) za razložna naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih voda,
– sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda z utrjenih površin.
Vodni viri in oskrba s pitno vodo
(1) Na območju občine je šest vodnih virov. Za oskrbo prebivalcev (vodni viri v uporabi) sta namenjena dva:
– Ajdna I in II
– Završnica.
(2) Rezervni vodni viri so:
– Žirovnica vaški – spodnji in zgornji
– Rodine
– Selo
– Smokuč.
(3) Vodovarstveno območje vodnih virov se deli na tri varstvene pasove:
– notranja vodovarstvena cona – cona 1, območje najstrožje sanitarne zaščite,
– zunanja vodovarstvena cona – cona 2, območje stroge sanitarne zaščite,
– vplivna vodovarstvena cona – cona 3, območje z blagim režimom zaščite.
(4) Usmeritve za vodne vire in oskrbo s pitno vodo so:
– varovanje zajetij in potencialnih vodnih virov,
– dograjevanje vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja,
– izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja s prioriteto na odsekih, kjer so salonitni cevovodi,
– dograditev akumulacij na obstoječih zajetjih vodnih virov.
(5) Oskrbo s pitno vodo se zagotavlja v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb.
(6) Predvidena je izgradnja novega zajetja pod Ajdno kapacitete 150 m3, hidrantno omrežje in povezava vodovodov za primer izpada enega od vodnih virov (za rezervoar Moste je potrebno predvideti povezovalni cevovod na vodovod Završnica).
Varstvo okolja
(1) Projektna dokumentacija in investicijski programi, tako za novogradnje kot za rekonstrukcije, bodo vsebovali dokumentacijo o tehnologiji in napravah za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje. Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje onesnaževanje okolja, bodo obravnavane kot prednostne.
(2) Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih ureditvah nove aglomeracije naselij in celotne občine. Gradnja in prostorski razvoj zagotavljata varovanje naravnega okolja. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati v urbane ambiente in graditi ekološko varčno naselbinsko strukturo s pretežno naravnimi prvinami.
(3) Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanju primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je potrebno zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stanovanjskih sosesk, oskrbna središča, zadostno število parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja.
5. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
26. člen
(določitev naselij) 
(1) Okvirna območja naselij obsegajo območja, ki so že znotraj meja zazidljivosti in tiste površine izven teh meja, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij. Taka naselja so:
– Breznica
– Selo
– Zabreznica
– Žirovnica.
(2) Okvirna območja naselij obsegajo območja, ki so že znotraj meja zazidljivosti. Taka naselja so:
– Breg
– Doslovče
– Moste z vsemi deli naselja
– Rodine
– Smokuč
– Vrba.
27. člen 
(določitev območij posebnih dejavnosti in specifičnih območij poselitve izven območij naselij) 
(1) Območja različnih dejavnosti, ki so zelo oddaljena od naselij in jih ni možno vključiti v obstoječa naselja, se določijo kot območja posebnih dejavnosti. To so:
– območja zazidave na južnem delu igrišča za golf,
– območje rekreacijskega centra Završnica,
– HE Moste – pregrada,
– HE Moste – stikališče,
– dom na Zelenici (smučišča).
(2) Območja specifičnih območij poselitve izven območij naselij so sestavljena iz več objektov, s kmetijskimi ali stanovanjskimi objekti, turističnimi kmetijami oziroma hlevi. To so:
– območje počitniških objektov pri Tonejčkovi žagi (pod Kurico),
– območje kmetijskih objektov ob Cesarski cesti na Rodinah,
– območje hleva za konje z manežo ob Cesarski cesti pri Doslovčah,
– območje objektov za kmetijstvo pri Breznici,
– območje predvidene preselitve kmetije na Bregu,
– območje hleva v Zelenici,
– območje sirarne v Završnici.
6. Okvirna območja razpršene poselitve
28. člen
(določitev okvirnih območij razpršene poselitve) 
(1) Okvirna območja razpršene poselitve obsegajo:
– nekaj manjših površin na območju naselja Moste,
– območje ob Savi Dolinki severozahodno od Golfa,
– skupino hiš v Smokuču,
– kmetijo vzhodno od Rodin.
(2) Območja razpršene poselitve se v čim večji meri ohranjajo in varujejo, tako da se prioritetno načrtuje prenova zakonito zgrajenih objektov. Načrtovanje novih objektov je možno le, če se s tem ohranjajo prepoznavne značilnosti prostora.
7. Usmeritve za prostorski razvoj občine
7.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
29. člen
(razvoj naselij) 
(1) Skladen in načrten razvoj naselij in njihovo urejanje bosta zagotovljena z:
– notranjim razvojem naselij,
– celovito prenovo naselij,
– širitvijo naselij.
(2) Notranji razvoj naselij bo dosežen z:
– usmerjanjem poselitve v ureditvena območja naselij,
– smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč.
(3) Celovita prenova naselij bo izvajana s:
– prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda,
– ustvarjanjem arhitekturne prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi elementi,
– vsebinsko prenovo in uvajanjem dejavnosti, ki bi omogočile novo rabo obstoječe grajene strukture prostora,
– prenovo komunalne infrastrukture.
(4) Širitev naselij se usmerja:
– v lokalna in oskrbna središča,
– na slabša kmetijska in gozdna zemljišča z manj poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov, z upoštevanjem možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo,
– na zaključena območja, za katera se lahko zagotovi ustrezno opremljenost stavbnih zemljišč.
(5) Širitev ureditvenega območja je možna, če znotraj območja ni mogoče realizirati načrtovanega projekta. Možno je širjenje na površine, kjer bo doseženo zapolnjevanje in zaokroževanje roba naselja ter sanacija razpršene gradnje in omogočeno prilagajanje novih grajenih struktur lokalni topografiji, morfologiji in obstoječi infrastrukturni opremljenosti naselij ter racionalno navezovanje na omrežje komunalne in prometne infrastrukture.
(6) Na vseh poselitvenih območjih se razvoj naselij zagotovi z:
– dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
– ustvarjanjem nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora,
– ustreznim urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovnega izraza posameznih naselij, ki bo upošteval dediščino in identiteto naselja in prostora ter ne bo vnašal v območje neznačilnih arhitekturnih elementov,
– izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji,
– dvigom komunalnega standarda,
– učinkovitimi komunikacijskimi zvezami.
30. člen 
(razvoj dejavnosti po naseljih) 
Z organizacijo omrežja naselij so podane tudi strateške usmeritve za razvoj dejavnosti (sekundarnih, terciarnih in kvartarnih) po naseljih:
– enote malega gospodarstva se bodo usmerjale predvsem v območja za obrtne, proizvodne in poslovne dejavnosti,
– manjše obrate bo mogoče odpreti v ostalih območjih naselij, da bo prebivalcem zagotovljena možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve objektov v prostor,
– površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bodo zagotovljene predvsem z boljšo ureditvijo in prenovo centrov naselij in vaških jeder naselij, ki tvorijo lokalno središče,
– osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva ter gozdarstva kot osnovni funkciji tega prostora in z njima povezani dopolnilni dejavnosti – turizem in drobno gospodarstvo,
– dejavnost turizma se bo razvijala predvsem v območjih, kjer naravne danosti to dopuščajo.
31. člen 
(sanacija in prenova v območjih razpršene gradnje) 
(1) Obstoječa razpršena gradnja, ki degradira prostor, bo sanirana s funkcijskim in morfološkim zgoščevanjem, zaokroževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno, okoljsko sprejemljivo in možno z vidika opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.
(2) V vseh območjih razpršene gradnje se:
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo in vzpodbuja razvoj, ki bo temeljil na izkoriščanju in varovanju naravnih virov,
– obnavlja, prenavlja ali spreminja raba obstoječih objektov,
– odstranjuje objekte in gradi nove, pri čemer se ohranja prvotna namembnost objektov,
– gradi dopolnilne objekte v primeru funkcionalnih zaokrožitev komunalno opremljenega območja.
(3) Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu v okviru Evropske unije in če je v skladu z varstvenimi usmeritvami.
(4) Pri vseh posegih na območjih razpršene gradnje bo potrebno zagotoviti ohranjanje kulturne krajine in poselitve podeželja.
32. člen 
(ohranjanje poselitve) 
Poselitev se bo ohranjala z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč.
33. člen 
(urbanistično oblikovanje naselij) 
(1) Oblikovanje naselij na urbaniziranem podeželju naj bo usmerjeno v varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja ter varovanje identitete naravne krajine.
a) Vzpostavljanje prepoznavne podobe naselij:
– varujejo in dopolnjujejo se zavarovana območja, območja skupne identitete ter urbanistično in ambientalno kakovostna območja,
– varujejo se pomembne prvine identitete naravne krajine,
– varujejo in vzpostavljajo se prostorske členitve in presledki med morfološko raznolikimi deli naselja,
– novogradnje morajo povzeti bistvene elemente avtohtonega stavbarstva, in sicer: naklon kritine ter razmerje med streho in fasado, priporočljivo je povzemanje značilnih stavbnih členov ter položaja objekta glede na sosednjega (gruča ali niz),
– varujejo in vzpostavljajo se grajene in naravne prostorske dominante ter smeri pogledov nanje.
b) Prilagajanje preureditve in širitve naselja obstoječim kakovostnim prostorskim strukturam:
– nove zazidave se prilagajajo geometriji reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij in regulacij, smerem in konfiguraciji zidave, v ureditve nove zidave se vključuje naravna krajina.
c) Zmanjševaje prevelikih razlik v stavbnem tkivu:
– vzpostavljanje zazidave manjših enot istovrstnih tipov oziroma izenačenega merila,
– dodajanje novih dominant k obstoječim na točkah zgostitve in na vozliščih cestnega omrežja.
(2) Naselja na urbaniziranem podeželju so območja priseljevanja in koncentracije urbanih dejavnosti, hkrati pa še ohranjajo kmetijsko funkcijo. Usmeritve za urejanje so naslednje:
– prostorski razvoj naj bo uravnotežen med izgrajevanjem, zapolnjevanjem, sanacijo, prenovo in širjenjem na nove površine,
– v centralnih naseljih naj se še naprej koncentrirajo urbane funkcije, v preostalih naseljih pa predvsem osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti,
– urejanje naselij naj poteka v kontekstu vzpostavljanja in sooblikovanja kulturne krajine,
– vaška jedra naj se ohranjajo in funkcijsko dopolnjujejo z novimi centralnimi dejavnostmi.
(3) Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje v naseljih na urbaniziranem podeželju so:
– razmeščanje površin za gradnjo prostostoječih stanovanjskih hiš na območjih, ki ne kazijo krajinske in naselbinske podobe in jih je možno komunalno opremiti,
– usmerjanje stanovanjske gradnje na površine primerne za zgoščevanje, zapolnjevanje in zaokroževanje obstoječe grajene strukture,
– izboljševanje bivalnega okolja in stanovanjskega standarda v stanovanjskih območjih,
– vključevanje naravne krajine v obstoječa in nova stanovanjska območja,
– funkcijska in oblikovna sanacija obstoječih stanovanjskih površin, predvsem razpršene gradnje.
(4) Priporočena tipologija stavb v naseljih: prostostoječe hiše, vrstne hiše, dvojčki, večstanovanjske hiše.
(5) Pri načrtovanju objektov na območju vaških jeder se upošteva arhitekturne značilnosti starejših objektov:
– razmestitev objektov je odvisna od tipa naselja, ker se v območju prepletata gručasti in obcestni tip, razpršena gradnja pa je redka,
– naklon strehe se giblje v razponu od 35° do 42°, pogosto se pojavljajo čopi, kritina je sestavljena iz majhnih strešnikov, od sive do grafitno sive, rjave ali rdeče barve,
– razmerje med osnovnima stranicama objekta je 1–1,5:1, s čimer je treba zagotoviti podolgovat videz objekta,
– značilni stavbni členi: pojavljajo se likovno poudarjeni elementi oblikovani v ometu.
(6) Urejanje prometa v naseljih naj sledi naslednjim usmeritvam:
– vzpostavljanje funkcionalnega prometnega omrežja, v katerem bo zagotovljena varnost udeležencev, odpravljanje ozkih grl, funkcionalna klasifikacija in Iočevanje tranzitnega, zbirnega in internega prometa,
– središča naselij naj se razbremeni motornega, predvsem mirujočega prometa,
– oblikovanje prometnic naj se prilagaja morfologiji bližnje okolice, prometnice naj imajo več elementov bivalnega standarda (drevoredi in zazelenitve, kolesarske poti, počivališča, klopi za posedanje),
– ob vseh objektih in posegih v območju naj se določijo površine za mirujoči promet in manipulativne površine, da ne bi prihajalo do dodatnih obremenitev okolice z vozili.
34. člen 
(določitev območij, za katera se bo izvajala celovita prenova in območij notranjega razvoja) 
(1) V območje celovite prenove, kjer se prenavlja grajena struktura, javni prostori ter dediščina, je zajeto staro vaško jedro Vrbe.
(2) Območja notranjega razvoja, ki so potrebna ureditve, so vaška jedra naslednjih naselij:
– Žirovnica
– Selo pri Žirovnici
– Doslovče
– Smokuč
– Rodine.
7.2. Usmeritve za razvoj v krajini
35. člen
(razvoj v krajini) 
(1) Krajina se ne ustvarja na novo, temveč se zaradi umikanja nekaterih dejavnosti, umeščanja novih dejavnosti ali posodabljanja obstoječih dejavnosti, preurejajo, obnavljajo in redefinirajo prostorska razmerja v njej.
(2) Spremembam v krajinskih razmerjih so najbolj podvržena območja stika poselitve s kulturno krajino, kjer so potrebni ukrepi sanacije in aktivnega vzdrževanja ter ohranjanja krajine.
(3) Na površinah za posamične skupine objektov zunaj poselitvenih območjih se bo dopuščalo ohranjanje in delno dopolnjevanje obstoječih objektov in dejavnosti. Namembnost teh površin je stanovanjska ali kmetijska. Možne so tudi dopolnilne dejavnosti turizma, gostinstva, oskrbe in storitve.
36. člen 
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire) 
Kmetijstvo
(1) Intenzivno in tržno konkurenčno kmetijstvo naj se razvija na ravninskih predelih, kjer naj bi se izvajale tudi vse oblike agrarnih operacij ob upoštevanju ekoloških in kulturnovarstvenih kriterijev ter ob upoštevanju potreb športa, rekreacije in turizma (kolesarske poti, jahalne steze, sprehajalne poti idr.).
(2) Omogoči se selitev celotnih kmetij na kmetijska zemljišča na robovih naselij z ustreznimi pogoji v izvedbenih prostorskih dokumentih.
(3) Kmetijstvo naj zadrži funkcijo ohranjanja kulturne krajine (kombinacija z gozdarstvom, kmečkim turizmom, gospodarjenje hkrati z nekmečko zaposlitvijo). V urbanih zgostitvenih predelih se kmetijstvo razvija tudi v obliki intenzivne pridelave na manjših površinah (mešane kmetije). Podpreti je treba tudi prizadevanja, da se ob upoštevanju okoljevarstvenega vidika preide na tako imenovane sonaravne postopke kmetovanja.
(4) Kmetijstvo je treba opredeliti:
– kot razvojno-gospodarsko dejavnost, ki ima določene zahteve po prostoru in stanju naravnih virov,
– z upoštevanjem njegovega naraščajočega družbenega pomena, ki se kaže tudi v varstvu krajine.
(5) Na območjih prepoznavnih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.
(6) Območje občine je del ribiških okolišev Jesenice, Radovljica in Tržič, v katerih izvajalci ribiškega upravljanja, z namenom zagotavljanja in ohranjanja ugodnega stanja in trajnostne rabe rib, načrtujejo parametre ribiškega upravljanja in varovanja.
Gozdarstvo
(1) Gozdarstvo je, čeprav gospodarsko pomembna dejavnost, malo opazna. Je tudi dejavnost, ki je prijazna do naravnih sestavin krajine. Gozd je naravno najbolj ohranjen del krajine, ki ima na posameznih zemljiščih predvsem varstveno vlogo. Zemljišča ščiti pred erozijo, ustvarja kakovostnejše življenjske razmere za naravne biološke vrste, posebej v povezavi s površinskimi vodami in mokrišči. Načrtovanje gozdnih cest mora upoštevati dostopnost do hudournikov in potrebna dela v povirjih.
(2) Gozdovi v prvem varstvenem pasu zavarovanih virov pitne vode se razglasijo za gozdove s posebnim namenom.
(3) Nosilci usmerjanja in gospodarjenja z gozdnim prostorom si morajo prizadevati za ohranjanje podobe kulturne krajine, zlasti v naslednjih krajinskih enotah:
– na Savski ravni ob reki Savi Dolinki,
– v goratem delu območja od Peči do državne meje,
– v gozdnih ostankih v kmetijski krajini in v gozdnih obrobjih naselij.
(4) V gozdovih je prepovedana vsaka sočasna raba gozda, ki bi ogrožala njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.
(5) Zelo pomembna je ohranitev deleža gozdnih ostankov v kmetijski krajini in ob naseljih.
(6) V večnamenskih gozdovih, ki imajo izjemno poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le izjemoma (za javni interes), v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano rabo gozda in gozdnega prostora skladno s poudarjeno socialno funkcijo.
(7) V osrednjih predelih velikih kompleksov gozdov je dopustno na račun gozda osnovati le travne in vodne površine ter speljati gozdno cesto.
(8) V kmetijski krajini in ob naseljih krčenje gozdov ni dopustno; izjema so nujni infrastrukturni objekti, v izjemnih primerih so dopustni drugi posegi v robnem območju večjih kompleksov gozdov, ob predhodnem osnovanju nadomestnih gozdnih površin v prizadeti krajini.
(9) V gozdovih je dopustna rekreacija, ki ne zahteva posebnih objektov in naprav.
(10) Pri presoji posegov v gozdni prostor ima javni interes prednost pred zasebnim.
(11) Postavitev bivalnih in pomožnih ali drugih enostavnih objektov v gozdnem prostoru ni dopustna. Izjemoma je dopustna postavitev začasnih enostavnih objektov, ki neposredno služijo gospodarjenju z gozdom:
– če gospodarjenja z gozdom ni mogoče izvajati drugače ali bi bil drugačen način gospodarjenja nesorazmerno dražji,
– če postavitev takšnih objektov ne poslabšuje možnosti uresničevanja funkcij gozda,
– če gre za omejen čas namenske rabe objekta.
Predhodno je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, še pred tem pa je priporočljivo preveriti možnost posega v gozdni prostor.
Vode
(1) Urejanje in varstvo voda obsega sorazmerno omejena območja vodotokov ali obvodnega prostora ter vodovarstvena območja glede na površino. Ena od funkcij upravljanja z vodami je preskrba prebivalstva z vodo. Druge funkcije zadevajo upravljanje z vodnim režimom voda, kar je povezano z gospodarjenjem z vodami in varovanjem ljudi in premoženja pred hudournim delovanjem voda ter skrb, da ne bi druge dejavnosti v prostoru poslabšale vodnega režima in kakovosti površinskih in talnih voda.
(2) Za obvodni prostor je značilna velika biološka pestrost, ki praviloma ustvarja pestra krajinska prizorišča kot pomembno prvino krajinskega prostora.
(3) Zaradi zaščite vodnih virov in vodovarstvenih območij pred onesnaženjem z fitofarmacevtskimi sredstvi in hranili, ki se jih uporablja v kmetijstvu, je v krajini treba ločevati vodni in kmetijski prostor z npr. obsežnimi vegetacijskimi pasovi.
(4) Z usmeritvami za varstvo vodnih virov, vodnega in obvodnega prostora ter zadovoljivo oskrbo prebivalstva s kakovostno pitno vodo se bo:
– nove posege v prostor načrtovalo na podlagi predhodnih analiz prostora z upoštevanjem vodnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih, poplavnih, erozijskih in drugih nestabilnih območij ter z upoštevanjem drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema,
– zavarovalo in varovalo vode v površinskih vodotokih in podzemne vode v različnih tipih vodonosnikov, ki se že ali se bodo zajemali kot pitna voda ter varovalo zahtevano kakovost voda za uporabo v tehnoloških procesih,
– zagotavljalo racionalno rabo vode ter omogočilo ponovno uporabo vode z vpeljevanjem z vodo varčnih tehnologij oziroma izključevalo ali preusmerjalo gospodarske aktivnosti s prekomerno porabo vode ter spodbujalo varčevanje v individualni porabi,
– pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima upoštevala naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima,
– usmerjalo v boljše tehnologije, tako pri procesu proizvodnje kot tudi pri procesu odpravljanj onesnaženja v skladu z zahtevami Evropske unije,
– saniralo degradirana in ogrožena območja,
– zagotavljalo možnost uporabe in dostopa do vodnega javnega dobra,
– sodelovalo v medobčinskem usklajevanju aktivnosti za urejanje in ohranjanje vodnega sistema, kjer le-ta sega na območja sosednjih občin.
(5) Gradnje malih hidroelektrarn so dovoljene v skladu s podrobnim načrtom za upravljanje z vodami.
Turizem in rekreacija
(1) Območje občine je bilo do zdaj premalo turistično usmerjeno, vendar bi se na tem področju lahko situacija izboljšala v smislu razvoja turizma, z upoštevanjem naslednjih ukrepov:
– dopolnitev turistične ponudbe na obstoječih stavbnih površinah,
– dopolnitev ponudbe za bližnje turistične centre skozi delo malih ponudnikov turističnih storitev,
– ostala ponudba na kmetijah (konjereja, predelava mleka, med, biološko pridelana hrana) in možnost rekreacije (poleti pohodništvo, pozimi tek na smučeh),
– zaradi prisotnosti voda v prostoru bi lahko nudili tudi športni ribolov v Savi Dolinki in akumulacijskem jezeru Završnica.
(2) Za realizacijo teh ukrepov bo treba upoštevati naslednje usmeritve:
– ohranjanje narave in kulturne dediščine,
– oblikovanje, izgradnja in prenova objektov namenjenih turizmu, ki povečuje kakovost prostora in ga ne degradira,
– oblikovanje in spodbujanje trajnostnih oblik turizma in rekreacije v občini, z razvojem tistih segmentov turistične ponudbe, ki doprinesejo k ohranjanju poselitve in kulturne krajine,
– naravne vrednote in kulturna dediščina se vključijo v turistično ponudbo z upoštevanjem njihove občutljivosti,
– kvalitetno naravno in kulturno ohranjena območja se varuje in vzdržuje,
– degradirana območja se sanira.
(3) Pri vseh dejavnostih urejanja krajine, ki prostor gospodarsko izkoriščajo, mora obstajati skrb za ohranjanje turistične privlačnosti krajine.
Mineralne surovine
(1) V občini ni podeljenih rudarskih pravic za izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin.
(2) Izhodišče za izkoriščanje mora biti predvsem racionalno, strokovno in okolju prijazno ravnanje z mineralnimi surovinami, ki temelji na ocenjenem stanju, potrebah in trendih na področju izkoriščanja mineralnih surovin ter čim večji samooskrbi pri izkoriščanju mineralnih surovin za gradbeništvo in kamnarstvo.
(3) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih, bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
(4) Obstoječe nelegalne kope se prepusti samosanaciji, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.
37. člen 
(območja potencialnih naravnih in drugih nesreč) 
(1) Na večjem delu površine goratega dela Občine Žirovnica, vzhodno od potoka Ratibovec, Valvasorjevega doma in Vajneževega sedla, je erozijsko območje – območje protierozijskih ukrepov zahtevnejše zaščite. Zahodno od potoka Ratibovec, Valvasorjevega doma in Vajneževega sedla je erozijsko območje – območje protierozijskih ukrepov običajne zaščite. Pod hribom Strnika (Bojanek) je erozijsko žarišče. Na teh območjih ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, tako da se območja prepušča naravni dinamiki.
(2) Občina je dolžna urejati prostor za varnost pred naravnimi ali po človeku povzročenimi nesrečami. Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Žirovnica so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primeru naravnih in drugih nesreč: gasilski dom Zabreznica, gasilski dom Smokuč,
– zbirna mesta za reševalne ekipe: Občina Žirovnica, gasilski dom Zabreznica, gasilski dom Smokuč, Osnovna šola Žirovnica,
– heliodrom: konjeniška parcela ob Cesarski cesti, med križiščema s cestama z Breznice in iz Doslovč,
– pokopališča: Breznica, Rodine,
– deponija ruševin: AS Smokuč-Doslovče v Rebru, v opuščeni gramoznici na pašniku, rezervna lokacija pa je lahko na Žirovniški planini,
– sanitetno sprejemališče: prostori OŠ Žirovnica,
– zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: obrtno poslovna cona v Žirovnici, parkirišča pred Vrbo,
– zbirna mesta za materialno pomoč: prostori Karitasa, TVD Partizan,
– zbirno mesto tuje pomoči: prostori občinske uprave.
37.a člen 
(območja za potrebe obrambe) 
(1) V Občini Radovljica se nahaja del območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture.
(2) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov.
7.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
38. člen
(območja stavbnih zemljišč) 
(1) Pri razporejanju dejavnosti in namenske rabe prostora na območju stavbnih zemljišč izhajamo iz temeljne ugotovitve dejanske in planirane pretežne namembnosti območij in površin. Za področja ureditvenih območij večine naselij v občini so dejavnosti razporejene izključno na osnovi potreb in analiz prevladujočih obstoječih dejavnosti.
(2) Razvoj dejavnosti in raba prostora naselij sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom.
(3) Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagajati nove prostorske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem smislu.
(4) Po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja je možen tudi preplet posameznih kompatibilnih dejavnosti oziroma komplementarnih namenskih rab.
39. člen 
(območja kmetijskih zemljišč) 
(1) Zasnova kmetijskih površin opredeljuje površine najboljših kmetijskih zemljišč in površine drugih kmetijskih zemljišč.
(2) Izogibati se je treba preoblikovanju drobno strukturirane kmetijske krajine v obsežne monokulturne kmetijske površine brez členitvenih prvin, ki so ustvarjale značilno krajinsko sliko teh območij v preteklih stoletjih, npr. obvodna zarast, drevesne in grmovne živice, posamična drevesa, izmenjava kultur na površinah z drobno parcelno strukturo in podobno.
40. člen 
(območja gozdnih zemljišč) 
Na podlagi opredeljenih funkcij gozdov so določene osnovne kategorije gozdov. Te so:
– večnamenski gozdovi,
– gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni,
– gozdovi s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni,
– varovalni gozdovi.
41. člen 
(območja vodnih zemljišč) 
(1) Območja vodnih zemljišč tekočih voda obsegajo osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom do izrazite geomorfološke spremembe. Vodna zemljišča stoječih voda obsegajo dno stoječih voda, vključno z bregom do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodna zemljišča se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno poplavlja, močvirja in zemljišča, ki jih je poplavila voda zaradi posega v prostor.
(2) Vodna zemljišča so tudi območja pregrad, jezov in ostalih vodnih objektov.
(3) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 m oziroma zunaj naselja najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
42. člen 
(območja drugih zemljišč) 
Namenska raba zemljišč območij mineralnih surovin se določi na osnovi možnosti izkoriščanja mineralnih surovin na teh zemljiščih ter racionalnosti izrabe, ki temelji na ocenjenem stanju, potrebah in trendih na področju izkoriščanja mineralnih surovin. Opredeliti je treba tudi obvezno sanacijo po končanem izkoriščanju ter bodočo namensko rabo.
III. IZVEDBENI DEL 
1. Splošne določbe
43. člen
(namen) 
Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora določa: območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje in območja, za katere se pripravi OPPN.
44. člen 
(vsebina) 
(1) Izvedbeni del OPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednja poglavja:
– Splošne določbe
– Območja namenske rabe prostora
– Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora
– Območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt
– Posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(3) Grafični del obsega karte in prikaze:
– Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture
– Prikazi območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev
– Prikazi območij enot urejanja prostora in prikazi javne gospodarske infrastrukture.
(4) Grafični prikazi so izdelani na DKN v merilu 1 : 5000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1 : 25000.
2. Območja namenske rabe prostora
45. člen
(enote urejanja prostora) 
Celotno območje Občine Žirovnica je razdeljeno na enote urejanja prostora, ki so določene na temelju skupnih značilnosti prostora. OPN določa prostorske izvedbene pogoje za naslednje enote urejanja prostora:
Enota urejanja prostora
Naziv območja
Podrobnejša namenska raba
Predvideni 
in obstoječi OPPN
BR 1
Breg
SS, SK, ZS 
BR 2
Breg – kmetija
SK
BR 3
Breg – kamp Pšenica
BT
BZ 1
Breznica
SS, SK, CU, ZS, ZK, 
BZ 2 – OPPN
Breznica center
CU
OPPN
BZ 3
Breznica
SS
DO 1
Doslovče
SS, SK
DO 2
Doslovče – parkirišče
PO
MO 1
Moste – romsko naselje
SS, G
MO 2 – OPPN*
Moste – pod Ajdno – sever
SS
predviden OPPN
MO 3
Moste – pod Ajdno
SS, K1
MO 4
Moste – pregrada
VI
MO 5
Moste
SK, K2, G
MO 6
Moste
SS, CU, K1
MO 7
Moste
SS
MO 8
Moste
SS
MO 9 – OPPN*
Moste – Završnica – penzion
BT
predviden OPPN
MO 10
Moste – stikališče
E
MO 11 – OPPN*
Moste
SS
Predviden OPPN
MO 12
Moste
SS, K1, A
MO 13
Moste – nad progo
SS, K1
MO 14
Moste
SS
RO 1
Rodine
SS, SK, ZS, ZK, PO
RO 2 – OPPN*
Rodine
SS
Predviden OPPN
RO 3
Rodine – rimska vila
G, K1
RO 4
Rodine – parkirišče
PO
SE 1
Selo
SS, SK, K1
SE 2 – OPPN*
Selo – dom starejših občanov
SB
predviden OPPN
SE 3 – OPPN
Selo – jug
SS
OPPN
SM 2
Smokuč
SS, SK, ZS
SM 3
Smokuč – novi del
SS
SM 4
Parkirišče Ledina
PO
SM 5
Smokuč – otroško igrišče
ZS
SM 6 – OPPN*
Smokuč – novi del sever
SS
predviden OPPN
VR 1 – OPPN*
Vrba
SK, CU, K1
predviden OPPN
VR 3
Vrba
SS, K1
ZA 1
Zabreznica
SS, SK, CU, 
ŽI 1
Žirovnica
SS, SK, IK, K1
ŽI 2 – OPPN
Žirovnica – novi center
SS, K1
OPPN
ŽI 3 – OPPN
Obrtno poslovna cona Žirovnica
IG
OPPN
ŽI 4
Žirovnica – čez progo
CU, SS, PO
ŽI 5 – LN
Železniška postaja
Lokacijski načrt
ŽI 6 – LN
Avtocesta
PC
Lokacijski načrt
ŽI 7 – LN
Avtocesta
PC
Lokacijski načrt
ŽI 8 – LN
Avtocesta
PC
Lokacijski načrt
GO – OPPN*
Golf
ZS, BT
Predviden OPPN
ŽA 1
Žirovniška raven
G, VC, K2, K1, PC, PŽ, A
ŽA 2
Žirovniška raven
K1, PŽ, K2, G
ŽA 3
Žirovniška raven
K2, G, VC, BT, A
ŽA 5 – OPPN*
Žirovniška raven
PC
Predviden OPPN
ŽA 8
Žirovniška raven
K1, PŽ, E, G, K2, PC
ŽA 9
Žirovniška raven
PC, K2
ŽA 10
Žirovniška raven
K1, ZS, IK, G, PC, A, PO, OO, O, K2
ŽA 1/E – OPPN*
Obvoznica Vrba
PC
predviden OPPN
RE
Reber
G, OO, K1, K2, VC
ZV
Dolina Završnice
K1, K2, G, VC, A, SK, SP, OO, E, G, BT
ZV 1 – OPPN*
Cesta v Završnico – spodnji del 
PC
predviden OPPN
ZV 2 – OPPN*
Dolina Završnice – rekreacijski center
G, K1, ZS, SP, E, OO
predviden OPPN
ZV 3 – OPPN*
Cesta v Završnico s parkiriščem
PO, PC
Predviden OPPN
ZV 4
Cesta v Završnico
PC
ZV 5
Završnica – počivališče za avtodome
BT
PL
Planine
K1, K2, G, OO, E, PŽ, O, 
PL 1
Ajdna
G, OO
VG
Visokogorje
G, Gr, OO, K2, IK, O
ZE
Zelenica
G, Gr, OO, K2, BT
46. člen 
(namenska raba prostora) 
OPN za območje Občine Žirovnica določa osnovno namensko in podrobnejšo rabo zemljišč. Podrobnejša namenska raba je določena za celotno območje občine. Podrobnejša namenska raba je določena v poglavju skupnih določb oziroma, za specifične primere, tudi v poglavju posebnih določb tega odloka.
47. člen 
(vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe) 
(1) V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in namensko rabo prostora iz strateškega dela OPN, so vrste dejavnosti (namembnosti) in vrste posegov določene za posamezno namensko rabo površin ter podrobnejšo namensko rabo površin.
(2) Območja namenske rabe prostora in območja podrobnejše namenske rabe imajo v OPN naslednji pomen:
(2.1) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU STAVBNIH ZEMLJIŠČ
– S – območja stanovanj, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in so členjena na podrobnejšo namensko rabo,
– SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi,
– SB – stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin),
– SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju,
– SP – površine počitniških hiš, ki so namenjene za počitek,
– C – območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju,
– CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega jedra ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje,
– I – območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim,
– IG – gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim,
– IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali reji živali,
– B – posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno,
– BT – površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev,
– Z – območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja,
– ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem,
– ZK – pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle,
– P – območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa,
– PC – površine cest,
– PŽ – površine železnic,
– PO – ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa,
– E – območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike,
– O – območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki,
– A – površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij,
– razpršena gradnja kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč.
(2.2) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
– K – območja kmetijskih zemljišč, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja kmetijstva,
– K1 – površine najboljših kmetijskih zemljišč,
– K2 – površine drugih kmetijskih zemljišč kot zemljišča ki so namenjena kmetijski pridelavi.
(2.3.) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU GOZDNIH ZEMLJIŠČ
– G – območja gozdov kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd,
– Gr – območja ruševja kot zemljišča v visokogorju, nad gozdno mejo, poraščena z ruševjem,Gv – območja varovalnega gozda.
(2.4) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU VODNIH ZEMLJIŠČ
– V – območja vodnih zemljišč, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda,
– VC – površine celinskih vod,
– VI –območja vodne infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno.
(2.5) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU DRUGIH ZEMLJIŠČ
– OO – ostala območja, kot so neplodna območja, zlasti gorovja nad gozdno mejo ter pašniki in tista območja, ki jih ni mogoče uvrstiti v zgoraj navedene kategorije.
3. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora
48. člen
(1) Splošni prostorski izvedbeni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja in površine po namenu, razen če v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih ni določeno drugače. Vse gradnje in ureditve morajo biti v skladu s podrobno namensko rabo območja in prostorskimi izvedbenimi pogoji za umestitev in oblikovanje. Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine morajo biti gradnje in ureditve tudi v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine.
(2) Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi, dopustnimi vrstami posegov v prostor, s pogoji za izrabo in za varstvo okolja.
3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
49. člen
(vrste dopustnih posegov na celotnem območju prostorskega načrta) 
(1) Na celotnem območju, ki se ureja s tem OPN so dopustne naslednje vrste posegov:
– za obstoječe zakonito zgrajene objekte – vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
– odstranitve objektov, razen objektov naravne in kulturne dediščine,
– spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so določene s podrobno namensko rabo,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitve gospodarske javne in prometne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov,
– ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– postavitve spominskih obeležij,
– postavitve pomožnih in začasnih objektov za prireditve,
– postavitve objektov za oglaševanje ob predhodni pridobitvi soglasja občine, razen na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(2) Odstranitve objektov ali delov objekta, ki so varovani po predpisih o kulturni dediščini niso dopustne, razen če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Izgradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine, mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali so določene v kulturnovarstvenem soglasju.
(3) Objektov za oglaševanje na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ni dovoljeno postavljati. Zaradi zahtev varstva kulturne dediščine, objekti za oglaševanje prav tako ne smejo zastirati značilnih pogledov na prostorsko izpostavljene objekte kulturne dediščine.
(4) Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od predpisane namembnosti za posamezno območje, če ima obstoječi objekt tako namembnost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem.
(5) Nadzidave pomožnih objektov niso dovoljene. Spremembe namembnosti pomožnih objektov v stanovanjske in počitniške stavbe ter v stavbe za opravljanje dejavnosti niso dovoljene.
(6) Priporoča se ohranjanje posamičnih dreves in skupin dreves.
50. člen 
(vrste dopustnih posegov na območjih stavbnih zemljišč) 
(1) Na vseh območjih stavbnih zemljišč, če zanje ni predvidena izdelava OPPN, so poleg posegov določenih v 49. členu tega odloka, dopustne še:
– novogradnje objektov, razen na parkovnih površinah, zelenih površinah in površinah igrišč,
– dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov,
– postavitve ograj,
– ureditve javnih površin,
– gradnje in ureditve površin za rekreacijo,
– ureditve zelenih površin.
Na celotnem območju ni dopustna gradnja nakupovalnih središč, ki presega 1000 m² bruto etažnih površin.
(2) Na stanovanjskih površinah (SS) so dopustne še:
– gradnje novih stanovanjskih stavb, večnamenskih stavb (stanovanja, storitve, trgovina), spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, gostinskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti, garažnih stavb in stavb za proizvodno obrt, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja in stavb za opravljanje verskih obredov,
– gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti in gradnje za dopolnilne dejavnosti kmetij, če gre za posege na obstoječih kmetijah oziroma kmetijskih objektih,
– gradnje počitniških stanovanj, vendar le kot spremembe namembnosti obstoječih objektov, novogradnje počitniških hišic niso dovoljene,
– gradnje in postavitve pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih), razen pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov in objektov namenjenih skladiščenju.
(3) Na stanovanjskih površinah za posebne namene (SB) so dopustne še:
– gradnje novih stanovanjskih stavb za posebne namene in spremljevalnih objektov (domovi za ostarele, socialno-varstveni zavodi in druge nastanitvene stavbe),
– gradnje stavb splošnega družbenega pomena.
(4) Na površinah podeželskega naselja (SK)so dopustne še:
– gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti in gradnje za dopolnilne dejavnosti kmetij, večnamenskih stavb (stanovanja, storitve, trgovina), spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, gostinskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih, drugih stavb za storitvene dejavnosti, proizvodno obrtne dejavnosti, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja in stavb za opravljanje verskih obredov,
– gradnje počitniških stanovanj, vendar le kot spremembe namembnosti obstoječih objektov, novogradnje počitniških hišic niso dovoljene,
– gradnje in postavitve pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih),
– gradnje in postavitve pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov.
V območjih, kjer prevladuje kmetijstvo, niso dovoljene gradnje stanovanjskih stavb, ki niso vezane na funkcijo kmetije in ovirajo nadaljnji razvoj kmetije.
(5) Na površinah počitniških hiš (SP) so dopustne še:
– gradnje novih počitniških hiš,
– dozidave zakonito zgrajenih počitniških hiš do enkratnega največjega povečanja zazidane površine objekta do 20 %,
– postavitev pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih) za lastne potrebe (posamičen prostostoječ objekt do površine 15 m²).
Povečevanje nastanitvenih kapacitet ali povečanje števila počitniških stanovanj v posameznem objektu ni dopustno.
(6) Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU)so dopustne še:
– gradnje stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, proizvodnih, obrtnih, storitvenih in poslovnih stavb ter stavb namenjenih izobraževanju, otroškemu varstvu in znanstveno-raziskovalnemu delu ter spremljajočih objektov in naprav, stavb za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo ter spremljajočih objektov, stavb namenjenih javni upravi, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev, knjižnic ter spremljajočih objektov, večnamenskih objektov za kulturo in šport, stavb za čaščenje in opravljanje verskih obredov ter spremljajočih objektov, gasilskih objektov, kmetij in parkirišč,
– gradnje počitniških stanovanj, vendar le kot spremembe namembnosti obstoječih objektov, novogradnje počitniških hišic niso dovoljene,
– gradnje in postavitve športnih igrišč,
– gradnje in postavitve pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih) za lastne potrebe, pomožnih kmetijskih objektov, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, ograj ter spominskih obeležij.
(7) Na območjih gospodarskih con (IG) so dopustne še:
– gradnje stavb namenjenih proizvodnji, obrti, skladiščenju, trgovini, servisom, gradbeni proizvodnji, parkiriščem in spremljajočih objektov, ki služijo tem dejavnostim (upravni prostori, okrepčevalnice, prometni terminali, bencinski servisi),
– gradnja in postavitev začasnih objektov.
(8) Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) so dopustne še:
– gradnje objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (hlevi, gospodarska poslopja, skednji, silosi, sušilnice, strojne lope, shrambe, kašče, kozolci, rastlinjaki in steklenjaki, ograje, obore in drugi pomožni objekti namenjeni kmetijski dejavnosti),
– gradnje in postavitve pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih) za lastne potrebe,
– gradnje in postavitve pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov.
(9) Na površinah za turizem (BT) so dopustne še:
– gradnje stavb namenjenih turizmu z možnostjo nastanitve ter rekreacije s spremljajočimi dejavnostmi gostinstva, trgovine in storitev,
– gradnje počitniških stanovanj, vendar le kot spremembe namembnosti obstoječih objektov, novogradnje počitniških hišic niso dovoljene,
– postavitev začasnih in vadbenih objektov.
(10) Na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) so dopustne še:
– gradnje športnih igrišč in drugih objektov za šport in rekreacijo na prostem ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (gostinstvo, pisarne, garderobe, sanitarije, vzdrževanje športnih in rekreacijskih površin, hlevi in podobno),
– ureditev rekreacijskih in športnih površin,
– postavitve začasnih objektov (razen objektov za skladiščenje) in vadbenih objektov.
(11) Na površinah pokopališč (ZK) so dopustne še:
– gradnje in širitve pokopališč in gradnje pokopaliških stavb s spremljajočimi objekti,
– gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij.
(12) Na površinah cest (PC)inželeznic() so dopustne še:
– gradnje in ureditve v skladu z namensko rabo območja.
(13) Na ostalih prometnih površinah (PO) so dopustne še:
– gradnje in ureditve površin mirujočega prometa, objektov in površin za vzdrževanje prometne infrastrukture, terminalov (postaj), bencinskih servisov in spremljajočih objektov prometne infrastrukture,
– gradnje in postavitve začasnih objektov,
– v sklopu ureditve površin mirujočega prometa je treba obstoječe visokodebelne rastline ohranjati ali na novo zasaditi.
(14) Na območjih energetske infrastrukture (E) so dopustne še:
– gradnje in ureditve objektov in naprav energetske infrastrukture,
– gradnje in postavitve začasnih, nezahtevnih in enostavnih objektov.
(15) Na območjih okoljske infrastrukture (O) so dopustne še:
– gradnje in ureditve objektov in naprav s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki,
– gradnje in postavitve začasnih objektov,
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov.
(16) Na območjih razpršene poselitve (A) so dopustne še:
– gradnje stanovanjskih stavb, stavb za potrebe kmetijstva, trgovine, proizvodnje, storitvenih dejavnosti, športa in rekreacije,
– gradnje počitniških stanovanj kot spremembe namembnosti obstoječih objektov in novogradnje,
– gradnje in postavitve pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih).
(17) Vadbeni objekti po tem odloku so objekti, opredeljeni v veljavnem predpisu, ki ureja gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
(18) Ne glede na ostale odločbe tega člena velja, da so na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine in narave, gradnje in posegi dopustni le, če se z gradnjo ali posegom ne spreminja lastnosti in vrednot, zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo status objekta ali območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine in s področja ohranjanja narave ter je k posegu pridobljeno mnenje pristojnega organa.
(19) Merila za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti skladna z veljavno zakonodajo. Dovoljeno je izvesti po en objekt iste vrste na stavbnem zemljišču osnovnega objekta. Za stavbno zemljišče osnovnega objekta se šteje lahko tudi sosednja parcela, ki je po lastništvu in namenski rabi enaka kot parcela, na kateri stoji osnovni objekt.
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti v skladu z oblikovalskimi pogoji v namenski rabi območja, v katerem se nahaja.
(20) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na komunalno infrastrukturo.
51. člen 
(vrste dopustnih posegov na gozdna in vodna zemljišča) 
(1) Poleg posegov, določenih v 50. členu tega odloka, so na površinah zunaj območja stavbnih zemljišč po predhodni pridobitvi soglasja pristojne službe, dovoljeni še naslednji posegi:
– vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih poti,
– ureditve površin za rekreacijo, pri čemer se ohranja osnovna funkcija zemljišča,
– postavitve vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem,
– postavitve čebelnjakov v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov ter ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja Čebelarske svetovalne službe,
– ureditve površin za lov in ribolov, pri čemer se ohranja osnovna funkcija zemljišča,
– postavitve naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena velja, da so na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, gradnje in posegi dopustni le, če se z gradnjo ali posegom ne spreminja lastnosti in vrednot, zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo status objekta ali območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
52. člen 
(vrste dopustnih posegov na kmetijskih zemljiščih) 
(1) Na površinah kmetijskih zemljišč (K1 in K2) so dovoljeni naslednji posegi, ki jih opredeljuje veljaven predpis, ki ureja gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– sanacija divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov za osnovno namensko rabo,
– postavitev zaščitnih ograj za pašo živine, ograj in opor za trajne nasade, ograj za zaščito kmetijskih pridelkov,
– enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z veljavno zakonodajo, razen kleti in vinske kleti, svisli in pastirski stan,
– čebelnjak (lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, bruto tlorisne površine do 40 m2),
– staja (lesen enoetažni pritlični objekt ma točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, bruto tlorisne površine do 100 m2),
– pomožni objekti namenjeni spremljanju stanja okolja in naravnih pojavov,
– začasni objekti in začasni posegi za čas dogodkov in v času sezone (npr. oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, začasna tribuna za gledalce na prostem, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi),
– opazovalnica (netemeljena lesena konstrukcija),
– začasne ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu z zakonodajo, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– dostop do objekta skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki ga je dopustno izvesti na kmetijskih zemljiščih, je prepoznan kot razpršena gradnja je legalen ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve,
– gradbeno inženirski objekti, ki so v skladu z veljavno zakonodajo uvrščeni med daljinske cevovode, daljinska komunikacijska omrežja, in daljinske elektroenergetske vode s pripadajočimi objekti in priključki nanje,
– gradbeno inženirski objekti, ki so v skladu z veljavno zakonodajo uvrščeni med lokalne cevovode, lokalne elektroenergetske vode in lokalna komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti in priključki nanje,
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonodajo, ki ureja predmetno področje. Dopustni so tudi objekti, ki jih načrtovana rekonstrukcija pogojuje ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste,
– mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manjšo kot 35,
– v enotah urejanja prostora ZV in PL, ki se nahajajo severno od Završnice so dopustne tudi svisli in pastirski stani.
(2) Gradnja dvojnih kozolcev oziroma toplarjev ni dopustna.
(3) Staje in pomožne kmetijsko gozdarske objekte, ki so v skladu z veljavno zakonodajo uvrščeni med enostavne ali nezahtevne objekte, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma v zakupu:
– najmanj 2 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali
– najmanj 5000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.
Zgoraj navedena določila glede lastništva ali zakupa ne veljajo za gradnjo čebelnjakov.
(4) V območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in melioracije ter drugi posegi in gradnje opredeljeni v tem členu, dopustni le izjemoma, če varovane vrednote pri teh posegih ali gradnjah niso prizadete. Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, je pred izvajanjem kmetijsko prostorskih ureditvenih operacij in melioracij ter pred načrtovanjem postavitve pomožnega objekta, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(5) Za posege v zavarovana območja, v območja Natura 2000 in v naravne vrednote je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.
(6) Pašne planine se načrtujejo izven območij z naravovarstvenim statusom oziroma tako, da se ohranja ekstenzivna travišča.
(7) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na komunalno infrastrukturo.
(8) Dovoljeno je izvesti po en objekt iste vrste na eni parceli.
(9) za obstoječe zakonito zgrajene objekte so dovoljene rekonstrukcije in vzdrževalna dela. Dovoljene so tudi odstranitve objektov, razen objektov naravne in kulturne dediščine.
53. člen 
(vrste dopustnih posegov na gozdnih zemljiščih) 
(1) Na območju gozdov (G) so dovoljeni, poleg posegov iz 50. in 52. člena, še naslednji posegi:
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in lovskogojitvenimi načrti,
– sanacije degradiranega gozdnega prostora,
– sanacije divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov za osnovno namensko rabo,
– gradnje žag in deponij lesa,
– gradnje pomožnih gozdarskih objektov (obori, krmilnice, lovske preže, napajališča, gozdne vlake, gozdne ceste in učne poti ter gozdne žičnice),
– sanitarne sečnje.
Krčenje gozdov za kmetijske namene do površine 0,5 ha je dovoljeno, če poseg ne razvrednoti ekoloških ali socialnih funkcij gozdov. Pred izvedbo krčenja je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove.
(2) Na območjuruševja(Gr)so dovoljeni še naslednji posegi:
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in lovskogojitvenimi načrti,
– sanacije degradiranega gozdnega prostora,
– sanacije divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo.
(3) V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rabe prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme in sanacija njihovih posledic. Objekti morajo biti odmaknjeni od stalne gozdne površine najmanj 30 m.
(4) Na območjih gozdov, ki so del območja varovanja naravne dediščine, na vodovarstvenih območjih ali območjih varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.
(5) Gozdne prometnice se načrtujejo izven območij z naravovarstvenim statusom v skladu z gozdno gospodarskimi načrti. Gospodarjenje na posebnem varstvenem območju Karavanke naj se prilagodi zahtevam kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov.
(6) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba. Pri posegu v gozdna zemljišča je potrebno ustrezno urediti gozdni rob.
(7) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.
(8) Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.
(9) Posegi v gozd so dopustni, če ne ogrožajo, razvrednotijo ali onemogočajo ekoloških in/ali socialnih funkcij gozda. Strokovno presojo oziroma mnenje o tem izdela pristojni zavod za gozdove.
54. člen 
(vrste dopustnih posegov na zemljiščih varovalnih gozdov Gv) 
(1) V območjih varovalnih gozdov so posegi v prostor dovoljeni na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda pristojno ministrstvo, v primerih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen kot varovalen.
(2) Izjemoma je dopustno lokalno krčenje za infrastrukturne objekte, če se s poročilom o vplivih na okolje ugotovi, da načrtovane rešitve ne povzročajo čezmernih vplivov na ekološko funkcijo gozda. Dovoljeno je izvajati raziskave in v omejenem obsegu mehkejše oblike rekreacije (sprehod, planinstvo, opazovanje, poučne dejavnosti) po urejenih poteh.
(3) Razglašeni varovalni gozdovi nimajo v celoti gospodarskega značaja, ampak imajo po svoji legi predvsem varovalno funkcijo.
(4) Varovalni gozdovi so prikazani v Prikazu stanja prostora, ki je obvezna sestavina OPN.
55. člen 
(vrste dopustnih posegov na vodnih zemljiščih) 
(1) Na površinah celinskih vod (VC)inobmočjih vodne infrastrukture(VI) so dovoljeni, poleg posegov iz 50. člena, še naslednji posegi:
– gradnje objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– gradnje objektov grajenega javnega dobra,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnje objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(2) Varstveno območje vodotoka Save Dolinke obsega vodno in priobalno zemljišče v širini 15 m od zgornjega roba brežine oziroma najmanj 40 m zunaj naselja. Ostali vodotoki, potoki, hudourniki in suhe hudourniške struge imajo širino priobalnega zemljišča 5 m od zgornjega roba brežine. Na vodnem in priobalnem zemljišču, v močvirjih, na območjih ogroženih s hudourniki in erozijo, so dovoljeni posegi, ki so dovoljeni z zakonodajo, ki ureja varstvo voda, v kolikor je izdano pozitivno mnenje pristojnega organa za urejanje in varstvo voda.
(3) Pri ureditvah in gradnjah na vodnem in priobalnem zemljišču naj se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču niso dovoljene:
– dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov,
– nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov ali rušenje ravnotežja na labilnih tleh.
(5) Za vse posege v prostor, ki se nahajajo v vplivnem območju naravnih ali umetnih vodotokov oziroma, ki kakorkoli vplivajo na naravne in umetne vodotoke s stalno ali občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost terena in erozijske procese, je treba pridobiti pogoje h gradnji in vodno soglasje.
56. člen 
(vrste dopustnih posegov na drugih zemljiščih) 
Na ostalih območjih (OO) kot so neplodna območja, zlasti gorovja nad gozdno mejo ter območja za pašništvo nad gozdno mejo, posegi niso dovoljeni, razen če niso posebej navedeni v posebnih določbah.
57. člen 
(prepletanje dopustnih dejavnosti) 
V območjih z oznako S, C in I so dovoljene dopolnilne dejavnosti v okviru namenske rabe in ob upoštevanju naslednjih pogojev:
1. V območjih z oznako SS:
– obseg dejavnosti do vključno 8 zaposlenih,
– dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
2. V območjih SK in IK:
– dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
– kmetijske dejavnosti, vendar mora na območju kulturne dediščine projektant arhitekturo hleva predhodno uskladiti na ZVKD in zanj pripraviti strokovno oceno vplivov na okolje,
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.
3. V območjih CU:
– dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.
Obstoječe dejavnosti lahko presegajo navedene omejitve, če je takšno stanje zatečeno.
3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
58. člen
(odmiki od parcelnih meja) 
(1) Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. Daljša stranica objekta mora biti na pobočjih vzporedna s plastnicami terena. Odstopanje od določila je dovoljeno, če je zaradi prilagoditve orientacije slemena sosednjim objektom potrebna drugačna smer slemena.
(2) Stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Izjema je samostojna stanovanjska stavba, ki mora biti od parcelne meje oddaljena najmanj 2,5 m. Manjši odmiki vseh objektov so možni le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(3) V primeru stanovanjske gradnje na mestu odstranjenega objekta, pri kateri je odmik od posamezne parcelne meje enak ali večji kot je bil pri objektu, ki se nadomešča, izjava lastnika sosednjega zemljišča ni potrebna.
(4) Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarnovarstveni pogoji.
59. člen 
(vaška jedra) 
(1) V območjih ohranjenih vaških jeder in v podobnih območjih je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno novo stavbo ali stavbo, ki se gradi na mestu odstranjenega objekta, praviloma locirati na mejo, ob pogoju, da kap strešine ne sega na sosednje zemljišče.
(2) Območja, na katerih se izvajajo ukrepi iz tega člena, so območja z oznakami SK in ZK v starih jedrih naslednjih enot urejanja prostora: BR 1, BZ 1, DO1, RO 1, SE 1, SM 2, VR 1-OPPN*, ZA 1 in ŽI 1.
60. člen 
(ograje) 
Ograje naj bodo praviloma postavljene na posestne meje ob danem soglasju lastnika sosednjega zemljišča, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta.
61. člen 
(odmik od ceste) 
(1) Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5 m oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljavci cest in v primeru, ko morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja.
(2) Za postavitve ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest. Najmanjši odmik ograje in žive meje od cestišča je 0,5 m.
62. člen 
(bližina gozda) 
V kolikor stavbno zemljišče meji na strnjen gozd, je zaradi neoviranega gospodarjenja z gozdom, obvezen soglasodajalec v postopku pridobivanja upravnega dovoljenja tudi pristojna gozdno-gospodarska organizacija.
3.3. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti
63. člen
(velikost objektov) 
(1) Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste stavb upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, dela naselja, zaselka oziroma posameznih skupin stavb, tako da nove stavbe po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma skupine objektov, razen če funkcija in tehnologija objekta zahtevata drugačne gabarite.
(2) Velikost posameznega obstoječega objekta lahko presega pogoje za posamezno območje, če ima objekt tako velikost določeno z gradbenim dovoljenjem in je objekt tudi izveden v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Povečanje gabaritov takega objekta, ki presegajo pogoje za to območje, ni dopustno.
(3) V območjih naselbinske kulturne dediščine večstanovanjska gradnja ni dopustna.
(4) Zazidana površina stanovanjskih stavb v območju, ki ga ureja ta odlok, ne sme presegati 180 m², razen na površinah podeželskih naselij (SK), kjer zazidana površina stanovanjskih objektov ne sme presegati pretežne mere tamkajšnjih stanovanjskih objektov (največ 120 m²). S tem se upošteva kvalitete krajevno značilne arhitekture.
(5) Spremljajoče dejavnosti na stanovanjskih površinah (SS) in površinah podeželskih naselij (SK), kot so trgovine osnovne oskrbe, gostinstvo in storitve, ki ne motijo okolice, ne smejo presegati 300 m² zazidane površine.
(6) Proizvodne dejavnosti na stanovanjskih površinah (SS) in površinah podeželskih naselij (SK) ter osrednjih območjih centralnih dejavnosti CU, ki ne motijo okolice, ne smejo presegati 300 m² zazidane površine.
(7) Za obstoječe objekte, ki so izvedeni v skladu s pridobljenim gradbenim dovoljenjem,na stanovanjskih površinah (SS) in površinah podeželskih naselij (SK) ter osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU), namenjene proizvodnim, terciarnim in kvartarnim dejavnostim, velja, da je njihova zazidana površina lahko večja od zgoraj dovoljene, če se v primeru rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječega objekta, njegovi zunanji gabariti ne spreminjajo.
(8) Servisni objekti za potrebe vzdrževanja in obratovanja igrišč na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS), ne smejo presegati 30 m² neto tlorisne površine. Ostali objekti, ki so dopustni v območju urejanja, ne smejo presegati 200 m2 bruto etažne površine.
64. člen 
(tlorisni in višinski gabariti) 
(1) Stanovanjske površine (SS)
– Tlorisni gabarit vseh stavb mora biti podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic vsaj 1 : 1,2, tloris je lahko tudi lomljen. Predpisano razmerje ne sme biti porušeno s prizidavami.
– Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+M, pri čemer kota pritličja na nižji strani terena ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ 100 cm ali (K)+P+1+M, pri čemer je kota pritličja pri vhodu največ 50 cm nad terenom in kolenčni zid visok največ 40 cm. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.
(2) Stanovanjske površine za posebne objekte (SB)
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, pri čemer kota pritličja na nižji strani terena ne sme biti višja od 50 cm nad terenom.
(3) Površine podeželskega naselja (SK)
– Tlorisni gabarit vseh stavb razen kmetijskih mora biti podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic vsaj 1:1,4, tloris je lahko tudi lomljen. Predpisano razmerje ne sme biti porušeno s prizidavami. Kletne etaže ne smejo presegati tlorisa objekta.
– Gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju osnovnih stranic 1:1,5, pomožne kmetijske stavbe pa vsaj 1:1,4.
– Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, pri čemer kota pritličja na nižji strani terena ne sme biti višja od 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 40 cm ali (K)+P+M, kjer je kolenčni zid novogradnje nad gotovim tlakom lahko visok do 100 cm s kapno lego vred. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.
(4) Površine počitniških hiš (SP)
– Tlorisni gabarit stavb mora biti podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic vsaj 1:1,4. Velikost tlorisa je največ 60 m². Kletne etaže ne smejo presegati tlorisa objekta.
– Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+M, pri čemer kota pritličja na nižji strani terena ne sme biti višja od 50 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 40 cm.
(5) Osrednja območja centralnih dejavnosti (CU)
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele, namembnosti območja in funkciji stavb. V vaškem jedru morajo tlorisni gabariti stavb slediti tipičnemu razmerju značilnemu za stavbno dediščino v vaškem jedru, razmerje osnovnih stranic 1:1,4.
– Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, pri čemer kota pritličja na nižji strani terena ne sme biti višja od 50 cm nad terenom.
(6) Gospodarske cone (IG)
– Tlorisna zasnova proizvodnih stavb mora upoštevati funkcijo območja, optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in omejitve.
– Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, mora pa upoštevati višinske gabarite obstoječe gradbene strukture.
(7) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)
– Za vse stavbe, razen za rastlinjake in steklenjake, veljajo pogoji kot za površine podeželskega naselja (SK).
– Za proizvodne kmetijske objekte mora biti tlorisni gabarit prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele, namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višina proizvodnih kmetijskih objektov je lahko največ 9 m.
(8) Površine za turizem (BT)
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele, namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabarit je lahko največ (K)+P+1+M in ne sme biti vedutno izpostavljen.
(9) Površine razpršene poselitve (A) in razpršena gradnja
– Tlorisni in višinski gabariti se povzamejo po pogojih za območje podeželskega naselja (SK).
(10) V primeru, da je objekt lociran na pobočju, v vseh območjih velja, da se predpisana etažnost meri z nižje strani terena.
(11) V razmerje stranic se šteje osnovni tloris objekta. Izzidki, katerih širina in dolžina je manjša od ½ dolžine krajše stranice, se v razmerje stranic ne štejejo. V območjih naselbinske dediščine izzidki niso dopustni.
65. člen 
(zmogljivost objektov) 
V vseh območjih, v katerih se lahko gradijo stanovanjske stavbe velja, da so lahko v novo zgrajeni stanovanjski stavbi največ 3 stanovanja, v primeru rekonstrukcije, adaptacije ali spremembe namembnosti obstoječega objekta, ki se mu ne spreminjajo zunanji gabariti, pa lahko tudi več.
66. člen 
(faktor zazidanosti) 
(1) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Določen je za istovrstne površine, in znaša največ:
– stanovanjske površine (SS)…………….............
0,35
– površine podeželskega naselja (SK)..................
0,40
– gospodarske cone (IG)......................................
0,50
– površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)
0,50
– površine za turizem (BT)...................................
0,30
– športni centri (BC)..............................................
0,35
(2) Za območja (CU), v katerih je velik delež nestanovanjskih stavb, ter za območja stavb za posebne namene (SB), se faktor zazidanosti določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno dejavnost, če so zanjo predpisani, za ostale parcele namenjene gradnji pa je faktor zazidanosti 0,45.
(3) V območjih kulturne dediščine faktorji zazidanosti iz prvega odstavka tega člena niso zavezujoči, če smernice ZVKD predpisujejo drugače.
67. člen 
(delež odprtih bivalnih površin) 
(1) Najmanjši delež odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na površino parcele namenjene gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene in tlakovane površine namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Delež je določen za istovrstne površine in znaša:
– stanovanjske površine (SS)..................................
25%
– površine podeželskega naselja (SK)...................
30%
– gospodarske cone (IG)...................................... 
10%
– površine za turizem (BT)......................................
30%
(2) Pri stavbah splošnega družbenega pomena v območjih CU ter pri stavbah za posebne namene (SB), se delež odprtih bivalnih površin določi s projektom zunanje ureditve pripadajočega zemljišča, v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje. Za ostale parcele v teh območjih namenjene gradnji, naj bo delež odprtih bivalnih površin 30 %.
3.4. Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
68. člen
(oblikovanje streh) 
(1) Strehe na vseh površinah namenske rabe, razen na površinah za kmetijsko proizvodnjo in površinah gospodarskih con za manj zahtevne in zahtevne objekte, morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad lomljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu, v razponu od 35° do 42°. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
(2) Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitnosive, rjave ali rdeče barve. Dopustne so kritine, ki dajejo videz majhnih strešnikov. Prosojna kritina je dopustna na gospodarskih poslopjih za dosuševanje sena. Svetle pločevinaste kritine, ki ne oksidirajo, kritine z močnim odsevom ter prosojne barvaste kritine niso dopustne. Pri načrtovanju je treba spoštovati tradicionalne materiale in členitev gradbenih mas. Vogalni poudarki v obliki stolpov niso dopustni.
(3) Strehe na cerkvah, kapelicah, znamenjih, graščinah in dvorcih imajo lahko drugačen naklon od predpisanega. Na teh objektih je bakrena pločevina kot kritina dopustna.
(4) Naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja oziroma tradicionalni značilnosti vaškega jedra. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Sleme strehe lahko poteka tudi v smeri krajše stranice, če je to potrebno za prilagoditev gradnje splošni podobi naselja oziroma tradicionalnim značilnostim vaškega jedra.
(5) Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki frčad. Strešine trikotnih frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi (toleranca 10 %). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Oblikovanje frčad, razen v območjih SK, je poleg odprtin »na plašč« in odprtin s »kukrli«, še trikotno, pravokotno in trapezno, pri čemer so dovoljeni pri pravokotnih in trapeznih frčadah nakloni manjši od naklona osnovne strehe. Frčade ne smejo segati čez sleme strehe.
(6) Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino in ne smejo segati čez sleme.
(7) Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove in terase.
(8) Podstreha je lahko izkoriščena v dveh etažah, odprtine spodnje etaže podstrehe so lahko v obliki frčad ali strešnih oken, odprtine zgornje etaže podstrehe pa so lahko le v obliki strešnih oken.
(9) Ravna streha je dopustna nad delom objekta v primeru ureditve terase in nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali večinoma vkopan. V vaških jedrih in v vplivnih območjih kulturne dediščine je takšna gradnja dopustna ob pridobitvi projektnih pogojev in mnenja pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(10) Drugačen naklon strehe od predpisanega naklona je dopusten na nestanovanjskih objektih:
– v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ki je pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta,
– če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m.
(11) Na površinah IK, pri novogradnjah večjih hlevov in ostalih objektov za kmetijsko proizvodnjo, je zaradi funkcionalnih zahtev naklon strešin lahko od 15° do 42°.
(12) Na površinah gospodarskih con (IG) je naklon strešin lahko drugačen od naklona in oblik streh v sosednjih ureditvenih enotah. Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave.
69. člen 
(arhitektonsko oblikovanje stavb) 
(1) Na vseh površinah namenske rabe, razen na površinah za gospodarske cone (IG), veljajo splošni pogoji za arhitektonsko oblikovanje stavb, navedeni v tem členu.
(2) Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Nove stavbe morajo biti prilagojene stavbam in ureditvam v okolici.
(3) Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture.
(4) Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.
(5) Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
(6) Balkonske ograje naj imajo praviloma vertikalno položene deske.
(7) Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, kovine, fasadne opeke ali umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
(8) Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi.
(9) Na površinah podeželskega naselja (SK) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah značilne arhitekture ter upoštevati še naslednje določbe:
– Urbanistično in arhitekturno oblikovanje posegov se mora podrediti oblikovnim kvalitetam krajevno značilne arhitekture.
– Dopustna je gradnja stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja na mestu odstranjenega objekta na parcelni meji pod pogojem, da po višini ne presega višine prvotnega objekta ter da ima ustrezno urejene strešne odtoke in snegolove.
– V območjih naselbinske dediščine so balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov dopustni na zatrepu. Poleg tega so v navedenih območjih ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij dopustni v nadstropju.
– V območjih, kjer ni naselbinske dediščine so balkoni dopustni na vseh fasadah, kjer je pod balkonom nad terenom vsaj še ena cela etaža.
– Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.
– Barva in materiali fasade se morajo zgledovati po tradicionalnih primerih in ne smejo izstopati iz konteksta celotnega naselja. Prevladujejo naj svetli toni in naravni odtenki.
– Oblikovanje oken, drugih odprtin in zaključkov mora upoštevati tradicionalno tipologijo stavb v vaseh pod Stolom.
– Te določbe veljajo tudi za gradnjo na površinah razpršene poselitve (A)in razpršene gradnje.
(10) Na površinah gospodarskih con (IG) se arhitektonsko oblikovanje stavb prilagodi namembnosti in funkciji stavbe.
70. člen 
(vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave) 
(1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
(2) Dozidave in nadzidave se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta ter s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni, razen v primeru da je večina prizidka vkopanega.
(3) Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditev odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. Prilagajati se je treba razmerjem fasad in razmerjem stavbne mase.
71. člen 
(odstranitev objekta) 
V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
72. člen 
(pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja) 
(1) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni material ter urediti okolico.
(2) Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat (pridobiti gradbeno dovoljenje), z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišč, dovozov in dostopov.
73. člen 
(oblikovne poteze) 
(1) Pri lokacijah novih gradenj je potrebno lego objekta na parceli, orientacijo objekta, odmike od sosednjih objektov, gradbene mase, naklon strehe in smer slemena prilagoditi značilnostim enote urejanja prostora.
(2) V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali njihovo vrednost v prostoru.
(3) Varovane robove naselij je treba ohraniti, tako da preko njih ni dopustna gradnja objektov.
(4) Varovane gozdne robove, živice, drevesa, skupine dreves in naravne oblike terena je treba ohranjati in varovati, tako da se ne spremeni njihova oblika oziroma pojavnost v prostoru. V varovanih gozdnih robovih in živicah je dopustna sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev.
(5) Varovane ježe teras je treba ohraniti; posegi, ki bi spremenili značilno podobo naravne oblikovanosti terena in vegetacije, niso dopustni.
74. člen 
(tipologija objektov) 
Po tipologiji zazidave se stanovanjske stavbe delijo na:
V območjih SS:
– enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, vile, vrstne hiše,
– dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše ali vrstne hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji,
– tristanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše s tremi stanovanji,
– stanovanjsko-poslovne stavbe, ki morajo imeti več kot polovico površin namenjenih za stanovanje.
V območjih SK:
– enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše,
– dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji, dvostanovanjske stavbe kmetij,
– tristanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše s tremi stanovanji,
– stanovanjsko-poslovne stavbe, ki morajo imeti več kot polovico površin namenjenih za stanovanje.
V območjih SP:
– prostostoječe počitniške hiše.
V območjih CU:
– enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, vile,
– dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji, dvostanovanjske stavbe kmetij,
– tristanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše s tremi stanovanji,
– stanovanjsko-poslovne stavbe, ki morajo imeti več kot polovico površin namenjenih za stanovanje.
V območju A:
– enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše,
– dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše.
Ostali tipi zazidave v posameznih območjih so vezani na namensko rabo in funkcijo objekta.
75. člen 
(pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur) 
(1) Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je treba upoštevati morfološke značilnosti posameznih območij. Posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno enovitost v posamezni enoti urejanja prostora in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam.
(2) Gradnje in ureditve se morajo prilagajati morfološkim značilnostim naselja ali dela naselja, predvsem glede:
– parcelacije in lege objekta na parceli,
– gradbene črte in odmika od sosednjih objektov,
– gradbene mase,
– višine objektov,
– naklona streh in smeri slemena,
– orientacije objektov.
76. člen 
(oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin) 
(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo praviloma urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih površin. V ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo praviloma urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se prilagodi ožini in lokalno zoži.
(2) Površine za pešce naj se urejajo v čim večji meri brez robov z enovito in zvezno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za osebe s posebnimi potrebami, s poglobljenimi robniki ob prehodih za pešce. Površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oziroma površinsko obdelavo proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni.
(3) Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in infrastrukture mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(4) Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah praviloma niso dopustne odstranitve dreves, če pa so nujne, se drevesa nadomestijo z zasaditvijo novih v neposredni bližini.
(5) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih zemljiščih morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče površine.
(6) Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja ali v primeru nadomestitve vegetacije v bližini.
77. člen 
(pogoji za oblikovanje urbane opreme) 
(1) Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Na objektih in območjih stavbne dediščine reklame niso dovoljene. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti dvignjeni najmanj 2,5 m nad pohodno površino.
(2) Spominska obeležja in turistične oznake morajo biti locirani tako, da se z njimi vsebinsko in oblikovno dopolnjuje javni prostor, da ne motijo ambienta, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo prometa in vzdrževanja infrastrukturnih naprav. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel in prometnih znakov morajo stati v liniji robnika ali neposredno ob njem.
78. člen 
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet) 
(1) Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih zasadijo žive meje ali druge oblike vegetacije. Odvajanje padavinskih odpadnih vod se uredi preko lovilcev olj. Parkirišča, ki po površini presegajo 500 m², je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.
(2) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti vseh stavb, je potrebno na zemljiški parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce. Parkirišča morajo biti ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti, zlasti ob objektih terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Če ni zadosti prostora za parkirišča na lastnem zemljišču, je treba parkirišče pogodbeno urediti na drugem zemljišču.
(3) Parkirne in manipulativne površine morajo biti z ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste različni, fizično ločene od cestnega sveta.
(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(5) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev.
(6) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnimi materiali.
(7) Pri izračunu parkirnih mest je glede na namembnost oziroma dejavnost, potrebno upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
Enostanovanjske stavbe
2 PM
Dvostanovanjske stavbe
4 PM
Dvojček
4 PM
Večstanovanjske stavbe
2 PM/stanovanje + 1 PM/10 stanovanj
Počitniške hiše
1 PM
Domovi za ostarele
1 PM/5 postelj
Vrtci, šole
2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena
Športna igrišča
1 PM/250 m² površine igrišč
Zdravstveni domovi
1 PM/2 zaposlena + 1 PM na 30 m²
Prireditveni prostori
1 PM/5 sedežev
črtano
črtano
Trgovine
1 PM/30 m² koristne prodajne površine oziroma 
2 PM +1 PM/2 zaposlena
Gostilne
1 PM/4 sedeže + 1 PM/2 zaposlena
Gostilne s prenočišči
1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev
Obrtni in industrijski objekti
1 PM/50 m² neto površine ali 1 PM/2 zaposlena
Skladišča
1 PM/100 m² neto površine ali 1 PM/2 zaposlena
Poslovni prostori s strankami
1 PM/30 m² neto površine
Poslovni prostori brez strank
1 PM/2 zaposlena
črtano
črtano
(8) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5 % PM za vozila oseb z invalidskimi vozički. V primeru da je PM manj kot 20, je potrebno zagotoviti 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički.
(9) Pri določanju PM za večstanovanjske objekte je potrebno zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički.
(10) Na zemljiških parcelah je dovoljena gradnja manjkajočih parkirišč k obstoječim stavbam ob upoštevanju minimalnega deleža odprtih bivalnih površin.
(11) Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je v bližini možno parkiranje na javnih parkiriščih, s soglasjem pristojnega upravljavca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju.
(12) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi, se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
79. člen 
(pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Nezahtevni in enostavni objekti pri stanovanjskih objektih morajo biti postavljeni na pripadajočem zemljišču osnovnega objekta. Pripadajoče zemljišče osnovnega objekta je bodisi zemljišče, na katerem stoji objekt, ali pa sosednje zemljišče istega lastnika, ki je v funkciji osnovnega objekta. Nezahtevni in enostavni objekti v zaselkih in na osamljenih kmetijah, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini kmetij (največ 30 m od osnovnega objekta – kmetije), tako da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij. Na drugih kmetijskih zemljiščih se jih ne sme postavljati, razen s pisnim potrdilom kmetijske svetovalne službe, da se zainteresirani graditelj ukvarja s tako zvrstjo kmetijske dejavnosti, ki opravičuje postavitev enega od nezahtevnih ali enostavnih objektov na dislociranem kmetijskem zemljišču.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe. Nezahtevni in enostavni prostostoječi objekti morajo imeti simetrično dvokapnico v naklonu od 35° do 42°, razen pri nadstreških, ki imajo lahko položnejši naklon oziroma minimalen naklon (ravna streha). V območjih SK in na območjih izven stavbnih zemljišč, morajo imeti vsi nezahtevni in enostavni objekti simetrično dvokapnico v naklonu od 35 do 42°. V ostalih območjih je dopustno tudi prosto oblikovanje strehe.
(3) Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade starih kmečkih hiš krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
(4) Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja ali v njuno neposredno bližino.
(5) Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom strehe in na objekte kulturne dediščine.
(6) Posamični komunalni objekti in naprave (transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki) morajo biti postavljeni nevpadljivo, praviloma v sklopu drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod površino.
(7) Vrtne lope morajo biti lesene; streha je lahko šotorasta, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih.
(8) Postavitev kioskov in prodajnih prikolic ni dopustna, razen s soglasjem občine.
(9) Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
(10) Nezahtevni in enostavni objekti v območjih SS imajo lahko tudi prosojno strešno kritino.
80. člen 
(pogoji za postavitev in oblikovanje ograj in opornih zidov) 
(1) Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Naj se uporabljajo žive meje, žičnate ali lesene ograje. Oblikovanje ograj ob javnih površinah v vaških jedrih in vaških naseljih se mora zgledovati po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi lesenimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (kamen, omet, les). Žične ograje so dopustne kot zaščitne ograje (na primer varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih, drugje morajo biti zasajene z živo mejo.
(2) Ograje v območju križišč in prometnih priključkov ne smejo biti višje od 0,6 m in ne smejo segati v pregledno polje ceste, sicer pa ne smejo presegati višine 1,2 m oziroma kamnite, polne, betonske oziroma zidane ograje 1 m. Višje ograje so dopustne le kot igriščne, protihrupne ali zaščitne ograje. Ograje ob lokalnih cestah morajo biti odmaknjene najmanj 0,5 m od parcelne meje oziroma že izvedenega cestišča, kolesarske steze ali pločnika. Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti zemljišču za nameravano gradnjo in ne proti cesti.
(3) Protihrupne ograje v naseljih morajo biti oblikovane kot del krajevne opreme (ne kot protihrupna ograja na avtocesti); biti morajo pretežno lesene ali ozelenjene.
(4) Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen, les), nosilni del je lahko kovinski.
(5) Sajene žive meje, vrste strnjeno nasajenega grmičevja ali nizko drevje in grmičevje naj sestavljajo avtohtone rastlinske vrste kot so gaber, javor, lipa, liguster, dren, brogovita, dobrovita, leska.
(6) Ograjevanje zemljišč izven naselij je dovoljeno samo za potrebe kmetijskih dejavnosti (intenzivni sadovnjaki, drevesnice, površine intenzivne vrtnarske proizvodnje, nadzorovana paša) ali za zavarovanje pred posledicami padajočega kamenja, krušenja terena ipd.
(7) Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali ali ozelenjeni.
(8) Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.
(9) Ureditev rekreacijskih površin izven območij naselij mora biti izvedena praviloma brez ograj, dopustne so lesene ograje za omejitev prehoda na kmetijska ali gozdna zemljišča ter omejitev prometa.
81. člen 
črtan 
82. člen 
(odstopanja) 
Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar je cilj različnost, to je z nasprotjem oblike vzpostaviti prostorsko dominanto v okolju kot novo kvaliteto v prostoru in s tem doseči večjo razpoznavnost območja, opozoriti na drugo dejavnost ali kadar ima namen prilagoditve okolju. Ob tem mora tak poseg upoštevati obstoječe dominante in kvalitete prostora. Odstopanja je potrebno posebej obrazložiti in utemeljiti v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, z njimi pa mora soglašati občinska urbanistična služba.
83. člen 
(oblikovanje površin zunaj naselij) 
(1) Pri regulacijah in melioracijah je treba ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno ohranjati prvotni potek vodotoka (meandri) in vegetacijsko strukturo ali ponovno vzpostaviti avtohtono vegetacijo. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri.
(2) Brežine, nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru bolj strmih brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabiti take elemente za zavarovanje ali zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago.
(3) Po izvedenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje praviloma uporabljati samonikle vrste.
(4) Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je potrebno ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti ter ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.
(5) Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnovesja na labilnih tleh ter preprečiti odtok visokih voda in hudournikov. Urejanje pašnikov je potrebno izvesti pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
(6) Ureditve smučišč so dopustne na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah na podlagi strokovne ocene vplivov na okolje.
(7) Dopustno je odvzemati mivko, pesek, prod in kamenje iz naravnih vodotokov, iz vodnih in obvodnih zemljišč:
– če je dokazan večji dotok plavin od transportne sposobnosti vodotoka,
– če obstaja stalna težnja dviganja gladine zaradi zaprodenja,
– če zaprodenje ogroža vodnogospodarske objekte in naprave,
– če je ogrožen dotok vode v podtalnico,
– če je potrebno poglobiti dno zaradi plovbe ali boljšega dotoka vode.
(8) Manjši nelegalni kopi proda in dolomitnega peska ter odkopi morenskega gradiva, se prepustijo samosanaciji, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.
(9) Novogradnje objektov na površinah, ki niso namenjene poselitvi, so dopustne na vizualno neizpostavljenih legah. Novi objekti ne smejo preprečevati dostopa in prevoza do gozda ali kmetijskih površin po dosedanjih poteh oziroma je potrebno omogočiti nadomestno prometnico.
3.5. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
84. člen
(prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo) 
(1) Parcela namenjena gradnji je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt. Velikost mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami. Velikost se določa glede na:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirišča, utrjene in zelene površine),
– predpisan faktor zazidanosti (FZ), minimalne odmike od posestnih meja in predpisan delež odprtih bivalnih površin,
– zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske poti.
(2) Za kmetije in kmetijske objekte (SK, IK) se velikost parcele za nameravano gradnjo določi ob upoštevanju velikosti in usmeritve kmetije, potrebe po modernizaciji (nestanovanjske kmetijske stavbe, pomožni kmetijski objekti in stanovanjske stavbe kmetij), lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora ter ob upoštevanju vseh sanitarnih in požarnih predpisov. Parcela za nameravano gradnjo kmetije meri najmanj 2000 m².
(3) Pri stavbah za posebne namene (SB), stavbah v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU) in stavbah v območjih gospodarskih con (IG), se velikost parcele za nameravano gradnjo določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja.
(4) Obstoječim stavbam se določa parcela za nameravano gradnjo na podlagi dejanske rabe zemljišč (zazidanih površin stavb, ustreznega deleža odprtih bivalnih površin, pripadajočih manipulativnih površin ter površin za mirujoči promet), tako da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh javnih površin.
(5) Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte) ali kjer so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na parceli za nameravano gradnjo pri objektu ali na skupnem zemljišču za več objektov skupaj.
(6) Javne parkirne, zelene ali odprte površine ni možno razdeliti med zasebne lastnike in za interese posameznikov. Postavitve pomožnih objektov za individualne potrebe na teh zemljiščih niso dopustne.
(7) Parcelacija se v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti.
(8) Kriteriji za parcelacijo minimalnih parcel za nameravano gradnjo so:
Samostoječe stanovanjske stavbe
min. 400 m²
Dvostanovanjske stavbe – dvojček
min. 500 m²
Samostoječe atrijske stavbe
min. 400 m²
Enostanovanjske stavbe v nizu za vsako enoto
min. 200 m²
(9) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel za gradnjo je možna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več parcel za nameravano gradnjo. Vse tako nastale parcele morajo imeti zagotovljen dovoz in dostop.
(10) Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.
(11) V primeru, da je bila za obstoječ objekt že določena gradbena parcela, je takšno velikost treba upoštevati tudi v primeru drugih gradbenih posegov na objektu ali parceli – gradbena parcela obstoječega objekta se ne sme zmanjšati.
3.6. Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajenega javnega dobra
85. člen
(pogoji za komunalo urejanje) 
(1) Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda oziroma možnost izgradnje male čistilne naprave, kjer gradnja kanalizacijskega sistema ni predvidena. Gradnja novih objektov naj bo zasnovana tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi vodi.
(2) V novo načrtovanih območjih predvidenih za gradnjo, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna šele po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.
(3) Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni. Vodi in naprave morajo biti vkopani v tla. Zemljišča tras podzemnih vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati, tako da se vzpostavi prvotno stanje.
(4) Komunalne in energetske ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, morajo ustrezati obrambno-zaščitnim zahtevam in biti v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati razvojne plane upravljavcev posameznih infrastruktur.
(5) Nadzemni komunalni in energetski objekti in naprave (transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno) morajo biti postavljeni nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja, praviloma v sklopu drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani, naklon strehe mora biti prilagojen sosednjim objektom. Postavitve teh objektov in naprav v območjih, varovanih po predpisih s področja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, niso dopustne, razen v območjih registriranih arheoloških najdišč.
(6) V območjih registriranih arheoloških najdišč podzemni infrastrukturni vodi niso dopustni, razen če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
(7) Padavinske vode je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva voznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno, kar je treba dokazati, je možno padavinske vode speljati v najbližji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnjavanja taka, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnjavanja po erozijsko nestabilni ali plazoviti brežini je treba predvideti odvodnjavanje po utrjenih koritih.
(8) V območjih rezervatov in varstvenih pasov obstoječega infrastrukturnega omrežja in naprav, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi, tako da se posegi izvajajo pod pogoji predpisov in pogojev upravljavcev infrastrukture. V rezervatih planiranih komunalnih in energetskih vodov in naprav ni dopustna gradnja novih objektov in naprav.
86. člen 
(pogoji glede oskrbe s pitno vodo) 
(1) Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica in s soglasjem upravljavca. Zagotovljena mora biti oskrba z javnim vodovodom v vseh poselitvenih območjih, razen na območjih nad 1500 m nadmorske višine in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m³ na dan.
(2) Na poselitvenem območju, kjer oskrba z vodo ni zagotovljena z javnim vodovodom, lahko lastniki stavb zagotovijo oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, če je oddaljenost stavbe od javnega vodovoda večja od 200 m.
(3) Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno, je pred gradnjo stavb ali sočasno, potrebno zgraditi javno vodovodno omrežje.
(4) Nova vodovodna omrežja je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu, tako da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
(5) Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte vodovodne sisteme.
(6) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v območjih, kjer to ni mogoče, urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ.
(7) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se morajo gradnje in prostorske ureditve izvajati v skladu z določili področne zakonodaje o varstvu vodnih virov.
(8) Pri načrtovanju novih vodohranov in zajetij se ti načrtujejo tako, da ne okrnijo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti na območju občine.
(9) Gradnja objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin vode, je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovi ustrezna oskrba z vodo.
(10) V javnih objektih naj se uporabljajo sistemi za varčno ravnanje s pitno vodo.
87. člen 
(pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda) 
(1) Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne meteorne in fekalne kanalizacije, za katere skrbi upravljavec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna meteorna in fekalna kanalizacija).
(2) Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s končnimi dispozicijami. Fekalno kanalizacijo se vodi na lokalne čistilne naprave oziroma na centralno čistilno napravo.
(3) Naselje ali del naselja, v katerem je preračunana letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode na 1 ha zemeljske površine večja od 20 PE, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje odpadne vode, če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega 50 PE.
(4) V obravnavanem območju morajo biti vsi objekti priključeni na zgrajeno omrežje fekalne kanalizacije v skladu z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Žirovnica ter pod pogoji upravljavca javne kanalizacije.
(5) Padavinske vode s cest se spelje preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj (če so potrebni v skladu s področno zakonodajo) v ponikovalnico ali vodotok po najbližji možni poti. Pri tem je potrebno zmanjšati hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin z ustreznim zadrževanjem padavinskih voda v površinske odvodnike (če so ti potrebni v skladu s področno zakonodajo). Padavinske vode s streh objektov se preko peskolovov, padavinske vode z utrjenih površin (parkirišč) pa preko lovilcev olj (če so potrebni v skladu s področno zakonodajo) in peskolovov, spelje v ponikovalnice ali vodotoke.
(6) Padavinska odpadna voda z objektov, parcel, cestnih priključkov in zunanjih ureditev ne sme pritekati na javne ceste oziroma na njih zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje cest in cestnega telesa.
(7) V kolikor se komunalna odpadna voda ne odvaja v javno kanalizacijo, se mora pred ponikanjem čistiti na mali čistilni napravi(v nadaljevanju MČN). Blato iz MČN mora odvažati izvajalec javne službe.
(8) Pri načrtovanju komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti vodotoka glede na predvideno odvajanje odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je potrebno upoštevati maksimalni in minimalni pretok, srednji nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno količino odpadne vode na iztoku. S predvidenim odvajanjem odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnih zemljiščih oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja odpadnih voda v vodotok, je po potrebi pred iztokom predvideti zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.
(9) Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi, je možno priključiti na javno kanalizacijo, če so predhodno očiščene do mere, ki jo določa veljavna zakonodaja.
(10) Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s področno zakonodajo o urejanju gnojišč in greznic.
(11) V varstvenih pasovih vodnih virov je način odvajanja odpadnih in padavinskih voda določen s posameznimi zakoni, pravilniki in akti o zavarovanju.
88. člen 
(pogoji glede ravnanja in odlaganja odpadkov) 
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno s specialnimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo.
(2) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu z občinskimi predpisi v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih, locira ekološke otoke.
(3) Odjemna mesta s kontejnerji in zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah. Imeti morajo utrjeno površino, da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino naj bodo v naseljih postavljena v bližino trgovin ali parkirnih površin. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča, vendar ne na vidno izpostavljeni lokaciji. Zbirna mesta morajo biti dostopna vozilom za odvoz.
(4) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.
(5) Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
(6) Gradbene odpadke se odvaža na deponijo, urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov, oziroma se jih ustrezno predela. Deponiranje gradbenih odpadkov naj se zagotavlja na ustreznih lokacijah ob pridobitvi ustreznih dovoljenj.
(7) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala v 15-metrski obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotokov, na kmetijska in gozdna zemljišča ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do plazitve ali erodiranja, ni dovoljeno. Izkopana zemljina, jalovina ter gradbeni material se lahko odložijo tudi na druga mesta v okolju, za kar mora biti pridobljeno dovoljenje za poseg v prostor.
89. člen 
(pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro) 
(1) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo v varovalnih pasovih cest in rezervatih namenjenih za promet, kar pa na velja za kolesarske in sprehajalne poti.
(2) Prometne površine je glede na namen potrebno obdelati oziroma tlakovati različno.
(3) Pri gradnji in urejanju novih prometnih površin je treba upoštevati naslednje določbe:
– Minimalna širina občinskih cest oziroma ulic je 4 m.
– Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih, pri čemer so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
– Slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma je slepa cesta dovoljena, če ima na koncu urejeno ustrezno obračališče.
– Ob gradnji, rekonstrukciji ali vzdrževalnih delih na cesti je potrebno istočasno izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov in napeljav, če so ti objekti in napeljave potrebni prenove.
– Ob novogradnjah in rekonstrukcijah prometnic je predvsem v naseljih priporočljiva ureditev hodnikov za pešce in kolesarskih stez.
– Ob regionalnih in lokalnih cestah ter javnih poteh je v naseljih priporočljivo urediti hodnike za pešce, ki morajo biti opremljeni z javno razsvetljavo.
– Hodniki za pešce morajo imeti ob prehodih za pešce poglobljene robnike, da ne ovirajo prehoda funkcionalno oviranim osebam.
– Ob regionalnih in lokalnih cestah ter javnih poteh se lahko uredijo kolesarske steze oziroma poti. Če prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč dopušča, naj se kolesarske poti uredijo izven cestnih teles.
– Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča.
– Postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je v varovalnem pasu ob državnih in lokalnih cestah zunaj naselij prepovedano.
– Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
– Trase prometnic ne smejo posegati v brezna, jame, izvire ter sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je treba izvesti ustrezne prepuste.
– Kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba križanja teh poti na novo urediti in označiti.
– Zaradi posegov ne smejo biti ogroženi varnost prometa na obstoječih in predvidenih cestah, stabilnost cest in njihovi interesi, preglednost na območju cest in cestnih priključkov.
(4) Pri gradnji in urejanju dovozov in priključkov je treba upoštevati naslednja določila:
– Vsak objekt na zaključeni gradbeni parceli mora imeti zagotovljen, urejen in varen priključek na javno cesto.
– Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in preko nje na državno cesto. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupno.
– Novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov.
– Z javnih cest morajo biti omogočeni nemoteni dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč pod pogoji upravljavca ceste.
– Do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dovoz za intervencijska vozila.
– Dovoz do posamezne gradbene parcele je v primeru, če drugače ni mogoče, dopustno urediti tudi preko kmetijskih zemljišč. Širina dovoza ne sme presegati 3 m.
– Meteorne in odpadne vode iz objektov in zemljiških parcel objektov ne smejo pritekati na javno pot in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
(5) Glede varovalnih pasov cest je treba upoštevati naslednja določila:
– Zaradi preprečevanja škodljivih vplivov gradenj in prostorskih ureditev na prostor ob cesti, na cesto in promet na njej, je ob javnih cestah določen varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
– Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:
Avtocesta
40 m
Hitra cesta
35 m
Glavna cesta
25 m
Regionalna cesta
15 m
Državna kolesarska pot
5 m
– Varovalni pas občinske ceste je širok:
Lokalna cesta
4 m
Javna pot
2 m
Pot za kolesarjenje
1 m
– Za vsako gradnjo in prostorsko ureditev je potrebno v varovalnem pasu ceste pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega upravljavca.
– Načrtovanim in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste. V rezervatih cest prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene, dokler se gradnja oziroma rekonstrukcija ne izvede. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter eventualna prečkanja omrežij energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
Rezervati posameznih cest so:
Državna cesta (glavna in regionalna)
40 m
Lokalna cesta
30 m
(6) Pri vseh gradnjah v varovalnem pasu avtoceste, je potrebno upoštevati bodočo širitev avtoceste za 1 vozni pas, kar pomeni 7 m od roba cestnega sveta obojestransko.
(7) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah ni dovoljeno.
(8) Zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na avtocesti in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi. V varovalnem pasu avtoceste je treba načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu avtoceste naj se ne načrtuje dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč, predvsem iz vidika obremenitve s hrupom zaradi prometa.
(9) Upravljalec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, določena s tem OPN. Prav tako upravljalec avtoceste ne bo zagotavljal zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov.
90. člen 
(pogoji glede gradnje in ureditve kolesarskih poti) 
(1) Kolesarski pas poteka ob vozišču, od ostalega vozišča je ločen z vzdolžno neprekinjeno črto.
(2) Kolesarska steza poteka ob vozišču motornega prometa in je nivojsko ločena od vozišča. Poteka tudi ob hodniku za pešce.
(3) Kolesarska pot poteka neodvisno od ostale cestne mreže in je s predpisano signalizacijo označena kot javna cesta.
(4) Izven naselja se uredi, v skladu s prostorskimi možnostmi in hitrostjo ter gostoto prometa, kolesarski pas ali kolesarska pot, v naselju pa kolesarski pas ali kolesarska steza. Minimalna širina za vožnjo enega kolesa je 1 m.
91. člen 
(pogoji glede železniškega prometa) 
(1) Po območju, ki ga ureja ta odlok, poteka obstoječa železniška proga Ljubljana–Jesenice–državna meja. Potrebno je upoštevati naslednje smernice:
– Pri načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge, mora investitor novih posegov predvideti ukrepe za varovanje pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa.
– Za vsak objekt lociran v 100-metrskem železniškem varovalnem progovnem pasu si mora investitor pridobiti projektne pogoje in mnenje.
– Predvidene ceste morajo biti oddaljene najmanj 8 m od osi obstoječega tira.
– Objekti višine do 15 m morajo biti oddaljeni najmanj 12 m od osi krajnega tira. Za objekte višje od 15 m, je potrebno za vsak meter višine dodati 0,5 m k minimalni oddaljenosti od osi krajnega tira.
– Pri vseh posegih v varovalni progovni pas je treba upoštevati določbe Zakona o varnosti v železniškem prometu in na podlagi 6. tč. drugega odstavka 112. člena navedenega zakona določbe Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87) ter ostale podzakonske akte iz 109. in 112. člena že citiranega zakona.
(2) Za ureditev prometa na progi št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja na območju občine, je potrebno izvesti naslednje ukrepe:
– Nivojski prehod javne poti JP 650191 R3 (Vrba)–nadvoz avtoceste; železniški prehod preko glavne železniške proge št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja, v km 620 + 166,84, se uredi tako, da se ga opremi s tehničnimi sredstvi, ki napovedujejo prihod vlaka, prepovedujejo in preprečujejo udeležencem v cestnem prometu prečkanje železniške proge (cestni signal in (pol)zapornice) ter uredi cestišče skladno s Pravilnikom o nivojskih prehodih (Uradni list RS, št. 85/08).
– Po ureditvi nivojskega prehoda iz prve alineje ter ureditvi nadomestne poti, se nivojski prehod javne poti JP 650182 R3 (Vrba)–železniški prehod-lipa preko glavne železniške proge št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja, v km 620 + 879,36, ukine.
– Nivojski prehod javne poti JP 650082 R3 železniški prehod R3 preko glavne železniške proge št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja, v km 621 + 533,50, se ukine po ureditvi izven nivojskega križanja.
– Križišče cest R3 638–LC 150011, ki leži v varovalnem pasu glavne železniške proge št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja, v km 622 + 636,00, se uredi po projektu podjetja Appia d.o.o., PZI št. AP069-09 za ureditev avtobusnega postajališča, prehodov in pločnikov za pešce ter optimalno ureditev (dveh) križišč za naselja Žirovnica, Breg in Moste (vzpostavitev pločnika na levi strani regionalne ceste R3-6387/1131, postavitev pogona zapornic na B strani nivojskega prehoda in ureditev širine vozišča na nivojskem prehodu glavne železniške proge).
(3) Zaradi ureditve cest na območju ob železniški progi so opredeljeni naslednji pogoji urejanja nivojskih prehodov:
– dovoljena je rekonstrukcija lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest,
– dovoljena je gradnja dovozov (kot hišnih priključkov) do obstoječih legalno zgrajenih obejktov,
– dovoljena je nadomestna gradnja cest in poti za potrebe ureditve nivojskih križanj s progo št. 20 Ljubljana–Jesenice–drž. meja.
(4) V fazi projektiranja je treba upoštevati in vrisati tudi trase signalnovarnostnih in telekomunikacijskih (SVTK) kablov in pripadajoče SVTK naprave in vse posege v bližini omenjenih tras in naprav projektno obdelati ter pridobiti ustrezna mnenja pristojnih železniških služb.
(5) Pri projektiranju objektov je treba upoštevati, da je obstoječa železniška proga elektrificirana z enosmerno napetostjo 3 kV. Navedeno naj bo upoštevano v smislu varnosti, višin nadvozov itd.
92. člen 
(pogoji glede varnosti v zračnem prometu) 
(1) Ureditveno območje po tem odloku se nahaja v vplivnem območju letališča iz zasnove omrežja letališč z obstoječo in predvideno mrežo letališč v Republiki Sloveniji, tako da posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora nad letališčem in okrog njega, namenjenega varovanju letališkega prometa letališča Lesce, ki je s sklepom vlade opredeljeno kot javno letališče lokalnega pomena.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati vplivna območja letališča Lesce, ki jih Zakon o letalstvu kot območja pod omejitvenimi ravninami letališča, v katerih so posegi v prostor in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približevati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo. Dovoljena razdalja je območje pod omejitvenimi ravninami letališč, ki so določene glede na značilnosti letališča z Zakonom o letalstvu in Pravilnikom o letališčih.
Lastnosti letališča Lesce določajo naslednji podatki:
– referenčna koda: 2B in kategorija: neinstrumentalno letališče,
– referenčna točka letališča je na nadmorski višini 504,01 m,
– smer in oznaka vzletno – pristajalne steze: 144°–324°,
– dolžina vzletno pristajalne steze: 1130 m.
Zunaj cone letališča štejejo za ovire:
– v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti, instalacije in naprave, ki so višje od 100 m ali višje kot 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča;
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke in ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m;
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti med dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m;
– za ovire štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
(3) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti soglasje pristojnega organa, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
93. člen 
(pogoji glede oskrbe z električno energijo) 
(1) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.
(2) Objekte je potrebno priključiti na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.
(3) Pri grajenih in prostorskih ureditvah je potrebno za določen napetostni nivo upoštevati elektroenergetske koridorje, ki znašajo:
Kablovod 20 kV
8 m (2x4 m od osi kablovoda)
Daljnovod 10, 20 kV 
20 m (2x10 m od osi daljnovoda)
Daljnovod 35 kV
30 m (2x15 m od osi daljnovoda)
Daljnovod 110 kV
30 m (2x15 m od osi daljnovoda)
Daljnovod 440 kV
50 m (2x25 m od osi daljnovoda)
(4) Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca.
(5) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(6) Nizko in srednje napetostno omrežje je v naseljih potrebno zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Enako velja pri prenovah in rekonstrukcijah prostostoječih vodov.
(7) Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri kvalitetnih in varovanih pogledov.
(8) Na območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja oziroma zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednje napetostne vode. Nove transformatorske postaje naj bodo oblikovane in postavljene tako, da čim manj vplivajo na vidne kvalitete prostora.
(9) Spodbuja se soproizvodnja električne in toplotne energije v vseh možnih kombinacijah uporabe goriv ter z možnostjo uporabe energije za hlajenje objektov (plinska kogeneracija, kogeneracija v kotlovnici na obnovljiv vir energije …).
(10) Javna razsvetljava na cestah, ulicah in drugih javnih površinah se izvaja z nizkimi oziroma visokimi uličnimi svetilkami, ki s svojo močjo in usmerjenostjo svetlobe ne onesnažujejo okolja. Oblikovanje svetil mora biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora, v vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Umetno osvetljevanje negativno vpliva na populacije žuželk, netopirjev in nekaterih vrst ptic, zato naj se za osvetljevanje javnih površin uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra (npr. natrijeve plinske svetilke ali LED svetilke s temperaturo sevanja pod 2.400K). Svetilke naj bodo nepredušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke in usmerjene v tla brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
Cerkvi na Breznici in na Rodinah naj se ne osvetljujeta, ker sta v njej evidentirani koloniji netopirjev.
(11) Sončne zbiralnike je dovoljeno postavljati na streho, balkonske ograje in zatrepe, tako da ležijo v njihovi ravnini. Postavitve nad slemenom in na objektih kulturne dediščine niso dopustne.
(12) Celice za fotovoltaične elektrarne je dovoljeno postavljati na strehe (v ravnino strehe, brez dodatnih konstrukcij – stebričkov). Fotovoltaične elektrarne na stebrih je dopustno postavljati na temu primernih stavbnih zemljiščih.
(13) Za vsak poseg v elektroenergetski varovalni pas je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja, ki obdeluje približevanje in križanje z visokonapetostnimi prenosnimi vodi in na podlagi tega pridobiti soglasje pristojne organizacije.
94. člen 
(pogoji za gradnjo in ureditev malih hidroelektrarn) 
(1) Urejanje MHE je mogoče v okviru obstoječih mlinov in žag. Nove MHE je možno umeščati v prostor šele po sprejetju podrobnejšega načrta upravljanja z vodotoki na območju Občine Žirovnica oziroma po pripravi ustreznih strokovnih podlag, ki bodo utemeljile smiselnost posega in okoljsko sprejemljivost.
(2) Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti zagotovljen prehod rib (ribja steza) in takšen pretok vode, ki zagotavlja biološki minimum. Tlačni vodi morajo biti vkopani, zemljišče pa urejeno in zavarovano proti eroziji. Pri vkopavanju tlačnih cevi ni dopustno zasipavanje struge z odvečnim materialom. Dopustne so obnove starih rak za potrebe malih hidroelektrarn.
(3) Strojnica male hidroelektrarne mora biti postavljena nevpadljivo, po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če se strojnica nahaja v poplavnem območju, je tako lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravlično presojo. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih in investicijskih del. Streha na strojnici mora biti simetrična dvokapnica z naklonom od 35° do 42°. Ograje okrog strojnice niso dovoljene razen kot varovalne ali zaščitne ograje.
(4) Posegi v poplavna območja se lahko izvedejo le v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja posege v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav ter z izvedbo ustreznih omilitvenih ukrepov.
95. člen 
(pogoji glede oskrbe s plinom) 
(1) Prenosni plinovod ima varovalni pas v širini 65 m na vsako stran. V varovalnem pasu je potrebno upoštevati določila zakonodaje s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja prenosnega sistema zemeljskega plina in za vsak poseg pridobiti mnenje operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina.
(2) Varnostni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je 5 m širok pas na vsako stran prenosnega plinovoda.
(3) Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja. Za te posege je potrebno izdelati projekte za gradbeno dovoljenje ali za izvedbo, kjer morajo biti obdelane in z upravljavcem plinovoda usklajene vse projektne rešitve, ki se nanašajo na plinovode in pripadajoče pasove. Projekti morajo vsebovati situacijo s prenosnim omrežjem zemeljskega plina, komunalno in cestno infrastrukturo, objekte ter druge posege zunanje ureditve. Izdelati je potrebno geološko poročilo o vplivih predvidenih objektov in ostalih posegov na obstoječi plinovod in predvideti zaščito plinovoda.
(4) Obvezna je priključitev vseh objektov (stanovanjskih in nestanovanjskih) na obstoječe ali predvideno plinovodno omrežje, razen objektov, ki uporabljajo obnovljive vire energije. V primeru, da ima občina sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka, ima priključitev na obstoječe ali predvideno plinovodno omrežje, prednost pred izrabo lesne biomase.
(5) Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možno pod pogoji, ki jih določi upravljavec plinovoda.
96. člen 
(gradnja in urejanje daljinskega ogrevanja ter uporaba ekološko čistih virov energije) 
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
(2) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o OPN in varstvenih režimov.
(3) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, je potrebno upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije, ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov. Izvzete so stavbe, katerih oskrba z energijo je določena v lokalnem energetskem konceptu, stavbe, za katere predpis lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva.
97. člen 
(ukrepi za učinkovito rabo energije) 
(1) Učinkovita in varčna raba energije bo trajna razvojna usmeritev pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji, kar pomeni zmanjšanje rabe energije ob zagotavljanju enake ali večje kakovosti življenja in konkurenčnosti gospodarstva.
(2) Učinkovitejša raba energije in zamenjava fosilnih goriv z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso (kurjenje biomase velja za CO2 nevtralno).
(3) Na redkeje poseljenih območjih, kjer se nahaja predvsem individualna stanovanjska gradnja, se v prihodnje načrtuje predvsem individualna energetska oskrba in pri tem pospešuje uporaba obnovljivih virov energije. Potencial v bodoče predstavljajo obnovljivi viri energije, predvsem sončna ter energija lesne biomase.
(4) Podpira se izgradnjo fotovoltaičnih elektrarn (predvsem za potrebe industrijskih objektov) in solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode. Solarna energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave.
(5) Učinkovitejšo rabo se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo, in sicer z vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave in z omejevanjem na minimalno število svetlobnih teles, postavljenih zunaj strnjene poselitve. Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati določila zakonodajo s področja svetlobnega onesnaževanja, ki se nanašajo na porabo električne energije.
(6) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe, tako da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
(7) Z namenom smotrne rabe prostora, je treba nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtovati na lokacijah obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti.
(8) Energetski sistem je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju rabe energije.
(9) Pri načrtovanju energetskih in telekomunikacijskih omrežij naj se preveri vse tehnične možnosti za uporabo že obstoječih koridorjev.
98. člen 
(pogoji glede navezovanja na telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez) 
(1) Novo telekomunikacijsko omrežje (v nadaljnjem besedilu TK) in druga telekomunikacijska kabelska omrežja naj se izvedejo z zemeljskimi kabli.
(2) Prečkanje TK kablov z drugo infrastrukturo se izvede v zaščitnih ceveh.
(3) Pri določanju odmikov stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. Ob medkrajevnih kablih za zveze je v 3-metrskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.
(4) Oddajnike za potrebe mobilnih komunikacij je treba locirati na vizualno manj izpostavljenih in nedominantnih lokacijah, prav tako ne v smeri kakovostnih pogledov na naravne ali ustvarjene kakovostne dominante ter na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi. V urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi). Na območjih naravne dediščine in na ekološko pomembnih območjih se te naprave postavlja le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. V območje in na objekte kulturne dediščine se teh objektov ne postavlja. Izjemoma je postavitev možna, če se ne spremeni ali ne razvrednoti pomena in videza objekta ali območja dediščine in se ohrani ostale varovane vrednote dediščine.
(5) Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je dopustno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje (CaTV) in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. Trasa omrežja CaTV mora praviloma potekati po isti trasi kot TK omrežje.
99. člen 
(obstoječa in predvidena omrežja in objekti gospodarske javne infrastrukture, na katera se morajo posamezna območja obvezno priključiti in obveznosti, ki izhajajo iz tega) 
(1) Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječo oziroma novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se objekti obvezno priključijo na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in dezinficirati.
(2) Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje. V kolikor priključitev na javno kanalizacijo ni mogoča, je treba zagotoviti ustrezno čiščenje odpadne vode v skladu s področno zakonodajo in pristojnim soglasjedajalcem.
(3) Začasni objekti, ki uporabljajo vodo oziroma so priključeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvodnjavanje odpadnih voda.
100. člen 
(način možne oskrbe objektov, v kolikor izgradnja gospodarske javne infrastrukture ali javnega dobra ni predvidena) 
(1) V območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja in je oddaljenost od javnega vodovoda večja od 200 m ter je izvedba povezana z nesorazmernimi stroški, si mora investitor zgraditi lastno vodovodno zajetje s cevovodom in pridobiti potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične in bakteriološke analize vodnega vira.
(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda v posameznem območju so obvezne MČN, iz katerih blato odvaža pooblaščena organizacija na ustrezna odlagališča. MČN morajo biti locirane tako, da so dostopne vozilom za praznjenje.
(3) V območjih počitniških hiš niso dopustne cisterne za kurilno olje. Za ogrevanje se priporočajo obnovljivi viri energije.
3.7. Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
101. člen
(pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine) 
(1) Kulturna dediščina je prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu in drugih uradnih evidencah.
(2) Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnje novih objektov, dozidave obstoječih objektov, nadzidave obstoječih objektov in drugi dopustni posegi določeni s tem odlokom, so na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji varstva, ki veljajo za ta objekt ali območje.
(5) Za posege v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstvena območja dediščine ali registrirane dediščine, vpisane v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(6) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podrobnejše podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(7) Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo merila in pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni razglašena za kulturni spomenik in ni varstveno območje, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki je nosilka vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni v tem členu.
(11) Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjega odstavka tudi dodatni prostorski izvedbeni pogoji, kot jih določajo varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine.
(12) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, na podlagi katerega se ohranjajo varovane vrednote kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblika zunanje podobe (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolico značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(13) Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, na podlagi katerega se ohranjajo varovane vrednote kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(14) Za območja kulturne krajine velja varstveni režim, na podlagi katerega se ohranjajo varovane vrednote kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(15) Za območja vrtno-arhitekturne dediščine velja varstveni režim, na podlagi katerega se ohranjajo varovane vrednote kot so:
– kompozicija, zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.),
– ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
– rastišče,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
(16) Za registrirano memorialno dediščino velja varstveni režim, na podlagi katerega se ohranjajo varovane vrednote kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(17) Pri posegih v vplivna območja kulturne dediščine velja varstveni režim, na podlagi katerega se ohranjajo varovane vrednote kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(18) V območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovala arheološke ostaline ali spremenila njihov vsebinski in prostorski kontekst. V posamezna registrirana arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(19) Ob enotah in območjih kulturne dediščine ter v vplivnih območjih kulturne dediščine nidovoljeno postavljanje nezahtevnih in enostavnih objektov, z izjemo nezahtevnih in enostavnih objektov za potrebe obstoječe stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja, če to ne krni prostorskih kvalitet kulturne dediščine.
(20) V smeri vedut (s komunikacijskih poti na kulturno dediščino) ni dovoljeno postavljati reklamnih panojev ali drugih enostavnih objektov, ki bi zmanjševali prostorski pomen kulturne dediščine.
(21) Pri posegih ob kulturni dediščini je treba zagotoviti varovalni pas med posegom in kulturno dediščino. Ohranja se celovitost kulturne dediščine, tako da se ustrezno umešča objekte ob enote kulturne dediščine. Za ohranjanje dobrega stanja kulturne dediščine je obvezno ohranjanje krajinske identitete, ohranjanje značilnosti grajenih struktur, ohranjanje vedut in prenova vaških jeder.
(22) Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Pri vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(23) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(24) Na območjih nezaznamovanih (prikritih) vojnih grobišč iz časa ob koncu II. svetovne vojne, do izvedbe potrebnih raziskav, ni dovoljeno izvajati zemeljskih del: grobišče Selo pri Žirovnici, Bavdov travnik pod Ajdno, med hribom Požarnica in potokom Ratibovec, Belejeva lipa – travnik zahodno od Vrbe. Evidentirana so naslednja vojna grobišča:
Oznaka
Ime
Parc. št.
K.o.
Zanesljivost
49
Selo pri Žirovnici – grobišče Selo pri Žirovnici
94
Žirovnica
Lokacija približna – zanesljivi viri
499
Vrba – 
grobišče Belejeva lipa
1094
Zabreznica
Lokacija približna – zanesljivi viri
195
Moste – grobišče Bavdova ledina 2
1139
Žirovnica
Lokacija približna – nezanesljivi viri
50
Moste – Grobišče Bavdova ledina 1
1143
Žirovnica
Lokacija natančno določena – grobišče potrjeno
101.a člen 
(varstvo prikritih vojnih grobišč in vojnih grobišč) 
(1) Na območju Občine Žirovnica se nahajajo vojna grobišča:
– grob borca NOV, številka grobišča: 140410031, lega: krajevno pokopališče Breznica
– grobišče 32 padlih borcev NOV in ŽFN, številka grobišča: 140410031, velikost 160m2, lega: krajevno pokopališče Breznica, v sredini pokopališča na zgornji terasi
– grobišče, kjer je pokopano neznano število oseb, ki so bile likvidirane ob koncu vojne, številka grobišča: 140410101, lega: Bavdov travnik pod Ajdno, nad železniško progo
– grobišče oseb, ki so bile od leta 1944 do konca vojne likvidirane s strani partizanov, številka grobišča: 140410102, lega: za spominskim obeležjem NOV v dolini Završnice
– pokopani trije nemški vojaki, padli leta 1945, številka grobišča: 140410161, velikost 2m2, lega: krajevno pokopališče Rodine, tik ob zidu pri stranskem vhodu
– grobišče 20 jeseničanov, članov tovarniške straže in nemških uradnikov, številka grobišča: 140410191, lega: Belejeva lipa, ob poljski poti Vrba – Breg, parc. št. 1094 k.o. Zabreznica
in prikrita vojna grobišča:
– Selo pri Žirovnici – grobišče Selo pri Žirovnici, parc. št. 94 k.o. Žirovnica
– Moste – Grobišče Baudova ledina 1, parc. št. 1143 k.o. Žirovnica
– Moste – Grobišče Baudova ledina 2, parc. št. 1139/1 k.o. Žirovnica
– Vrba – grobišče Belejeva lipa, parc. št. 1094 k.o. Zabreznica.
(2) Na prikritih vojnih grobiščih in vojnih grobiščih, je prepovedano:
– spreminjati zunanji videz vojnega grobišča,
– poškodovati vojno grobišče ali odtujevati njegove sestavne elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki bi pomenila krnitev spoštovanja do grobišča oziroma je v nasprotju s pokopališkim redom na vojnih grobiščih.
102. člen 
(pogoji glede ohranjanja narave) 
(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2) Za gradnjo objekta na zavarovanih območjih narave, območjih Natura 2000 in na območju naravnih vrednot je treba pridobiti naravovarstvene pogoje oziroma pozitivno mnenje pristojnega organa za ohranjanje narave.
(3) Ob vodotokih se ohranjajo poplavne in razlivne površine ter obvodni pas vegetacije. Vodnogospodarski objekti in obrežna zavarovanja se gradijo le za namen varstva pred poplavami in erozijami in to z naravnimi materiali, ob čim manjšem poseganju v obvodno vegetacijo in na način, ki ohranja dinamiko vodotoka. Ohranja se vzdolžna razgibanost vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi, prodišči ipd. Prodišča se rabijo v taki količini, da se naravna dinamika vodotoka ne spreminja, brez večjih posegov v brežine in v času, ko ptice ne gnezdijo.
(4) Na območjih botaničnih naravnih vrednot se ohranja obstoječa raba in ekološki pogoji, ki zagotavljajo ohranjanje naravnih vrednot.
(5) Ohranjajo se ogroženi habitati (predvsem mokrišča, suha ekstenzivna travišča, visokodebelni sadovnjaki, naravni vodotoki, poplavni gozdovi) in ogrožene živalske ter rastlinske vrste.
(6) Obstoječe travniške habitate naj se ohranja v največji možni meri. Kjer to ni mogoče, naj se posegi izvajajo zgolj na območju gradnje. Poškodovane površine naj se po zaključku gradnje sanira in zasadi z avtohtonimi travniškimi mešanicami.
(7) V čim večji meri se ohranjajo gozdni robovi, tradicionalni visokodebelni sadovnjaki, manjše skupine dreves in posamezna drevesa v krajini ter omejki (drevesne živice). Ohranjajo se tudi ravni ali vijugasti koridorji grmovnic in dreves (mejic) na kmetijskih zemljiščih in znotraj naselij zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti območja ter zaradi pomembnosti za prehranjevanje netopirjev na posebnih varstvenih območjih. Ohranjajo se živice in skupine dreves na pašnikih v dolini Završnice. Ohranjajo se ježe in vegetacija kot značilne geomorfološke oblike. Gradnja se umešča izven robov ledeniško prodnih teras.
(8) Prometno infrastrukturo naj se v prostor umešča tako, da se ohranijo elementi krajine, kot so mejice, travniški sadovnjaki in posamezna drevesa zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti.
(9) Gozdne ceste naj se trasirajo izven naravnih vrednot in območij pomembnih z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti.
(10) Agromelioracije se izvajajo tako, da bistveno ne spreminjajo reliefa oziroma ne posegajo v geomorfološke posebnosti ter tako, da ne spreminjajo rastišč, ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst. Hidromelioracije se ne izvajajo na območjih z naravovarstvenim statusom.
(11) Gradnja na robu konglomeratnih teras ni dopustna.
(12) Zaradi nevarnosti širjenja invazivnih tujerodnih vrst v občini Žirovnica, naj se za omejevanje njihovega širjenja upošteva naslednje usmeritve:
– med gradnjo je treba izvajati ukrepe preprečevanja širjenja invazivnih tujerodnih vrst predvsem tako, da se na območje dovaža le zemeljski material, ki ne vsebuje ostankov invazivnih tujerodnih vrst, delovne stroje se pred začetkom del očisti, po končanih delih pa naj investitor najmanj 3 leta spremlja morebiten pojav invazivnih tujerodnih vrst in jih nemudoma odstrani (cvetoče vrste pred cvetenjem), ostanke pa sežge.
– na javnih površinah naj se sadi in seje prednostno avtohtone okrasne rastline, med neavtohtonimi pa le tiste, ki zanesljivo niso invazivne. Enako se priporoča tudi lastnikom zasebnih zemljišč.
103. člen 
(varstvo okolja in naravnih dobrin) 
(1) Gradnja in prostorske ureditve so možne v vseh območjih, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.
(2) Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča.
104. člen 
(varstvo zraka) 
Za varstvo zraka je potrebno:
– pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
– nove stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije (plin, bio masa ...),
– zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb,
– obvezno priključiti vse večje uporabnike na zgrajeno plinovodno omrežje,
– urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka,
– postopno preiti na način ogrevanja obstoječih stavb z ekološko sprejemljivimi gorivi,
– pri prenovi in novogradnjah vseh javnih in zasebnih stavb spodbujati pasivno oziroma energetsko učinkovito gradnjo. Novogradnje in rekonstruirani objekti, z izjemo objektov kulturne dediščine, morajo izpolniti pogoj, da je letna poraba energije pod 50 kW/m³ objekta.
105. člen 
(varstvo tal) 
(1) Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(2) Padavinsko vodo z onesnaženih površin je treba pred ponikanjem očistiti v lovilcih olj.
(3) Spodbujati je potrebno ekološko kmetijstvo. Tudi sicer naj se pri kmetovanju čim manj uporabljajo pesticidi, predvsem insekticidi.
106. člen 
(varstvo voda in priobalnega zemljišča) 
(1) Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje. V kolikor priključitev na javno kanalizacijo ni mogoča, je treba urediti ustrezno čiščenje odpadne vode v skladu s področno zakonodajo in pristojnim soglasjedajalcem.(2) Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali kanalizacijo.
(3) Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju, kanaliziranje vodotokov ni dopustno.
(4) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za potrebe požarne varnosti.
(5) Za posege v vodovarstvena območja ter vodne in obvodne ekosisteme je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo to področje ter akte o zavarovanju.
(6) Na območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih območjih je obvezno spoštovati omejitev pri izvajanju kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnostih. Pred vsakim posegom ali spremembo dejavnosti na območju varstvenih pasov je treba pridobiti predhodno strokovno mnenje hidrogeološke službe.
(7) Gradnje objektov ali naprav, ki so namenjene proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, gradnje objektov, za katere je v skladu s predpisi s področja varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter gradnje objektov in naprav za odlaganje odpadkov, so v vodovarstvenih območjih prepovedane.
(8) Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne vode ali odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področju varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
(9) Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano.
(10) V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko stanje ali rabo za kmetijstvo.
(11) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija.
(12) Pri urejanju objektov in naprav kot so male hidroelektrarne, mlini, žage in ribogojnice, mora investitor, na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka, zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe.
(13) Spodbujati je treba uvajanje sonaravnega kmetijstva. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje odpadkov, gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlinja.
(14) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.
(15) Odvečnega odkopnega materiala ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah.
(16) Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.
(17) Za rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, je treba pred posegi pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(18) Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda na način, da:
– ni predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5-metrskem radiju od objekta merske mreže,
– ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda,
– se v bližini merskega objekta ne spreminjajo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače,
– bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje,
– je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže.
(19) Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,
– poseg ki je potreben za izvajanje javnih služb po Zakonu o vodah,
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik,
– hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(20) Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih, manj zahtevnih in nezahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev pozitivnega mnenja s področja varovanja voda za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, je potrebno dosledno upoštevati zakonodajo, ki opredeljuje omejitve in pogoje za gradnjo na vodovarstvenih območjih in vsebino dokumentacije, potrebno za pridobitev pozitivnega mnenja.
(21) V obrežno vegetacijo naj se posega čim manj. Čisti se predvsem podrast in izvaja nujna vzdrževalna dela: sekanje, obsekavanje, redčenje, zasajanje, in sicer tako, da se bistveno ne spreminjajo fizikalne lastnosti obrežja. Ohranjajo se obvodni habitati ob obeh glavnih rekah, Završnici in Savi Dolinki, zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.
(22) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti, pri čemer se upošteva naslednja določila:
– ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov,
– objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod,
– ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin,
– preprečuje se onesnaženost voda,
– odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali,
– prepovedano je odlaganje odpadkov v vode, začasne deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na način, da je preprečeno onesnaževanje voda,
– prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih, tako da se posegi ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib. V tem času je prepovedan tudi odvzem plavin (gramoz, prod, mivka) in drugi posegi v drstišča.
(23) Načrtujejo in izvajajo naj se ukrepi za zmanjšanje emisij odpadnih mineralnih olj v podtalnico (npr. čim več parkirnih površin naj se pokrije z nadstrešnicami ...).
(24) Linijske objekte, ki zahtevajo globoko temeljenje oziroma poslabšujejo pogoje za infiltracijo vode v podzemlje, naj se načrtuje tako, da ne vplivajo na režim podzemne vode (ceste, železnica ...).
107. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, potresom, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
– varen umik ljudi, živali in premoženja,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
(2) Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) je občina v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0.175 na pretežnem delu in 0.15 na skrajnjem severnem delu ob avstrijski meji.
108. člen 
(poplavna območja) 
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(5) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(6) Ne glede na določbe drugega in petega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
109. člen 
(erozijska območja in plazovita območja) 
(1) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazovitih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(2) Na območjih zahtevnejših zaščitnih ukrepov, na žariščih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih, je za vsako gradnjo oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, potrebno predhodno pridobiti geološko mnenje in pred izdajo oziroma v sklopu dovoljenja za gradnjo izvesti predpisano sanacijo brežine, če je ta potrebna.
(3) Na plazovitem območju se ne sme posegati v zemljišče na tak način, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišč. Na tem območju je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišča ali razbremenjujejo podnožje zemljišč,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
110. člen 
(požarno ogrožena območja) 
V skladu s predpisi o varstvu pred požarom je na vseh območjih treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi in premoženja, potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, prometne in delovne površine za intervencijska vozila in viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
110.a člen 
(območja za potrebe obrambe) 
V oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi je treba za vsako novogradnjo visoko nad 18m pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva. V oddaljenosti do 2 km od takih območij je treba za vsako novogradnjo, visoko nad 25 m pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje ministrstva, razen za novogradnje v okolici območij za potrebe obrambe na vzpetinah zunaj naseljenih območij.
Območja so prikazana v grafičnem delu Prikaza stanja prostora, ki je obvezna sestavina OPN.
3.8. Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
111. člen
(osončenje) 
(1) Pri gradnji novih stavb je treba predvidenim in obstoječim sosednjim stavbam zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
dne 21. 12. – najmanj 1 uro,
dne 21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure.
(2) Kadar je lega sosednjega objekta takšna, da že stanje pred posegom ne omogoča predpisanega osončenja, je potrebno v projektni dokumentaciji prikazati, da se zaradi predvidenega posega osončenje sosednjega objekta ne bo dodatno zmanjšalo.
112. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Na območju, ki se ureja s tem odlokom, je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) opredeljeno varstvo pred hrupom na podlagi posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora.
(2) Za posamezna območja osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe veljajo naslednje stopnje varstva pred hrupom:
– I. stopnja varstva pred hrupom velja za vse površine na mirnem območju na prostem, ki obsegajo zavarovana območja v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju ter območij cest in železniških prog.
– II. stopnja varstva pred hrupom velja na stanovanjskih površinah za posebne namene (SB), površinah počitniških hiš (SP) in površinah za turizem (BT).
– III. stopnja varstva pred hrupom velja na stanovanjskih površinah (SS), površinah podeželskega naselja (SK), osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU), površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS), na pokopališčih (ZK), površinah razpršene poselitve (A) in površinah celinskih voda (VC).
– IV. stopnja varstva pred hrupom velja na območjih gospodarskih con (IG), površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), površinah cest (PC), površinah železnic (PŽ), površinah ostale prometne infrastrukture (PO), območjih državnih cest (DC, DP), območjih lokalnih cest (LC), območjih železniških prog (PZ) in območjih železniških postaj, območjih energetske infrastrukture (E), območjih okoljske infrastrukture (O), na kmetijskih zemljiščih (K1, K2), območjih gozdov (G, Gr), območjih vodne infrastrukture (VI) in ostalih območjih (OO).
(3) V območjih stavbnih zemljišč z II. ali III. stopnjo varstva pred hrupom se pas ob državnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste in pas ob lokalnih zbirnih cestah znaša 15 m na vsako stran od roba ceste.
(4) Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma drugačne (javne prireditve, javni shodi ali vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav), za kar je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa. Soglasje je izdano na podlagi predhodne strokovne presoje oziroma materialnih predpisov.
(5) Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom.
(6) Nove gradnje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom v območjih, kjer predpisane mejne ravni niso presežene, oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.
(7) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.
(8) Obstoječe vire čezmernega hrupa je potrebno sanirati, tako da ravni hrupa ne presegajo mejnih ravni hrupa.
(9) V vplivnem območju avtoceste je potrebno upoštevati stopnjo obremenitve na osnovi strokovnih podlag, ki jih pri projektnih pogojih posreduje upravljavec avtoceste.
(10) Pri novogradnjah objektov in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest, je vse posege potrebno načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(11) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost investitorjev posegov. Načrtovati je treba ukrepe aktivne protihrupne zaščite z namenom zmanjševanja deleža prebivalcev izpostavljenih prekomernemu hrupu.
(12) Hrupnejše dejavnosti naj se umeščajo stran od stanovanjskih območij. Med stanovanjskimi območji in območji za dejavnosti, ki so generatorji hrupa, je nujno urejanje zelenih pasov/barier. V primeru, ko je nivo hrupa v okolju že dosegel ali presegel dovoljeno raven, je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le pod naslednjimi pogoji:
– če se lahko s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjša stopnja hrupa, tako da dovoljena mejna raven v prostorih ne bo presežena,
– če se lahko s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjša splošno raven hrupa v območju, tako da dovoljena mejna raven hrupa za območje ne bo presežena.
113. člen 
(pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam) 
(1) Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.
(2) Javne površine (ceste, pločniki) naj se izvedejo brez robov, da bodo lahko premostljive za funkcionalno ovirane osebe.
3.9. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
114. člen
(dopustni posegi pred izdelavo OPPN) 
(1) Na območjih, za katere je predvidena izdelava OPPN, so do sprejetja le-teh dopustne naslednje vrste posegov:
– za obstoječe zakonito zgrajene stavbe so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov ter nove gradnje na lokaciji odstranjenega objekta,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe območja,
– postavitve nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov, razen objektov namenjenih skladiščenju, ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja OPPN, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostor,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi.
(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in so skladni s predvidenimi ureditvami.
4. Območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt
115. člen
(območja urejanja z OPPN) 
(1) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN predstavlja prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto ter da bo dinamika priprave posameznih OPPN zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev.
(2) OPPN, ki s tem odlokom niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, za načrtovanje in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč, če so skladni s strateškim delom tega odloka.
(3) V sklopu priprave OPPN mora pripravljavec pridobiti podrobnejše smernice nosilcev urejanja prostora, v katerih bodo določene konkretne usmeritve in pogoji.
(4) Pred načrtovanjem (ali sočasno) pozidave ali drugih ureditev, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, je potrebno pridobiti idejni načrt vse komunalne infrastrukture.
(5) Za območja z gostejšo pozidavo (nad 40 stanovanjskih enot/ha) se predvidi skupno ogrevanje.
(6) S tem odlokom so predvideni naslednji OPPN:
ENOTA UREJANJA PROSTORA
NAZIV 
OBMOČJA
PODROB. 
NAMENSKA RABA
USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN
MO 2 – OPPN*
Moste – pod Ajdno – sever
SS
V območju se lahko gradi: 
– stanovanjske stavbe, 
– stanovanjsko-poslovne stavbe, ki morajo imeti več kot polovico prostora namenjenega za stanovanje, 
– spremljajoče stavbe splošnega družbenega pomena, 
– gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe. 
V območju MO 2 – OPPN* je treba urediti gozdni rob, ter izvesti ustrezne proti erozijske ukrepe. 
V območju MO 2 – OPPN* naj se uredi ustrezen prometni dostop do novega stanovanjskega območja (ureditev hodnikov za pešce, kolesarske poti). 
Pri umeščanju objektov je treba upoštevati varovalni pas daljnovoda. 
Kozolec se ohrani, tako da se ga prestavi na kmetijske površine.
MO 9 – OPPN*
Moste – Završnica – penzion
BT
V območju se lahko gradi: 
– stavbe namenjene turizmu, hoteli in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev ter objekti za rekreacijo s spremljajočimi dejavnostmi gostinstva, trgovine in storitev, 
– začasne in vadbene objekte. 
Tlorisni gabariti stavb morajo biti prilagojeni velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. 
Potrebno je izvesti ustrezne protierozijske ukrepe. Pri umeščanju objektov je treba upoštevati varovalni pas daljnovoda.
SE 2 – OPPN*
Selo – dom starejših občanov
SB
V območju se lahko gradi: 
– nove stanovanjske stavbe za posebne namene in spremljevalne objekte (domovi za ostarele, socialno-varstveni zavodi in druge nastanitvene stavbe), 
– dom upokojencev z vsemi spremljajočimi vsebinami, 
– stavbe za zdravstveno in zavodsko oskrbo. 
Okolico objektov se ozeleni, zlasti rob proti odprtim kmetijskim površinam. 
Pri umeščanju objektov je treba upoštevati varovalni pas daljnovoda.
VR 1 – OPPN*
Vrba
SK, CU, K1
Za območje se izdela celovita prenova in konservatorski načrt za prenovo z namenom varovanja kulturnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihove izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na stavbe. 
Novogradnje znotraj naselja morajo ohraniti značaj vaškega naselja. Velikost objektov ne sme presegati tlorisnih in višinskih gabaritov obstoječih stavb. 
V bližnjo okolico zavarovanega naravnega spomenika Vrba – lipa se ne sme posegati. 
Analitični del konservatorskega načrta za prenovo predstavlja podlago za pripravo osnutka OPPN skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
ŽA 1/E – OPPN*
Obvoznica Vrba
PC
Območje je rezervirano za gradnjo obvoznice za naselje Vrba. 
Treba je ohranjati živice. 
Ceste naj se ne razsvetljuje z javno razsvetljavo oziroma naj se jo osvetljuje samo toliko, da bo v skladu s področno zakonodajo. 
Vzdolž obeh strani cestnega telesa variante naj se zasadi drevored z namenom zagotavljanja boljše orientacije netopirjev v prostoru. 
Kjer bo pri stanovanjskih objektih prekoračena mejna vrednost kazalcev hrupa, je treba izvesti aktivne ali pasivne protihrupne ukrepe. 
Pri rekonstrukciji ceste je potrebno upoštevati enoto kulturne dediščine EŠD 24029 Breznica – kapelica južno od Breznice in jo po potrebi zavarovati pred poškodbami zaradi gradbenih del na cesti. 
Ob objektih Vrba 35, Vrba 34, Vrba 33, Vrba 12, Vrba 12a in Vrba 11a je treba po izgradnji obvoznice izvesti meritve hrupa. V primeru, da bodo mejne vrednosti kazalcev hrupa prekoračene, je treba izvesti ustrezne protihrupne ukrepe.
ZV 3 – OPPN*
Cesta v Završnico s parkiriščem
PC, PO
V območju se rekonstruira cesta po obstoječi trasi in zgradi parkirišče v dolini Završnice, ki bo glavno parkirišče na vstopu v dolino ob načrtovanem urejanju prometnega režima v dolini Završnice in v Karavankah. 
Na parkirišču se lahko namesti obvestilne, informativne, pojasnjevalne in usmerjevalne table. 
Rekonstrukcija ceste in parkirišče se lahko izvajata po delih. Parkirišče je treba ustrezno urediti. 
Sprejet je bil delni OPPN – Odlok o občinskem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo in razširitev občinske ceste v Završnico (Uradni list RS, št. 43/11 s spremembami in dopolnitvami). V delu, kjer je bil sprejet OPPN, se le ta ukine, v preostalem delu ostane kot predviden OPPN, ki je sestavljen z območij ZV 1 – OPPN* in ZV 3 – OPPN*.
ZV 1 – OPPN*
Cesta v Završnico – spodnji del
PC
V območju se rekonstruira cesta po obstoječi trasi. Rekonstrukcija ceste se lahko izvaja po delih.
ZV 2 – OPPN*
Dolina Završnice 
VC, G, K1, ZS, SP, E, OO
Predvidena je izdelava OPPN. 
V dolini Završnice je dopustno organizirati rekreacijski center ob akumulacijskem jezeru. Prostor je predviden za izvajanje prostočasnih dejavnosti v naravnem okolju, ki ne presegajo mejnih vrednosti ravni hrupa, kot jih za I. stopnjo varstva določa uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v območju stavbnih zemljišč. 
Za izvedbo takega programa je predvidena izgradnja oziroma ureditev: 
– igrišča za odbojko na mivki ob jezeru, v zimskem času tudi drsališče, 
– pokrit prostor za prireditve, 
– otroško igrišče, 
– prostor za piknike z organiziranimi kurišči, tako da se ohranja drevesno vegetacijo, 
– dvonamenski objekt strojnice MHE Bukovje s pripadajočimi napravami (že izdano gradbeno dovoljenje), 
– manjši tabor za skupine tabornikov, skavtov, planincev in šolske mladine, 
– igrišče za nogomet, 
– zipline proga, 
– tekaške proge, 
– druge športne površine in spremljajoče vsebine ter spremljajoči objekti za potrebe navedenih dejavnosti. 
Lokacija in nabor objektov ter drugih vsebin sta le okvirna (usmeritev). Če med izdelavo OPPN pride do drugih rešitev oziroma potreb, se jih lahko uvrsti v OPPN. 
Vsi posegi se odmaknejo od obrežne vegetacije nad Završnico in gozdnega roba, kamor ni dovoljeno posegati. 
Igrišča brez objektov se uredijo na travnatih površinah. 
Vsi posegi se izvedejo tako, da ne bo novih degradacij prostora, kot so onesnaženje s smetmi ob potoku in na gozdnih tleh. 
Severno od rekreacijskega centra, nad igriščem za nogomet, se na naravni kamniti steni uredi prostor za športno plezanje. 
Ugotovljeno je, da v steni gnezdi velika uharica, zato bo treba v OPPN ločiti poti plezanja od območja gnezdenja. Plezališče se lahko širi samo v območju skalovja v južnem delu pod Verišami. Potrebno je določiti natančno območje plezališča, predvsem najbolj vzhodno in najbolj zahodno smer. Dostop do plezališča mora biti urejen po eni poti, ki ne sme biti speljana v območje zahodno ali vzhodno od območja plezanja. Zadrževanje ljudi na vrhu skalovja mora biti prepovedano. Na obeh omenjenih mejah plezališča mora biti postavljena informacijska tabla, ki omejuje dostop do sosednih skal. Natančne meje plezališča in natančna pot naj se določijo na terenu, pred izdelavo OPPN.
Objekt MHE Bukovje se lahko dozida, in rekonstruira. Višina objekta naj ne presega višine izvedenega objekta. Znotraj obstoječih gabaritov je dopustna izvedba mansarde. Za potrebe širitve gostinske dejavnosti so dopustne zaprte in odprte gostinske terase. Naklon strehe naj bo enak kot na obstoječem objektu. V primeru izvedbe zimskega vrta ali pokrite terase, lahko oblika in naklon strehe odstopa od oblike in naklona na obstoječem objektu – dovoljene so enokapne strehe nižjega naklona ali ravne strehe z minimalnim naklonom. Namembnost objekta naj se prilagaja obstoječi namembnosti. 
Dopustne so postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavno zakonodajo. 
Ohranjajo se skupine dreves na pašnikih v dolini Završnice. 
Pri plezalni steni se ohranja urejenost in dostopnost do območja spominske plošče (spominska plošča partijski konferenci jeseniškega okrožja – EŠD 5398). 
Ob prostoru za piknik je spominska plošča, ki se jo lahko vključi v bodočo ureditev ali se prostor za piknike umakne od obeležja. V obeh primerih je treba ohraniti dostop za urejanje in vzdrževanje. 
Pri pripravi OPPN naj se upoštevajo že obstoječi posegi v prostoru (že urejeno nogometno igrišče, že urejen pokrit prostor ...). 
Vse predvidene ureditve naj se čim bolj odmikajo od območja naravne vrednote Završnica. 
Ves mirujoči promet naj se usmerja na predvideno parkirišče ob vstopu v dolino. 
Prostor za prireditve naj ne bo grajen objekt, ampak območje, kamor se bo lahko postavil montažen objekt (šotor za prireditve ...). 
Pri ureditvi tabora naj se uredijo tudi ustrezne sanitarije. 
Tematske poti (kolesarske steze, pešpoti, konjeniške poti, steze za smučarski tek, trim steza ipd.) naj se urejajo po že obstoječih poteh. 
V varovalni gozd se ne sme posegati. 
Pri umeščanju objektov je potrebno upoštevati varovalni pas daljnovoda. 
Pri umeščanju objektov je treba upoštevati priobalni pas Završnice in akumulacije. 
V okviru priprave OPPN se ob arhitekturnem oblikovanju objekta na JZ delu območja preveri tudi vpliv hrupa na okolje. Arhitekturno oblikovanje objektov naj sledi zahtevam, po čim manjšem vplivu hrupa na okolje. 
Vegetacijo je treba v čim večji meri ohranjati. 
V sklopu priprave OPPN naj se izdela prometna ureditev z omejitvami prometa v sklopu območja OPPN. 
Na območju piknik prostorov in igrišča za nogomet je dopustna postavitev nadstrešnic. 
Nogometno igrišče ne sme biti osvetljeno. 
V celoti se ohranja drevesna vegetacija na brežini Završnice. 
Območje leži v erozijskem območju z zahtevnejšimi ukrepi, zato je treba upoštevati 109. člen odloka o OPN.
GO – OPPN*
Golf igrišče
BT, ZS
Predvidena je izdelava OPPN za celotno območje golfa. Površine za turizem (BT) namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev ter objektom uprave igrišča in vzdrževalnih dejavnosti za potrebe igrišča. Pri pripravi OPPN je treba upoštevati naslednje usmeritve: 
– območje se zasnuje kot funkcionalno in oblikovalsko skladno celoto, 
– višina objektov, ki niso namenjeni nastanitvi je lahko največ K+ P+1+2M oziroma tolikšna, da le-ti niso vidni s ceste proti Bledu, 
– pri arhitekturnem oblikovanju se upošteva načela oblikovanja stavbnih mas in elementov, materialov in barv, ki so značilni v tem delu prostora, pri čemer naj zasnova odseva tudi sodobni duh časa, 
– pri krajinsko arhitekturnem oblikovanju območja se upošteva obstoječo oblikovno zasnovo celotnega golf igrišča, pri čemer naj zasnova odseva tudi sodobne principe oblikovanja in materiale ter posebnosti ambientov, 
– nastanitveni objekti znotraj območja BT, naj bodo manjše stavbe z največ dvema enotama, maksimalne velikosti 12x12 m in etažnosti K+P+M, 
– pri zasnovi se upošteva kulturno varstvene usmeritve pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. 
Zunanja osvetlitev naj bo minimalna in namenjena zagotavljanju varnosti in ne dekoraciji. Okolica objektov naj bo intenzivno ozelenjena z drevesno in grmovno vegetacijo lokalno značilnih domorodnih vrst.
RO 2-OPPN*
Stanovanjska pozidava Rodine
SS
V območju se lahko gradi: 
– enostanovanjske stavbe, 
– zazidana površina stanovanjske stavbe ne sme presegati 180 m2 zazidane površine,
– etažnost je dovoljena do K+P+M, pri čemer je kolenčni zid lahko visok do 40 cm.
SM 6 – OPPN*
Stanovanjska pozidava Smokuč novi del – sever
SS
V območju se lahko gradi: 
– enostanovanjske stavbe, 
– zazidana površina stanovanjske stavbe ne sme presegati 180 m2 zazidane površine,
– etažnost je dovoljena do K+P+M, pri čemer je kolenčni zid lahko visok do 40 cm.
5. Posebni prostorski izvedbeni pogoji
116. člen
Enota urejanja prostora BR 1 – Breg 
(1) Pri cerkvi sv. Radegunde, na sosednjih, mejnih parcelah niso dopustne dopolnilne gradnje objektov. Nadzidave, dozidave so dopustne le v smeri od cerkve.
(2) Posegi preko zahodnega roba vasi, ki bi vplivali na naravno podobo terase in na gozdni rob, niso dopustni.
(3) Na površinah za oddih, rekreacijo in šport je treba izdelati načrt krajinske arhitekture, v katerem se zasnuje celovito parkovno ureditev z igralnimi in športno rekreacijskimi površinami. V čim večji meri je treba ohranjati obstoječo drevesno vegetacijo s podrastjo. Dovoljen je le higienski posek in čiščenje rastja v obstoječih mejicah. Pri gradbenih delih je treba predvideti ustrezne ukrepe za zavarovanje obstoječih dreves. Pri zasnovi zasaditve in umeščanju programov je treba upoštevati poglede proti odprti krajini. Omogoči se navezava na okoliške pešpoti. Grajeni in tlakovani del ureditve naj se umesti na rob obstoječega naselja. Pri umeščanju programov naj se upošteva ustrezne odmike ali načrtuje druge ukrepe za čim bolj nemoteč odnos do sosednjih zemljišč z obstoječimi stanovanjskimi objekti.
(4) Na zemljišču parc. št. 546/3 k. o. Žirovnica je pri načrtovanju potrebno upoštevati morfologijo in tipologijo vaških objektov.
(5) Gradnja novih objektov v območju enote Breg pri Žirovnici – Arheološko najdišče sv. Radegunda (EŠD 25541) je mogoča le, če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Predhodne arheološke raziskave naj bodo izvedene pred začetkom priprave projekta za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
117. člen 
Enota urejanja prostora BR 2 – Breg – kmetija 
Na zemljišča s parc. št. 418, 419, 420 in 421 k. o. Žirovnica, je dopustna preselitev kmetije. Pri preselitvi kmetije na nove površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišč, dovozov in dostopov. Robove zazidave se mora ozeleniti z avtohtono drevesno vegetacijo.
118. člen 
Enota urejanja prostora BZ 1 – Breznica 
(1) Za objekt na parceli št. 32/105 k. o. Doslovče, niso dopustne dozidave, nadzidave, postavitve pomožnih objektov in postavitve ograj. Dopustna je zasaditev žive meje do višine 1,5 m.
(2) Objekt na parceli št. 32/100 k. o. Doslovče, se lahko ohrani v stanju kakršen je. Za objekt ne veljajo določila o oblikovanju objekta in strehe.
(3) Arhitekturno oblikovanje novih objektov se mora na mejnih parcelah z enoto kulturne dediščine, Breznica – hiša Breznica 8 (EŠD 25672), zgledovati po oblikovnih kvalitetah značilne arhitekture.
(4) Gradnja novih objektov v območju enote Breznica – Ruševine cerkve sv. Nikolaja (EŠD 5309) je mogoča le, če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Predhodne arheološke raziskave naj bodo izvedene pred začetkom priprave projekta za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
118.a člen 
Enota urejanja prostora BZ 3 – Breznica 
(1) Za območje enote urejanja prostora se določijo drugačna določila glede velikosti objektov, gabaritov objektov, faktorja zazidanost, deleža odprtih bivalnih površin in oblikovanja streh.
(2) Zazidana površina stavb v navedeni enoti urejanja prostora ne sme presegati 250 m2.
(3) Tlorisni gabarit stavb ni predpisan.
(4) Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+M, pri čemer kota pritličja na nižji strani terena ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ 100 cm ali (K)+P+1+M, pri čemer je kota pritličja pri vhodu največ 50 cm nad terenom in kolenčni zid visok največ 40 cm. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.
(5) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Določen je za istovrstne površine, in znaša za zgoraj navedeno območje največ 0,50.
(6) Najmanjši delež odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na površino parcele namenjene gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene in tlakovane površine namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Delež je določen za istovrstne površine za zgoraj navedeno območje in znaša 15%.
(7) Strehe so lahko simetrične dvokapnice ali členjene strehe nad členjenim tlorisom. naklona od 25 do 40 stopinj. V primeru pohodne terase se lahko strehe izvedejo kot ravne oziroma z minimalnim naklonom.
119. člen 
Enota urejanja prostora DO 1 – Doslovče 
(1) Pri posegih na robovih naselja naj se v čim večji možni meri ohranja drevesna in grmovna vegetacija.
(2) Na zemljiščih parc. št. 159/1 in 159/4 k. o. Doslovče, je potrebno ohranjati drevesa in vaško tipologijo gradnje.
120. člen 
Enota urejanja MO 1 – romsko naselje 
(1) V območju MO 1 je potrebno urediti gozdni rob ter izvesti ustrezne protierozijske ukrepe.
(2) V MO 1 se ne umešča stavb za proizvodno obrt.
121. člen 
Enota urejanja prostora MO 5 – Moste 
(1) Mline in žage v soteski Završnice je potrebno ohranjati.
(2) Gradnja novih objektov v območju enote Moste – Arheološko najdišče Žumrova njiva (EŠD 410132) in v območju enote Moste – Nekropola Rožičev vrt (EŠD 5314) je mogoča le, če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Predhodne arheološke raziskave naj bodo izvedene pred začetkom priprave projekta za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
122. člen 
Enota urejanja prostora MO 6 – Moste 
V smeri pogledov z juga na cerkev sv. Martina, niso dopustne novogradnje in nadzidave objektov.
123. člen 
Enota urejanja prostora MO 13 – Moste – nad progo 
(1) Ob poti na zemljišču parc. št. 925/58, 925/41, 925/45, 925/46 k. o. Žirovnica, se ohranja živica na vzhodnem robu zemljišča.
(2) V sklopu priprave projektne dokumentacije v EUP MO 13 za gradnjo manjzahtevnih in zahtevnih objektov, je treba izvesti geomehanski pregled temeljnih tal in predpisati način temeljenja. Elaborat mora biti priložen projektni dokumentaciji, potrebni za izdajo gradbenega dovoljenja.
123.a člen 
Enota urejanja prostora MO 7 in MO 14 – Moste bloki 
(1) V navedenih enotah urejanja prostora so dopustni tudi večstanovanjski objekti.
(2) Zazidana površina stavb v navedenih enotah urejanja prostora ne sme presegati 300 m2.
(3) Strehe so lahko simetrične dvokapnice ali členjene strehe nad členjenim tlorisom. naklona od 25 do 40 stopinj. V primeru pohodne terase se lahko strehe izvedejo kot ravne oziroma z minimalnim naklonom. Višina strehe na novih gradnjah, ne sme presegati višine objektov v enoti urejanja prostora.
123.b člen 
Enota urejanja prostora PL in OO – Karavla 
Za zakonito zgrajen objekt na parceli 1074/28 in 1074/29 k.o. Žirovnica, ki se nahaja izven območja stavbnih zemljišč se dovoli spremembe namembnosti v stanovanjsko stavbo, rekonstrukcija ter enkratne dozidave do 15% neto tlorisne površine pritličja obstoječega objekta in enkratno nadzidavo objekta do povečanja višine objekta za maksimalno 10% višine obstoječega objekta. Dopustna je tudi novogradnje na mestu poprej odstranjenega objekta, pri čemer je treba za določanje povečanja novogradnje na mestu poprej odstranjenega objekta kot osnovo upoštevati velikost obstoječega objekta, predvidenega za odstranitev.
124. člen 
Enota urejanja prostora RO 1 – Rodine 
(1) Na zemljiščih s parc. št. 1074 in 1075/4 k. o. Doslovče, se drevesna živica ohrani v celoti.
(2) Gradnja novih objektov v območju enote Rodine – Staroslovansko grobišče (EŠD 27676) je mogoča le, če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Predhodne arheološke raziskave naj bodo izvedene pred začetkom priprave projekta za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
(3) Zaradi lege pod vodoravno ravnino letališča v Lescah, v enoti urejanja RO 1 nova gradnja objektov ne sme presegati vodoravne ravnine letališča, razen če so objekti zakriti z drugimi, enako visokimi ali višjimi nepremičnimi objekti ali predmeti, oziroma če aeronavtična študija dokaže, da predmet gradnje ne bo resno ogrozil varnosti in rednosti zračnega prometa.
124.a člen 
Enota urejanja prostora SE 1 – Selo 
(1) V objektu na parceli št. 284/2 k.o. Zabreznica je dopustno urediti tudi več stanovanjskih enot kot je predpisano v splošnih določilih.
(2) Dodatne stanovanjske enote je dopustno urediti brez povečanja gabaritov obstoječega objekta in ob zagotovitvi ustreznega števila dodatnih parkirnih prostorov na isti parceli ali na javnih parkirnih površinah.
125. člen 
Enota urejanja prostora SM 2 – Smokuč 
(1) Pri posegih na robovih naselja se v čim večji možni meri ohranja drevesna in grmovna vegetacija.
(2) Nova zazidava na zemljiščih s parc. št. 1035/6 in 1035/7 k. o. Doslovče, mora biti urbanistično skladna z vzorcem vaškega jedra.
(3) Na zemljiščih s parc. št. 901, 899 in 902, k. o. Doslovče, se ohranja drevesno živico v največji možni meri.
(4) Arhitekturno oblikovanje novih objektov vzhodno od naselbinske dediščine Smokuč – vas (EŠD 9890), na še nepozidanih zemljiščih z namensko rabo SS, se mora zgledovati po oblikovnih kvalitetah značilne arhitekture.
(5) Gradnja novih objektov v območju enote Smokuč – Grobišče sredi vasi (EŠD 5316) je mogoča le, če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Predhodne arheološke raziskave naj bodo izvedene pred začetkom priprave projekta za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
(6) V območju ZS so dopustne tudi utrditve terena (kot npr. asfaltiranje) za potrebe ureditve poligona za gasilce.
(7) Objekt na parceli št. 900/73 k.o. Doslovče se lahko ohrani takšen kot je, brez upoštevanja ostalih določil dloka.
126. člen 
Enota urejanja prostora VR 1 – OPPN* – Vrba 
Pred izdelavo OPPN za območje velja: 
(1) Za stavbno dediščino:
– varovanja kulturnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihove izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na stavbe,
– prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene in opremo, spominske plošče, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in za potrebe sakralne namembnosti dediščine,
– prepoved posegov v odprti prostor in njegove tlorisne značilnosti z razporedi stavb in drevja, razen vzdrževalnih del, ki so odobrena s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem zavoda.
(2) Za lipo:
Potrebno je varovanje in ohranjanje vaške lipe s kamni. Prepovedano je poškodovati, spreminjati rastiščne pogoje in obstoječo osončenost vaške lipe. Na vse dele drevesa je prepovedano postavljati ali obešati tuja telesa in graditi stalne objekte na območju rastišča. Sanacija vaške lipe v Vrbi naj poteka v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave. Dopustno je izvajanje sanitarnih ukrepov.
(3) Za vas kot celoto:
– v jugovzhodnem, nepozidanem delu vasi, gradnje in enostavni objekti niso dopustni, z izjemo objektov za potrebe obstoječih domačij, v kolikor presoja vplivov na dediščino pokaže, da poseg ne bo ogrozil prostorskih kvalitet varovanega območja,
– dovoljena je izvedba klasičnih strešnih odprtin s »kukrli« in »na plašč« (trikotne in pravokotne niso dopustne), strešne odprtine ne smejo presegati tretjino dolžine strehe, kritina je obvezno siva, pri oblikovanju fasad je obvezna uporaba tradicionalnih materialov (ometi, les), fasade morajo biti beljene v svetlih, pastelnih tonih,
– v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
(4) Za vplivno območje:
V južnem in vzhodnem delu vplivnega območja vasi ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov.
(5) Na parceli št. 627 k. o. Zabreznica, dozidave niso dopustne v smeri proti jugu.
127. člen 
Enota urejanja prostora VR 3 – Vrba 
(1) V južnem delu območja vasi ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov zunaj stavbnega zemljišča.
(2) Območje mora ohraniti obliko strnjenega naselja z višinskim gabaritom povprečne višine vaških stanovanjskih objektov.
128. člen 
Enota urejanja prostora ZA 1 – Zabreznica 
(1) Nadzidave stanovanjskih blokov niso dopustne. Pri rekonstrukciji strehe je dopustna ureditev mansardnih stanovanj.
(2) V nizu objektov ob cesti, med regionalno cesto in vaškim trgom, je potrebno ohranjati značilno orientacijo objektov v smeri severozahod–jugovzhod ter podedovano gradbeno linijo.
129. člen 
Enota urejanja prostora ŽI 1 – Žirovnica 
Na zemljiščih s parc. št. 96, 97/3, 94/8 in 94/2 k. o. Žirovnica, je dopustno zgraditi objekte za konjerejo in jahalnico ter ostalo pripadajočo infrastrukturo.
Na parceli št. 155/3 k.o. Žirovnica se lahko ohrani obstoječi objekt v stanju kakršnem je, z vsemi pokritimi in zaprtimi terasami, ter obstoječo namembnostjo. Ostala določila odloka se ne upoštevajo.
130. člen 
Enota urejanja prostora ŽI 4 – Žirovnica – čez progo 
(1) Na severu območja ob križišču, na zemljiščih parc. št. 1217, 22/11, 22/12, 22/13, 22/10, 22/14, 22/15, 22/16, 22/17, 22/18, 22/19 vse k. o. Žirovnica, ni dopustna gradnja drugih objektov razen ureditve nivojskega ali izven nivojskega križanja ceste z železnico vključno z vso potrebno gospodarsko javno infrastrukturo. Po izgradnji križišča so dopustne postavitve objektov zgolj za namene terciarnih in kvartarnih dejavnosti, vendar tako, da se ohranijo pogledi na cerkev sv. Martina.
(2) V delu območja z namensko rabo PO se v največji možni meri ohranja lesnato vegetacijo. V kolikor to ni mogoče, naj se jo nadomešča v bližini posega s starimi sadnimi sortami dreves v obliki linijskih struktur (mejic oziroma podolgovatih ekstenzivnih sadovnjakov).
131. člen 
Enota urejanja prostora GO – OPPN* – Golf 
Pred sprejetjem OPPN so dopustna vzdrževalna dela, odstranitve ter rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov.
132. člen 
Enote urejanja prostora ŽA1, ŽA2, ŽA3, ŽA8, ŽA9, ŽA10 – Žirovniška raven 
(1) V okolici Vrbe je treba ohranjati obstoječo parcelacijo, živico (Stagne) med Vrbo in Zabreznico, kozolce, sadovnjake in posamezna drevesa. Dejavnosti, ki za svoje izvajanje zahtevajo pokrite površine večje od 150 m2 bruto tlorisne površine in niso neposredno povezane s kulturno funkcijo območja, niso dopustne.
(2) V okolici Vrbe na vplivnem območju kulturnih spomenikov postavljanje objektov ni možno. Na ostalih odprtih površinah Žirovniške ravni je dopustno postavljanje enojnih kozolcev in enojnih kozolcev s plaščem.
(2) Potrebno je ohranjanje kvalitetnega visokodebelnega drevja na pašnikih pod Rebrom, še posebej pa skupine dreves nad Zabreznico in nad Smokučem ter gozdiček na terasi med Doslovčami in Smokučem.
(3) Na zemljiščih s parc. št. 119 in 118 k. o. Doslovče, na južnem delu, je dopustno zgraditi objekte za konjerejo in ostalo pripadajočo infrastrukturo (maneža). Okolica objekta se ozeleni z drevesno vegetacijo. V območju naj bo čim manj objektov oziroma naj se v čim večji meri ohranja sedanje stanje – vplivno območje Vrba na Gorenjskem – Vas (EŠD 9411) in Cerkev sv. Marka (EŠD 839). Pred posegi je za območje treba narediti načrt celotne ureditve, ki bo vseboval tudi načrt krajinskih ureditev, za omilitev vpliva novih športnih površin na podobo kulturne krajine.
(4) Na zemljišču parc. št. 1042/19, k. o. Doslovče, se okoli objekta vodohrana ohranja gozdna vegetacija.
(5) Pri rekonstrukciji ceste je potrebno upoštevati enoto kulturne dediščine EŠD 24029 Breznica – Kapelica južno od Breznice in jo po potrebi zavarovati pred poškodbami oziroma prestaviti zaradi gradbenih del na cesti.
(6) Gradnja novih objektov v območju enote Žirovnica – Poznoantično grobišče (EŠD 5319) je na zemljiščih, kjer še niso bile izvedene predhodne arheološke raziskave mogoča le, če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Predhodne arheološke raziskave naj bodo izvedene pred začetkom priprave projekta za gradbeno dovoljenje.
133. člen 
Enota urejanja prostora ZV – dolina Završnice 
(1) Vsi posegi se odmaknejo od obrežne vegetacije nad Završnico in gozdnega roba, kamor ni dovoljeno posegati. Vsi posegi se izvedejo tako, da ne bo novih degradacij prostora kot so onesnaženje s smetmi ob potoku in na gozdnih tleh.
(2) Po obstoječih poteh doline se uredijo trim steza in steza za smučarski tek. Steza za smučarski tek se odmakne od naravne vrednote tako, da se ohranja obrežna vegetacija in gozd.
(3) V času prireditev je dopustna postavitev začasnih objektov in naprav, ki pa jih je potrebno odstraniti takoj po zaključku prireditve.
(4) Ohranjajo se skupine dreves na pašnikih v dolini Završnice.
(5) V območju SP se za obstoječe objekte uredi čistilna naprava, ki mora biti locirana znotraj območja z namensko rabo SP. Novogradnje v območju niso dopustne.
(6) Na zemljišču parc. št. 99/2 in 99/3 k. o. Zabreznica, bo zgrajen objekt z dejavnostjo sirarne, ki bo po osnovni namenski rabi izključno kmetijski objekt. Turistična dejavnost v območju ni primerna. Zaradi gradnje tega objekta se ne izvede nove premostitve potoka Završnica.
(7) V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja v območju BT, je treba pred začetkom projektiranja pridobiti projektne pogoje in v nadaljevanju pozitivno mnenje Savskih elektrarn Ljubljana, zaradi poteka njihovih vodov.
(8) Dopustno je urediti ZIPline progo kot športno igrišče v skladu z navezavo z območjem ZV2-OPPN* v skladu z zakonodajo, ki ureja gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri urejanju ZIPline proge se čim bolj ohranja drevesna vegetacija oziroma se drevesno vegetacijo poseka samo na trasi proge v širini, ki jo zahtevajo varnostni standardi.
134. člen 
Enote urejanja prostora PL1 – Ajdna in RO 3 – Rodine – rimska vila 
Območji je dopustno urediti tako, da se ustrezno predstavi kulturno dediščino.
135. člen 
Enote urejanja prostora PL – planine in VG – visokogorje 
(1) Na pobočjih Stola in Belščice so dopustna le zavarovanja pobočij, ureditve hudournikov ter sanitarna sečnja.
(2) Ekološka sanacija in posodobitev planinskih objektov v gorskem svetu naj poteka, tako da se zagotavljajo ekološke zahteve (ČN, odplake), brez povečevanja prenočitvenih kapacitet in z ohranitvijo standarda planinskih koč.
136. člen 
Enota urejanja prostora ZE – Zelenica 
(1) Obsega površine obstoječega smučišča. Obstoječe športne površine in naprave je dovoljeno redno vzdrževati in dograjevati v smislu funkcionalne zaokrožitve dejavnosti na podlagi predhodno izdelanih strokovnih osnov.
(2) Razširitev smučišča na nove površine ni dopustna, ker je v celoti umeščeno v naravovarstveno pomembna območja (Natura 2000, ekološko pomembno območje).
137. člen 
Enota urejanja prostora ZV2 – OPPN* – dolina Završnice 
(1) Pred sprejetjem OPPN je dopustna ohranitev stavbe kot počitniškega objekta na parcelah št., 60/2 in 60/4 s pripadajočimi sosednjimi objekti v sledečem obsegu in s sledečimi maksimalnimi gabariti (ob ustrezni izvedbi komunalne infrastrukture):
– osnovni počitniški objekt velikosti 9,40 x 13,60 m, višina objekta od raščenega terena do slemena 7,75 m, višina kapi 1,48 m, dvokapna streha v naklonu 42 stopinj
– lopa velikosti 3,0 x 5,0 m, višina objekta od raščenega terena do slemena 2,6 m, višina kapi 2,0 m, enokapna streha v naklonu 5 stopinj,
– drvarnica velikost 3,0 x 5,0 m, višina objekta od raščenega terena do slemena 2,6 m, višina kapi 2,2 m, enokapna streha v naklonu 4 stopinj,
– lesena garaža velikosti 5,0 x 6,0 m, višina objekta od raščenega terena do slemena 5,4m, višina kapi 1,95 m, dvokapna streha v naklonu 42 stopinj.
Za omenjene objekte ni potrebno upoštevati drugih določil odloka.
137.a člen 
Enota urejanja prostora RO 4 – parkirišče Rodine 
(1) Ureditev parkirišča se nahaja tik ob registriranem arheološkem najdišču Rodine – Staroslovansko grobišče (EŠD 27676). Zaradi povečane možnosti najdb arheoloških ostalin se priporoča med samo gradnjo izvedba arheološke raziskave (arheološki nadzor). V primeru, da območje ne bo predhodno arheološko raziskano, mora lastnik zemljišča (investitor ali odgovorni vodja del) obvestiti ZVKDS OE Kranj o dinamiki gradbenih del vsaj 10 delovnih dni pred pričetkom zemeljskih del in omogočiti pristojni osebi dostop do zemljišč in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Izvedba predhodnih arheoloških raziskav na območju, ki je izven registriranega arheološkega najdišča ni obvezna za pridobitev pozitivnega mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(2) Uvoz na parkirišče mora biti urejen z zahodne vpadnice v vas in nikakor ne z glavne ceste.
(3) Zid, ki obdaja parcelo, predvsem zid ob glavni cesti, se mora ohraniti in obnoviti, skladno s predhodnimi kulturovarstvenimi pogoji in mnenjem.
(4) Parkirišče ne sme biti asfaltirano, pač pa zgrajeno iz plastičnih ali betonskih rešetk, med katerimi raste trava.
(5) Med parkirnimi mesti se zasadi posamezna drevesa avtohtonih vrst (načrt zasaditve se priloži projektu za pridobitev pozitivnega mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine).
137.b člen 
Enota urejanja prostora DO 2 – parkirišče Doslovče 
(1) Pred kakršnimkoli posegom v zemljino je treba na območju registriranega arheološkega najdišča Doslovče – Staroslovansko grobišče (EŠD 23125) izvesti predhodne arheološke raziskave, za katere je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskave in odstranitev arheoloških ostalin.
(2) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna služba z izdajo kulturnovarstvenih pogojev.
(3) Rezultati predhodnih arheoloških raziskav se morajo upoštevati pri pripravi projekta ali izvedbi del.
(4) Parkirišče ne sme biti asfaltirano, pač pa zgrajeno iz plastičnih ali betonskih rešetk, med katerimi raste trava.
(5) Med parkirnimi mesti se zasadi posamezna drevesa avtohtonih vrst (načrt zasaditve se priloži projektu za pridobitev pozitivnega mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine).
137.c člen 
Enota urejanja prostora ZV 5 – parkirišče za avtodome Završnica 
(1) V primeru gradnje dodatnih parkirnih površin vzdolž ceste je potrebno ohranjati pas vegetacije, ki meji na kmetijska zemljišča. V primeru potrebe po odstranitvi, je vegetacijo treba nadomestiti z avtohtonimi vrstami ali z istovrstno vegetacijo.
(2) Parkirišč vzdolž ceste ni dovoljeno osvetljevati.
137.d člen 
Enota urejanja prostora BR 3 – kamp Pšenica 
Poleg splošnih določil odloka, je treba upoštevati tudi usmeritve ZRSVN:
– na območje naravne vrednote naj se ne posega,
– priporočljivo je ohranjanje lesnate vegetacije na območju,
– za morebitne nove zasaditve naj se uporabljajo avtohtone, lokalno značilne vrste.
137.e člen 
Enota urejanja prostora MO 3 – Moste – Pod Ajdno 
Skrajni severni del enote leži v srednjem razredu poplavne nevarnosti, zaradi česar je območje delno poplavno ogroženo. Zaradi navedenega je treba upoštevati določila 108. člena odloka.
Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 34/11) vsebuje naslednje končne določbe: 
IV. KONČNE DOLOČBE 
138. člen
(veljavnost in prenehanje veljavnosti prostorskih dokumentov) 
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki:
– Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Jesenice za območje Občine Žirovnica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/86, 2/88, 8/88, 6/89, 2/90, 22/04 in Uradni list RS, št. 28/90, 31/90, 20/94, 51/98, 65/99, 107/08)
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica (Uradni list list RS, št. 51/98, 55/01, 71/05, 5/06 – UPB1, 121/06 – popravek, 43/07, 45/07 – popr., 49/09 in vse obvezne razlage)
– Ureditveni načrt središča Smokuča (Uradni vestnik Gorenjske 20/94)
– Zazidalni načrt Moste – M1 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/77, 34/04)
– Zazidalni načrt HE Moste – stikališče (Uradni vestnik Gorenjske, št. 24/79)
– Odlok o urbanističnem načrtu za območje Vrba na Gorenjskem (Uradni vestnik Gorenjske, št. 27/70, 14/79)
(2) Ostaneta v veljavi:
– Lokacijski načrt za avtocesto predor Karavanke–Bregana, odsek Hrušica–Vrba (Uradni list SRS, št. 20/89).
– Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za izgradnjo drugega (vzporednega) tira proge Ljubljana–Jesenice, na odseku od postaje Slovenski Javornik do uvoza na postajo Jesenice, z rekonstrukcijo tirnih naprav na postaji Slovenski Javornik ter postaji Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/91).
139. člen 
(neskladje med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN) 
V primeru neskladja med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN se uporabljajo določila OPPN.
140. člen 
(varstvena območja dediščine) 
Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi iz 101. člena odloka. Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Žirovnica (ZVKDS OE Kranj, februar 2008), se hranijo na sedežu Občine Žirovnica in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Kranj.
141. člen 
(dokončanje že začetih postopkov) 
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, razen v primerih, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
142. člen 
(vpogled) 
OPN Žirovnica je na vpogled vsem zainteresiranim pri upravnem organu Občine Žirovnica, pristojnem za urejanje prostora in na UE Jesenice.
143. člen 
(nadzor nad izvajanjem) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni inšpektorat.
144. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 76/12) vsebuje naslednjo končno določbo: 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 14/19) vsebuje naslednje končne določbe: 
IV. KONČNE DOLOČBE 
77. člen
(veljavnost in prenehanje veljavnosti prostorskih dokumentov) 
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati naslednji odlok:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo in razširitev občinske ceste v Završnico (Uradni list RS, št. 43/11).
(2) Ostanejo v veljavi:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Selo jug – SE 3 (Uradni list RS, št. 50/13 s spremembami in dopolnitvami)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Žirovnica – novi center ŽI 2 (Uradni list RS, št. 30/13 s spremembami in dopolnitvami)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Breznica – center (BZ 2) (Uradni list RS, št. 74/10 s spremembami in dopolnitvami)
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu za območje obrtno-poslovne cone Žirovnica (Uradni list RS, št. 42/10 s spremembami in dopolnitvami).
78. člen 
(varstvena območja dediščine) 
(1) Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi, ki se hranijo na sedežu Občine Žirovnica in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Kranj.
(2) Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določila odloka za dediščino, vključeno v prikaz stanja prostora, na dan sprejema sprememb in dopolnitev OPN.
79. člen 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 350-0036/2014
Breznica, dne 6. junija 2019
Župan 
Občine Žirovnica 
Leopold Pogačar