Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) in 17. člena Statuta Občine Cerknica UPB-1 (Uradni list RS, št. 2/17) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. 6624-12019 z dne 30. 1. 2019 je Občinski svet Občine Cerknica na 5. redni seji dne 4. 4. 2019 sprejel
o razglasitvi domačije Lipsenj – Domačija z mlinom in žago pri »Tažagnih« za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Lipsenj – Domačija z mlinom in žago pri »Tažagnih«, EŠD 23501(v nadaljnjem besedilu: spomenik).
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
– ohranjena stopetdesetletna tradicija znanja opravljanja mlinarstva in žagarstva,
– avtentična ohranjenost poslopja žage in njen inventar, ohranjen mlinski mehanizem,
– gručasti tip domačije, ki jo sestavljajo stavbe značilnega notranjskega stavbnega tipa, razen novejšega stanovanjskega prizidka.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– ožji predmet varstva sta mlin v kletnem delu hiše in žaga;
– stavbne mase, gradivo, gabariti, oblike strešin, kritina;
– prostorska zasnova domačije in odnosi med posameznimi stavbami ter ostalim prostorom.
(1) Spomenik obsega nepremičnine s parcelnimi št.: *85, 263/3, 263/4, 263/5, 1572/2 (stavba št.: 116, 37, 117, 234), k. o. Lipsenj.
(2) Meje spomenikaso določene na digitalnem katastrskem načrtu (merilo 1:2880) in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
(3) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita občina Cerknica (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje prostorske zasnove domačije in odnosov med posameznimi stavbami ter ostalim prostorom;
– varovanje stavbnih gmot, gradiva, gabaritov, strešnih naklonov in barve strešne kritine;
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične podobe spomenika;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, materialu, strukturi in barvni podobi (mlin in žaga);
– ohranjanje namembnosti spomenika skladno s prvotno namembnostjo;
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika;
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta v primeru večjih posegov v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 62230-1/2019
Cerknica, dne 12. aprila 2019
Marko Rupar l.r.
