Uradni list

Številka 9
Uradni list RS, št. 9/2019 z dne 11. 2. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 9/2019 z dne 11. 2. 2019

Kazalo

288. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1A), stran 639.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1A) 
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 31. januarja 2019.
Št. 003-02-1/2019-4
Ljubljana, dne 8. februarja 2019
Borut Pahor l.r.
predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAVAROVALNIŠTVU (ZZavar-1A) 
1. člen
V Zakonu o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) se v 2. členu 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev) (UL L št. 26 z dne 2. februarja 2016, str. 19);«.
2. člen 
Naslov 3. člena se spremeni tako, da se glasi: »(uporaba zakona za pozavarovanja, lastne zavarovalnice in lastne pozavarovalnice)«.
Za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ta zakon se uporablja tudi za lastne zavarovalnice in lastne pozavarovalnice, če v posameznih določbah tega zakona ni drugače določeno.«
3. člen 
Za 7. členom se doda nov pododdelek 1.2.2.a in novi 7.a, 7.b, 7.c, 7.č, 7.d, 7.e in 7.f členi, ki se glasijo:
»1.2.2.a Pojmi v zvezi z distribucijo zavarovalnih produktov 
7.a člen 
(distribucija zavarovalnih produktov) 
(1) Distribucija zavarovalnih produktov zajema storitve:
1. svetovanja, predlaganja ali izvajanja drugih pripravljalnih opravil pred sklenitvijo zavarovalnih pogodb,
2. sklepanja zavarovalnih pogodb,
3. pomoči pri vodenju in izvajanju zavarovalnih pogodb, zlasti pri zahtevkih za izplačilo odškodnine ali zavarovalnine,
4. zagotavljanja informacij o zavarovalni pogodbi na podlagi meril, ki jih stranka izbere na spletnem mestu ali v drugih medijih in pri zagotavljanju lestvice zavarovalnih produktov, vključno s primerjavo cen in produktov ter popustov na ceno zavarovalne pogodbe, če lahko zavarovalec ali potencialni zavarovalec na koncu postopka neposredno ali posredno sklene zavarovalno pogodbo z uporabo spletnega mesta ali drugega medija.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se posamezna storitev ne šteje za distribucijo zavarovalnih produktov, kadar storitev predstavlja:
1. občasno zagotavljanje informacij v okviru druge poklicne dejavnosti, če pri tem ponudnik storitve ne nudi pomoči pri sklepanju zavarovalne pogodbe ali izvajanju te pogodbe,
2. strokovno upravljanje zahtevkov iz zavarovalnih pogodb s strani zavarovalnice, njihovo izvedensko cenitev in poravnavo škod ali izplačilo zavarovalnih ter drugih aktivnosti, ki so s tem povezane,
3. samo zagotavljanje podatkov in informacij o potencialnih zavarovalcih zavarovalnim zastopnikom, zavarovalnim posrednikom, zavarovalno zastopniškim družbam, zavarovalno posredniškim družbam, zastopnikom dopolnilnih zavarovanj, bankam iz osmega odstavka 558. člena tega zakona ali zavarovalnicam, kadar ponudnik storitve ne nudi nikakršne druge pomoči pri sklepanju zavarovalne pogodbe,
4. samo zagotavljanje informacij o zavarovalnih produktih, zavarovalnemu zastopniku ali zavarovalnemu posredniku ali zavarovalno zastopniški družbi ali zavarovalno posredniški družbi ali zastopniku dopolnilnih zavarovanj ali banki iz osmega odstavka 558. člena tega zakona ali o zavarovalnici potencialnim zavarovalcem, kadar ponudnik storitve ne nudi nikakršne druge pomoči pri sklepanju ali izvajanju zavarovalne pogodbe.
7.b člen 
(svetovanje pri distribuciji zavarovalnih produktov) 
Svetovanje je dajanje osebnega priporočila potencialnemu zavarovalcu na njegovo zahtevo ali na pobudo distributerja zavarovalnih produktov iz 7.f člena tega zakona glede ene ali več zavarovalnih pogodb.
7.c člen 
(plačilo za distribucijo zavarovalnih produktov) 
Plačilo je vsaka provizija, honorar, pristojbina ali drugo plačilo, vključno s katero koli ekonomsko koristjo ali katero koli drugo finančno ali nefinančno ugodnostjo ali spodbudo, ki se ponudi ali plača za distribucijo zavarovalnih produktov.
7.č člen 
(matična država članica, država članica gostiteljica) 
(1) Matična država članica je:
– država članica, v kateri se nahaja stalno prebivališče zavarovalnega zastopnika oziroma zavarovalnega posrednika;
– država članica, v kateri je sedež zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona, ali če po zakonodaji te države članice pravna oseba nima sedeža, država članica, v kateri je glavna uprava zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona.
(2) Država članica gostiteljica je država članica, v kateri ima zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba, zastopnik dopolnilnih zavarovanj ali banka stalno predstavništvo ali je v njej ustanovljen oziroma tam opravlja storitve in ni njena matična država članica.
7.d člen 
(podružnica in primarni kraj poslovanja) 
(1) Podružnica je zastopstvo ali podružnica zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona, ki je na ozemlju države članice, ki ni njena matična država članica.
(2) Primarni kraj poslovanja je mesto, od koder se upravlja glavna dejavnost zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona.
7.e člen 
(trajni nosilec podatkov) 
Trajni nosilec podatkov je vsak nosilec podatkov, ki:
– zavarovalcu ali potencialnemu zavarovalcu omogoča, da shrani informacije, naslovljene osebno nanj, tako, da so dostopne za poznejšo uporabo in obdobje, primerno glede na namen informacij,
– mu omogoča nespremenjeno prikazovanje shranjenih informacij.
7.f člen 
(distributer zavarovalnih produktov) 
Distributer zavarovalnih produktov v Republiki Sloveniji je zavarovalni zastopnik, ki ima dovoljenje v skladu s 543.b členom tega zakona, zavarovalni posrednik, ki ima dovoljenje v skladu s 548. členom tega zakona, zavarovalno zastopniška družba in zavarovalno posredniška družba, ki imata dovoljenje v skladu s prvim odstavkom 558. člena tega zakona, zastopnik dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka 558. člena tega zakona, banka iz osmega odstavka 558. člena tega zakona in zavarovalnica.«.
4. člen 
Naslov 8. člena se spremeni tako, da se glasi: »(zavarovalnica, pozavarovalnica, lastna zavarovalnica in lastna pozavarovalnica)«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Lastna zavarovalnica je zavarovalnica, ki je v lasti bodisi finančnega podjetja, ki ni zavarovalnica, pozavarovalnica ali skupina zavarovalnic ali pozavarovalnic po 19. členu tega zakona, bodisi nefinančnega podjetja, ki ponuja zavarovalno kritje izključno za tveganja podjetja ali podjetij, katerim pripada, ali podjetja ali podjetij iz skupine, katere članica je.
(4) Lastna pozavarovalnica je pozavarovalnica, ki je v lasti bodisi finančnega podjetja, ki ni zavarovalnica, pozavarovalnica ali skupina zavarovalnic ali pozavarovalnic po 19. členu tega zakona, bodisi nefinančnega podjetja, ki ponuja pozavarovalno kritje izključno za tveganja podjetja ali podjetij, katerim pripada, ali podjetja ali podjetij iz skupine, katere članica je.«.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.
5. člen 
V 13. členu se v drugem odstavku na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: »Za udeležbo po 19. členu in 8. poglavju tega zakona šteje tudi vsako neposredno ali posredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih ima imetnik pomemben vpliv na upravljanje te pravne osebe.«.
6. člen 
Naslov 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »(skupina)«.
Napovedni stavek se spremeni tako, da se glasi: »Skupina po zakonu, ki ureja finančne konglomerate, je skupina, znotraj katere ima vsaj ena družba položaj:«.
7. člen 
V 26. členu se v sedmem odstavku 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. zastopanje ali posredovanje pri sklepanju zavarovalnih poslov za druge zavarovalnice in pri sklepanju dodatnega zavarovanja iz dvanajstega dela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17 in 65/17; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2).«.
8. člen 
V 28. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Zavarovalnica, ki hkrati opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih in zavarovalni skupini premoženjskih zavarovanj:«.
9. člen 
V 47. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Kvalificirani imetnik obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, o vsaki drugi statusni spremembi in vsaki drugi spremembi, ki bi lahko vplivala na izpolnjevanje meril o primernosti, določenih v 36. členu tega zakona.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
10. člen 
V 50. členu se v prvem odstavku za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. učinkovito in v organizacijsko strukturo ter procese upravljanja vključeno funkcijo, s katero zavarovalnica zagotovi pravilno izvajanje politik in postopkov za distribucijo zavarovalnih produktov, za izvajanje katere mora biti določena odgovorna oseba.«.
Dosedanji 4. in 5. točka postaneta 5. in 6. točka.
V drugem odstavku se v prvem stavku za besedama »aktuarsko funkcijo« doda vejica in besedilo »distribucijo zavarovalnih produktov«.
Za tretjim odstavkom se doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Zavarovalnice vzpostavijo, vzdržujejo in posodabljajo evidenco vse dokumentacije v zvezi z distribucijo zavarovalnih produktov.«.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
11. člen 
V 59. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice, če kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave zavarovalnice in če je bil imenovan v skladu z 58. členom tega zakona.«.
V šestem odstavku se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– oseba v treh mesecih od prejema dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice ni začela opravljati funkcije člana uprave zavarovalnice, na katero se dovoljenje nanaša. Kadar oseba pridobi dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice v ustanavljanju, začne rok iz prejšnjega stavka teči z dnem vpisa zavarovalnice v sodni register, vendar dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave preneha najkasneje takrat, ko preneha veljavnost dovoljenja zavarovalnici za opravljanje zavarovalnih poslov.«.
12. člen 
V 66. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Nadzorni svet zavarovalnice je sestavljen tako, da je zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za profesionalno nadzorovanje zavarovalnice.«.
13. člen 
V 67. členu se v tretjem odstavku črtata 2. in 3. točka. Dosedanja 4. točka postane 2. točka.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Agencija za zavarovalni nadzor članu nadzornega sveta zavarovalnice z odločbo prepove opravljati funkcijo, če član nadzornega sveta ob imenovanju ali po nastopu funkcije ne izpolnjuje pogojev iz 66. člena tega zakona ter prvega in drugega odstavka 67. člena tega zakona.
(5) Za odločbo o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice se smiselno uporabljajo določbe 10.3.3. pododdelka tega zakona o postopku za odvzem dovoljenja. Pravnomočno odločbo o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice Agencija za zavarovalni nadzor vroči tudi zavarovalnici.«.
14. člen 
V 99. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Statut v delu, ki ureja volitve v skupščino zastopnikov, in njegove spremembe začnejo veljati, ko k njim poda soglasje Agencija za zavarovalni nadzor. V primeru družbe, ki opravlja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je za začetek veljavnosti potrebno tudi soglasje ministra, pristojnega za zdravje.«.
15. člen 
V 115. členu se v drugem odstavku v 1. točki besedi »osnovnega kapitala« nadomestita z besedilom »zahtevanega minimalnega kapitala«.
16. člen 
V 128. členu se za četrtim odstavkom doda peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s prvim odstavkom tega člena zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice ali če zahteve za posredovanje obvestila v skladu z drugim odstavkom tega člena ne zavrne, vendar obvestila ne posreduje nadzornemu organu države članice v roku iz drugega odstavka tega člena, je zagotovljeno sodno varstvo, kakor da je bila zahteva za posredovanje obvestila zavrnjena.«.
17. člen 
Besedilo 129. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavarovalnica lahko ustanovi in začne opravljati zavarovalne posle preko podružnice:
1. z dnem, ko jo Agencija za zavarovalni nadzor obvesti, da je prejela obvestilo nadzornega organa države članice o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi, ali
2. z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je nadzorni organ države članice prejel obvestilo Agencije za zavarovalni nadzor iz drugega odstavka 128. člena tega zakona, če Agencija za zavarovalni nadzor do izteka dveh mesecev ni prejela obvestila nadzornega organa države članice o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi.«.
18. člen 
V 133. členu se v tretjem odstavku v 1. točki besedilo »528.« nadomesti z besedilom »528.d«.
19. člen 
Besedilo 134. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice, katera namerava opravljati zavarovalne posle preko podružnice v Republiki Sloveniji, pošlje Agenciji za zavarovalni nadzor obvestilo in priloge iz prvega in drugega odstavka 127. člena in tretjega odstavka 128. člena tega zakona.
(2) Zavarovalnica države članice sme ustanoviti podružnico v Republiki Sloveniji in začeti opravljati zavarovalne posle:
1. z dnem, ko nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice od Agencije za zavarovalni nadzor prejme obvestilo o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v Republiki Sloveniji, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi, o čemer nadzorni organ države članice obvesti zavarovalnico države članice, ali
2. z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je Agencija za zavarovalni nadzor prejela obvestilo nadzornega organa države članice sedeža zavarovalnice o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi in priloge iz prvega in drugega odstavka 127. člena in tretjega odstavka 128. člena tega zakona, če nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice do izteka dveh mesecev ni prejel obvestila Agencije za zavarovalni nadzor o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v Republiki Sloveniji, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi.
(3) Če namerava zavarovalnica države članice v zvezi s svojo podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 127. člena tega zakona, o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor en mesec pred izvršitvijo take spremembe.«.
20. člen 
V 135. členu se beseda »opravljatnjem« nadomesti z besedo »opravljanjem«.
21. člen 
V 136. členu se v drugem odstavku besedilo »135. in 136.« nadomesti z besedilom »134. in 135.«.
22. člen 
V 138. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »Podružnica zavarovalnice tretje države lahko opravlja zavarovalne posle le v eni od zavarovalnih skupin iz drugega odstavka 26. člena tega zakona.«.
V drugem odstavku se za 12. točko doda nova 13. točka, ki se glasi:
»13. osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča pooblaščencev za obravnavo odškodninskih zahtevkov, imenovanih v drugih državah članicah, če nevarnosti, ki naj bi bile krite, sodijo v zavarovalno vrsto iz 10. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, razen prevozniške odgovornosti;«.
Dosedanja 13. točka postane 14. točka.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Agencija za zavarovalni nadzor kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države zahteva od zavarovalnice tretje države, da ima v kreditni instituciji v Republiki Sloveniji deponirana denarna sredstva v znesku, ki je enak najmanj polovici osnovnega kapitala iz 29. člena tega zakona, in da položi denarni znesek v višini najmanj ene četrtine osnovnega kapitala iz 29. člena tega zakona kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz zavarovalnih pogodb, ki so sklenjene na območju Republike Slovenije, oziroma zavarovalnih pogodb, ki krijejo tveganja v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: jamstveni depozit).«.
V četrtem odstavku se za besedo »zakona« doda besedilo »ter da je ureditev sistema upravljanja v skladu s 50. členom tega zakona«.
V osmem odstavku se besedilo »uporabljajo 7. točka drugega odstavka ter« nadomesti z besedo »uporabljata«.
23. člen 
V 157. členu se v prvem odstavku 10. točka spremeni tako, da se glasi:
»10. uporabo modula tržnega tveganja ter tveganja neplačila nasprotne stranke;«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Agencija za zavarovalni nadzor s predpisom iz:
– 2. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi 1.a točke prvega odstavka 92. člena Direktive 2009/138/ES;
– 3. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi prvega odstavka 97. člena Direktive 2009/138/ES;
– 4. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi drugega odstavka 97. člena Direktive 2009/138/ES;
– 5. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi prvega in tretjega odstavka 92. člena Direktive 2009/138/ES;
– 6. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi b. točke 99. člena in h. točke prvega odstavka 111. člena Direktive 2009/138/ES;
– 13. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi k. točke prvega odstavka 111. člena Direktive 2009/138/ES.«.
24. člen 
V 184. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Glede prilagoditve za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere iz tega člena se prilagoditev za nestanovitnost ne uporablja pri obveznostih, kadar krivulja netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja teh obveznosti vključuje uskladitveno prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona. Prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere se ne uporablja za valute in nacionalne trge, za katere prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere ni določena v izvedbenih tehničnih standardih Evropske komisije.«.
25. člen 
V 204. členu se v drugem odstavku za besedo »nadzor« doda vejica in besedilo »skupaj s pojasnilom o razlogih za ponovni izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ter o kvalitativnih in kvantitativnih razlikah v zadnjem in predhodnem izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala.«.
26. člen 
V 239. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Zavarovalnica vzpostavi notranji sklad, kadar so upravičenja iz zavarovalnih pogodb neposredno povezana z vrednostjo premoženja tega sklada. Sredstva, namenjena kritju obveznosti iz teh pogodb, so kolikor je mogoče naložena v sredstva, opredeljena v teh zavarovalnih pogodbah. Zavarovalno-tehnične rezervacije v zvezi z upravičenji iz teh zavarovalnih pogodb so vezane na enote notranjega sklada oziroma, kadar notranji sklad ni razdeljen na enote, na sredstva v tem skladu.«.
V sedmem odstavku se v 3. točki za besedo »ter« dodata beseda »vsebina« in vejica.
27. člen 
V 255. členu se v tretjem odstavku za besedo »trimesečja« doda vejica in besedilo »za zadnje trimesečje pa v dveh mesecih po izteku poslovnega leta oziroma skupaj z nerevidiranimi letnimi računovodskimi izkazi.«.
28. člen 
Besedilo 257. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnica v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila, vendar ne pozneje kot v štirih mesecih po koncu koledarskega leta, Agenciji za zavarovalni nadzor predloži:
1. letno poročilo in
2. revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe.
(2) Zavarovalnica v rokih po predpisu iz drugega odstavka 254. člena tega zakona Agenciji za zavarovalni nadzor predloži dodatno revizorjevo poročilo iz 258. člena tega zakona.
(3) Če zavarovalnica pripravi konsolidirano letno poročilo, se za predložitev, revidiranje in objavo konsolidiranega letnega poročila smiselno uporabljajo določbe tega člena ter 258. do 260. člena tega zakona.«.
29. člen 
268. člen se spremeni tako, da se glasi:
»268. člen 
(pridobivanje, vodenje in uporaba zbirk osebnih podatkov ter pridobivanje osebnih podatkov iz evidenc na podlagi elektronske izmenjave) 
(1) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, shranjujejo, posredujejo, uporabljajo ali kako drugače obdelujejo osebne podatke iz tega člena v skladu z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov in zbirke podatkov s področja zavarovanja.
(2) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje upravljajo z:
1. zbirko podatkov o zavarovalcih in zavarovancih,
2. zbirko podatkov o zavarovalnih primerih,
3. zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine,
4. zbirko podatkov o potencialnih zavarovalcih in zavarovancih.
(3) Obdelava osebnih podatkov v zbirkah iz prejšnjega odstavka je dopustna le v obsegu, ki je primeren in potreben za uresničevanje namenov obdelave:
1. namen obdelave je za zbirke iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka sklepanje in izvajanje pogodb o zavarovanju, izterjava neplačanih obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb, reševanje škod, uveljavljanje povračilnih zahtevkov in drugih pravic ter obveznosti, vključno s preiskovanjem sumljivih primerov neupravičeno izplačanih odškodnin oziroma zavarovalnin, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, in preverjanje politične izpostavljenosti oseb po zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;
2. namen obdelave je za zbirko iz 4. točke prejšnjega odstavka svetovanje oziroma ugotavljanje potreb in zahtev strank v okviru pogajanj za sklenitev zavarovalne pogodbe, izvedba pogajanj za sklenitev pogodbe o zavarovanju, ugotavljanje potreb in zahtev strank ter ocenjevanje primernosti in ustreznosti zavarovalne storitve oziroma produkta za stranko, izdajo osebnega priporočila oziroma izvedbo svetovanja zavarovalnice na podlagi poštene in osebne analize, kot to določa ta zakon. Podatki za ta namen se pridobivajo od stranke.
(4) V zbirki podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena se ob upoštevanju namena obdelave podatkov lahko zbirajo naslednji osebni podatki:
1. osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, datum smrti, davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta zavarovalca oziroma zavarovanca, v primeru zdravstvenega zavarovanja pa tudi ZZZS številka zavarovane osebe;
2. ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja in zavarovalno kritje;
3. podatki, ki se nanašajo na predmet zavarovanja;
4. zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, lahko z namenom lažjega uresničevanja pravic zavarovancev poleg podatkov iz 1. točke tega odstavka zbirajo tudi enotno matično številko občana;
5. podatki, ki so jih zavarovalnice zavezane pridobivati in obdelovati na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;
6. podatki, ki opredeljujejo osebni oziroma finančni položaj, življenjski slog oziroma navade, obstoječe ali želeno zavarovalno kritje, motiv za sklenitev zavarovanja, finančno znanje, izkušnje oziroma finančno pismenost zavarovalca, podatki o zmožnosti kritja izgub, ciljih naložbe ter stopnji dovoljenega tveganja oziroma podatki o drugih osebnih okoliščinah, ki jih prostovoljno posreduje zavarovalec, ter so primerni in potrebni za ugotavljanje potreb in zahtev, ocenjevanje primernosti in ustreznosti, izdajo osebnega priporočila zavarovalcu oziroma izvedbo svetovanja zavarovalnice na podlagi poštene in osebne analize.
(5) V zbirki podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena se ob upoštevanju namena obdelave podatkov lahko zbirajo naslednji osebni podatki:
1. osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, datum smrti, davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta in državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb, prič in upravičencev do odškodnine oziroma zavarovalnine;
2. oznaka škodnega spisa, datum vložitve zahtevka in izplačila odškodnine oziroma zavarovalnine;
3. vrsta, kraj, čas in opis zavarovalnega primera;
4. opis materialne in nematerialne škode, nastale v zavarovalnem primeru;
5. podatki o kaznivih dejanjih in prekrških v zvezi z zavarovalnimi primeri.
(6) V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena se ob upoštevanju namena obdelave podatkov lahko zbirajo naslednji osebni podatki:
1. osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, datum smrti, davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta zavarovanca in oškodovanca, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma zavarovalnina;
2. o predhodnih zavarovalnih primerih v obsegu iz prejšnjega odstavka ter podatki o upoštevnem zdravstvenem stanju zavarovanca in oškodovanca, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, predhodnimi poškodbami in zdravstvenem stanju, vrsti telesnih poškodb, trajanjem zdravljenja in posledicami za oškodovanca in zavarovalca;
3. dohodki zavarovanca in oškodovanca ter zaposlitev;
4. upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca;
5. stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in medicinske pripomočke zavarovanca in oškodovanca;
6. upravičenosti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje, iz proračunskih sredstev Republike Slovenije;
7. podatki o vozniškem dovoljenju;
8. historični podatki o zgodovini predmeta zavarovanja.
(7) V zbirki podatkov iz 4. točke drugega odstavka tega člena se ob upoštevanju namena obdelave podatkov lahko od stranke zbirajo naslednji osebni podatki, ki jih ta prostovoljno razkrije:
1. osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, datum smrti, davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta potencialnega zavarovalca oziroma zavarovanca, v primeru zdravstvenega zavarovanja pa tudi ZZZS številka zavarovane osebe;
2. ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja in zavarovalno kritje;
3. podatki, ki se nanašajo na potencialni predmet zavarovanja;
4. zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, lahko z namenom lažjega uresničevanja pravic zavarovancev poleg podatkov iz 1. točke tega odstavka zbirajo tudi enotno matično številko občana;
5. podatki, ki so jih zavarovalnice zavezane pridobivati in obdelovati na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter
6. podatki, ki opredeljujejo osebni oziroma finančni položaj, življenjski slog oziroma navade, obstoječe ali želeno zavarovalno kritje, motiv za sklenitev zavarovanja, finančno znanje, izkušnje oziroma finančno pismenost zavarovalca, podatki o zmožnosti kritja izgub, ciljih naložbe ter stopnji dovoljenega tveganja oziroma podatki o drugih osebnih okoliščinah, ki jih posreduje zavarovalec, ter so primerni in potrebni za ugotavljanje potreb in zahtev, ocenjevanje primernosti in ustreznosti, izdajo osebnega priporočila zavarovalcu oziroma izvedbo svetovanja zavarovalnice na podlagi poštene in osebne analize;
7. podatki o upoštevnem zdravstvenem stanju zavarovanca, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, predhodnih poškodbah in zdravstvenem stanju, vrsti telesnih poškodb, trajanju zavarovanja in posledicah za zavarovanca.
(8) Osebni podatki iz četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena se zbirajo na naslednji način:
1. praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo;
2. od drugih oseb, ki o zavarovalnem primeru kaj vedo, razen podatkov iz 6. točke četrtega odstavka in sedmega odstavka tega člena;
3. če gre za primere iz 270. člena tega zakona, iz zbirk podatkov posameznih zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega združenja;
4. podatki iz 3. točke četrtega odstavka tega člena, vključno s podatkom o lastniku nepremičnine oziroma dela nepremičnine, se lahko zbirajo tudi iz Registra nepremičnin;
5. podatki iz 1., 3., 4. in 5. točke petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov državnih organov;
6. podatki iz šestega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi:
– podatki iz 2. in 5. točke: iz zbirk podatkov izvajalcev zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje,
– podatki iz 3. točke: iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter centrov za socialno delo,
– podatki iz 4. točke: iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– podatki iz 6. točke: iz zbirk podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ministrstva, pristojnega za socialne zadeve,
– podatki iz 7. in 8. točke: iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za promet oziroma za infrastrukturo, in organizacij, ki opravljajo homologiranje in registracijo vozil;
7. od drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki hranijo podatke, ki jih lahko zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje pridobivajo in zbirajo v skladu s tem zakonom, razen podatkov iz 6. točke četrtega odstavka in sedmega odstavka tega člena.
(9) Zavarovalnice imajo za namen posamičnih potreb po zagotavljanja točnosti in posodabljanja osebnih podatkov o zavarovalcih, zavarovancih ter drugih upravičencih do odškodnine ali zavarovalnine iz četrtega ali petega odstavka tega člena pravico na podlagi elektronske izmenjave brezplačno pridobivati podatke iz Centralnega registra prebivalstva, in sicer ves čas trajanja obligacijskega razmerja med stranko in zavarovalnico ali drugega pravnega razmerja s tretjo osebo, ki vpliva na obligacijsko razmerje med stranko in zavarovalnico, in sicer zlasti ob uvedbi izvršbe, ob uveljavljanju regresnih zahtevkov, ob obnovitvi zavarovalne pogodbe, ob reševanju zahtevkov, ob ugotavljanju sumljivih okoliščin, ob neodzivnosti pri pozivanju v okviru reševanja zahtevkov ali izplačevanju rente.
(10) Slovensko zavarovalno združenje ima za namen zagotavljanja točnosti in posodabljanja osebnih podatkov o v škodnem dogodku udeleženih oseb, zavarovalcev in upravičencev do odškodnine iz četrtega ali petega odstavka tega člena, in sicer za namen izvajanja obveznosti Škodnega sklada pri Slovenskem zavarovalnem združenju, kot so urejene z zakonom, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu, pravico na podlagi elektronske izmenjave brezplačno pridobivati podatke iz Centralnega registra prebivalstva, in sicer ves čas obravnavanja in reševanja zahtevkov ter izpolnjevanja obveznosti iz zahtevkov, zlasti ob uvedbi izvršbe, ob uveljavljanju regresnih zahtevkov, ob reševanju zahtevkov, ob ugotavljanju sumljivih okoliščin, ob neodzivnosti pri pozivanju v okviru reševanja zahtevkov ali ob izplačevanju rente.
(11) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz tega člena, razen podatke iz 6. točke četrtega odstavka in sedmega odstavka tega člena, te podatke na pisno zahtevo sporočijo zavarovalnici ali Slovenskemu zavarovalnemu združenju.
(12) Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka zavarovalnega primera deset let po koncu obdelave zavarovalnega primera, v primeru sodnega postopka izterjave neplačanih obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb deset let po zaključku sodnega postopka in v primeru, če se nanašajo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, skladno s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, deset let po smrti zavarovanca ali prenehanju zavarovanja. Podatki iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po koncu obdelave zavarovalnega primera. Če zavarovanec ali oškodovanec v tem roku vloži ali če se utemeljeno pričakuje vložitev novega zahtevka za uveljavitev pravic iz zavarovalnega primera po poteku tega roka, se rok hrambe po potrebi podaljša tako, da se podatki hranijo do pet let po koncu obdelave novega zahtevka oziroma dokler traja možnost vložitve novega utemeljenega zahtevka. Podatki iz 4. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo najdlje do trenutka sklenitve zavarovalne pogodbe ali najdlje tri mesece od zaključka pogajanj za sklenitev zavarovalne pogodbe, vendar ne dlje kot šest mesecev od dneva njihove pridobitve. Najkasneje s prvim dnem naslednjega meseca od poteka roka hrambe se podatki iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena zbrišejo, uničijo ali nepovratno anonimizirajo, dokumentacija pa se uniči tako, da ni več možno ugotoviti njene vsebine oziroma je ni več možno ponovno uporabljati.
(13) Zavarovalnice lahko pridobivajo podatke iz četrtega odstavka tega člena (osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta zavarovalca oziroma zavarovanca, ki je lastnik oziroma uporabnik oziroma voznik predmeta zavarovanja, podatki, ki se nanašajo na predmet zavarovanja, ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja in zavarovalno kritje) in šestega odstavka tega člena (osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta zavarovanca in oškodovanca, ki je lastnik oziroma uporabnik oziroma voznik predmeta zavarovanja, za katera se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma zavarovalnina, podatki o vozniškem dovoljenju, historični podatki o predmetu zavarovanja) za namen sklepanja in izvajanja pogodb o zavarovanjih iz 3. in 10. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona tudi preko elektronske izmenjave do evidence motornih vozil in evidence vozniških dovoljenj, ki ju vodi pristojni državni organ.
(14) Zavarovalnice lahko pridobivajo podatke iz četrtega odstavka tega člena (osebno ime, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje zavarovalca oziroma zavarovanca, ki je lastnik predmeta zavarovanja, podatki, ki se nanašajo na predmet zavarovanja, ime zavarovalnice, številka police) in šestega odstavka tega člena (osebno ime, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje zavarovanca in oškodovanca, ki je lastnik predmeta zavarovanja, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma zavarovalnina, historični podatki o predmetu zavarovanja) za namen sklepanja in izvajanja pogodb o zavarovanju iz 6. in 12. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona tudi preko elektronske izmenjave do vpisnika morskih čolnov, ki ga vodi pristojni državni organ.
(15) Zavarovalnice lahko pridobivajo podatke iz četrtega odstavka tega člena (osebno ime, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje zavarovalca oziroma zavarovanca, ki je lastnik predmeta zavarovanja, podatki, ki se nanašajo na predmet zavarovanja, ime zavarovalnice, številka police) in šestega odstavka tega člena (osebno ime, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje zavarovanca in oškodovanca, ki je lastnik predmeta zavarovanja, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma zavarovalnina, historični podatki o predmetu zavarovanja) za namen sklepanja in izvajanja pogodb o zavarovanju iz 5. in 11. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona tudi preko elektronske izmenjave do registra zrakoplovov in evidence letalnih naprav Republike Slovenije, ki ju vodi pristojni državni organ.
(16) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje lahko za namen sklepanja in izvajanja pogodb o zavarovanju iz drugega odstavka 7. člena tega zakona ter za obravnavo odškodninskih zahtevkov iz teh pogodb pridobijo vse potrebne podatke za ta namen tudi z elektronsko izmenjavo zapisnikov policije o prometnih nesrečah. Slovensko zavarovalno združenje vse predhodno naročene zapisnike policije o prometnih nesrečah hrani v lastni elektronski zbirki podatkov policijskih zapisnikov. Podatki se hranijo najdlje deset let od datuma pridobitve policijskega zapisnika. Po preteku roka za shranjevanje se podatki zbrišejo, uničijo ali nepovratno anonimizirajo, dokumentacija pa se uniči tako, da ni več možno ugotoviti njene vsebine oziroma je ni več možno ponovno uporabljati.
(17) Za namen pridobivanja podatkov iz trinajstega do šestnajstega odstavka tega člena se zavarovalnicam podatki iz teh odstavkov, ki se vodijo v predhodno navedenih evidencah, posredujejo preko Slovenskega zavarovalnega združenja, vendar zgolj tisti podatki, ki so relevantni za konkretno zavarovanje. Pri tem morata biti zagotovljena možnost preverjanja pravne podlage, namena posredovanja podatkov, kdo in kdaj je pridobival podatke ter katere podatke je pridobival in nadalje obdeloval, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov.
(18) Kadar iz spornih okoliščin zavarovalnega primera sledi, da gre za kaznivo dejanje goljufije na področju zavarovalništva oziroma povzročitev zavarovalnega primera z namenom ali s prevaro, kar mora biti ugotovljeno na podlagi pravnomočne obsodilne sodbe sodišča, lahko zavarovalnice davčno številko obsojenca ter informacijo o storitvi kaznivega dejanja oziroma povzročitvi zavarovalnega primera hranijo, dokler ni pravnomočna obsodilna sodba pravnomočno razveljavljena, spremenjena, odpravljena ali izbrisana iz kazenske evidence oziroma najdlje deset let, štetih od dneva pravnomočnosti obsodilne sodbe, ter lahko te podatke med seboj tudi izmenjujejo z namenom preprečitve nadaljnjih zavarovalniških goljufij. Po preteku roka za shranjevanje se podatki zbrišejo, uničijo ali nepovratno anonimizirajo, dokumentacija pa se uniči tako, da ni več možno ugotoviti njene vsebine oziroma je ni več možno ponovno uporabljati. O hrambi in izmenjavi podatkov med zavarovalnicami mora biti posameznik obveščen najkasneje takrat, ko so bili podatki posredovani drugim zavarovalnicam.«.
30. člen 
V 272. členu se v četrtem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna in odgovorna tudi za nadzor nad:«, za 3. točko pa se doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. člani nadzornega sveta zavarovalnice v obsegu, določenem v 67. členu tega zakona;«.
Dosedanja 4. točka postane 5. točka.
31. člen 
V 273. členu se v prvem odstavku besedilo »7.9.2.« nadomesti z besedilom »7.10.2.«.
32. člen 
Za 280. členom se doda nov 280.a člen, ki se glasi:
»280.a člen 
(prijava kršitev) 
(1) Agencija za zavarovalni nadzor vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah, ki je namenjen zlasti zaposlenim pri distributerjih zavarovalnih produktov iz 7.f člena tega zakona, da lahko Agenciji za zavarovalni nadzor podajo prijavo domnevnih kršitev določb iz 12.2 oddelka in 15. poglavja tega zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor v zvezi s sistemom obveščanja iz prejšnjega odstavka zagotovi:
1. enostaven in lahko dostopen način posredovanja prijav kršitev,
2. interne postopke za sprejem in obravnavo prijav, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami ter izvedenih aktivnostih.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor zagotovi:
1. ustrezno varstvo osebnih podatkov oseb, ki so podale prijavo, in oseb, ki so domnevno odgovorne za kršitev, v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in določbami tega zakona ter
2. da vse podatke o osebah, ki so podale prijavo, obravnava kot zaupne.
(4) Podatkov o osebi, ki je podala prijavo, ni dovoljeno razkriti brez soglasja te osebe, razen kadar je razkritje identitete te osebe v skladu z zakonom nujno za izvedbo upravnih ali sodnih postopkov. Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici, zavarovalno zastopniški družbi, zavarovalno posredniški družbi in zastopnikom dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka 558. člena tega zakona ne sme razkriti podatkov o osebi, ki je podala prijavo, in si mora prizadevati, da se pri ugotavljanju in obravnavi kršitev, ki so predmet prijave, prepreči razkritje identitete te osebe.
(5) Kadar je identiteta prijavitelja kljub ukrepom iz tretjega in četrtega odstavka tega člena razkrita, mora zavarovalnica, zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba in zastopnik dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka 558. člena tega zakona zagotoviti ustrezne pogoje, da se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neprimerne obravnave prijaviteljev, ki so podali prijavo iz prvega odstavka tega člena, oziroma da se odpravijo njihove posledice.«.
33. člen 
Besedilo 281. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zavarovalnici pod pogoji, določenimi v tem zakonu, izreče naslednje ukrepe nadzora:
1. priporočilo in opozorilo,
2. odreditev odprave kršitve,
3. odreditev dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o upravljanju tveganj,
4. odvzem ali pogojni odvzem dovoljenja,
5. postavitev izredne uprave,
6. odreditev povečanja osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti zavarovalnice,
7. začetek prisilne likvidacije,
8. odločitev o razlogih za stečaj zavarovalnice,
9. opomin članu ali članom uprave zavarovalnice.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko na svoji spletni strani objavi vse ukrepe nadzora, ko postane odločitev o izreku ukrepa pravnomočna, in sicer informacije o kršitelju (naziv in sedež pravne osebe ali osebno ime fizične osebe ter funkcija odgovorne osebe), o kršitvi (opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev, ter narava ugotovljenih kršitev) in izrek ukrepa, s katerim se postopek konča. Ukrepi so lahko objavljeni največ dve leti, pri objavi osebnih podatkov se vedno brišejo identifikacijski znaki fizičnih oseb in njihovi naslovi prebivališč ter upoštevajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek Agencija za zavarovalni nadzor po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora iz petega odstavka tega člena odloči, da se informacije o identiteti kršitelja ne objavijo, če:
1. se ukrep nadzora izreče fizični osebi in objava osebnih podatkov o kršitelju ni sorazmerna s težo kršitve, ali
2. bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka, pri čemer je Agencija za zavarovalni nadzor dolžna pridobiti in upoštevati mnenje državnega tožilstva, ali
3. bi z objavo vpletenim osebam verjetno nastala nesorazmerna škoda.
(4) Če Agencija za zavarovalni nadzor ob izdaji odločbe ali odredbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe ali odredbe o izrečenih ukrepih nadzora odloči tudi, da se identiteta kršitelja ne objavi ali objava identitete kršitelja začasno zadrži ter navede rok za zadržanje objave, če bodo razlogi za zadržanje objave v tem obdobju verjetno prenehali obstajati, ali podatke objavi anonimno na način, da posamezniki niso določljivi.
(5) Če Agencija za zavarovalni nadzor ob izdaji odločbe ali odredbe ne ugotovi razlogov iz tretjega odstavka tega člena, v odločbi ali odredbi o izrečenih ukrepih nadzora kršitelja opozori, da bodo informacije iz prvega odstavka tega člena javno objavljene na spletni strani Agencije za zavarovalni nadzor in ga pouči, da mora v primeru obstoja razlogov iz tretjega odstavka tega člena te razloge navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo. Če na podlagi ugovora kršitelja Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da so podani razlogi iz tretjega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi ali da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, in navede rok za zadržanje objave, ali podatke objavi anonimno na način, da posamezniki niso določljivi.
(7) Zoper odločbo, s katero Agencija za zavarovalni nadzor zavrne ugovor ali odloči, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja upravni spor.
(8) Agencija za zavarovalni nadzor obvesti EIOPO o vseh ukrepih, ki so bili izrečeni v zvezi z njimi in njihovim izidom, ter ji enkrat letno v zbirni obliki posreduje informacije o vseh ukrepih, ki so bili izrečeni distributerjem zavarovalnih produktov.«.
34. člen 
V 282. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Za priporočila in opozorila iz tega člena se ne uporabljajo določbe o postopku iz 10.1. oddelka 10. poglavja tega zakona.«.
35. člen 
Besedilo 284. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija za zavarovalni nadzor za namen statistične obdelave podatkov predpiše, da zavarovalnice v vnaprej določenih časovnih obdobjih predložijo:
1. podatke o številu zavarovanj, obračunanih zavarovalnih premijah, številu škod in obračunanih odškodninah oziroma zavarovalninah, po zavarovalnih vrstah in posameznih zavarovanjih iz zavarovalne vrste;
2. za posamezne zavarovalne vrste obratovalne stroške, stroške pridobivanja zavarovanj, sklepalne provizije, stroške reševanja škod in stroške preventivne dejavnosti;
3. za kreditna zavarovanja podatke o zavarovalnih vsotah ob sklenitvi, glede na trajanje zavarovanja, podatke o zavarovalnih vsotah za preostala jamstva in podatke o plačilih regresnih zavezancev;
4. za posamezne pokojninske sklade podatke o številu članov in vplačanih premijah ter višini matematičnih rezervacij, podatke o številu članov in višini matematičnih rezervacij, ki so v mirovanju oziroma ki so zadržali pravice, podatke o številu delodajalcev, ki so vključeni v pokojninski načrt, in podatke o številu delodajalcev, ki ne plačujejo premij, podatke o rednih in izrednih prekinitvah zavarovanj ter izplačilih odkupnih vrednosti oziroma prenosih denarnih sredstev na drugega upravljavca pokojninskih skladov in prenosih odkupnih vrednosti na izplačevalca pokojninskih rent;
5. za obvezna zavarovanja izkaz izida.
(2) Kadar so vnaprej določena obdobja iz prejšnjega odstavka krajša od enega leta, lahko Agencija za zavarovalni nadzor brez poseganja v prvi odstavek 235. člena tega zakona omeji redno nadzorno poročanje Agenciji za zavarovalni nadzor, če:
1. bi bilo sporočanje teh informacij preveliko breme glede na vrsto, obseg in zahtevnost tveganj, povezanih s poslovanjem zavarovalnice;
2. se te informacije sporočajo vsaj enkrat letno.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek Agencija za zavarovalni nadzor v primeru zavarovalnic, ki so del skupine po 19. členu tega zakona, omeji redno nadzorno poročanje na vnaprej določena obdobja, krajša od enega leta, le, če zavarovalnica izkaže, da je redno nadzorno poročanje več kot enkrat letno neprimerno glede na vrsto, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslov skupine.
(4) Omejitev rednega nadzornega poročanja se lahko dovoli samo zavarovalnicam, ki ne predstavljajo več kot 20 % deleža na trgu življenjskih in premoženjskih zavarovanj in pozavarovanj v Republiki Sloveniji, pri čemer tržni delež premoženjskih zavarovanj temelji na kosmatih obračunanih premijah, tržni delež življenjskih zavarovanj pa na kosmatih zavarovalno- tehničnih rezervacijah.
(5) Pri odločanju o omejevanju rednega nadzornega poročanja daje Agencija za zavarovalni nadzor prednost najmanjšim zavarovalnicam.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor lahko omeji redno nadzorno poročanje zavarovalnic ali jih izvzame iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah, kadar:
1. bi bilo sporočanje teh informacij preveliko breme glede na vrsto, obseg in zahtevnost tveganj, povezanih s poslovanjem zavarovalnic;
2. informacije niso potrebne za učinkovit nadzor nad zavarovalnicami;
3. izvzetje ne ogroža stabilnosti finančnih sistemov v EU in
4. je zavarovalnica zmožna informacije zagotoviti na zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah ne izvzame zavarovalnic, ki so del skupine po 19. členu tega zakona, razen če ji lahko zavarovalnica izkaže, da poročanje po posameznih postavkah ne bi bilo primerno glede na vrsto, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslov skupine, pri čemer upošteva vpliv na stabilnost finančnih sistemov v EU.
(8) Izvzetje iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah se lahko dovoli samo zavarovalnicam, ki nimajo več kot 20 % deleža na trgu življenjskih in premoženjskih zavarovanj in pozavarovanj v Republiki Sloveniji, pri čemer tržni delež premoženjskih zavarovanj temelji na kosmatih obračunanih premijah, tržni delež življenjskih zavarovanj pa na kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacijah.
(9) Pri odločanju o omejevanju rednega nadzornega poročanja ali izvzetju iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah daje Agencija za zavarovalni nadzor prednost najmanjšim zavarovalnicam.
(10) Za namene iz drugega do devetega odstavka tega člena Agencija za zavarovalni nadzor kot del postopka nadzornega pregleda oceni, ali bi bila predložitev teh informacij preveč obremenilna glede na vrsto, obseg in zahtevnost tveganj zavarovalnice, pri čemer upošteva vsaj:
1. obseg premij, zavarovalno-tehnične rezervacije in sredstva zavarovalnice;
2. nestabilnost zahtevkov in prejemkov, ki jih zavarovalnica krije;
3. tržna tveganja zaradi naložb zavarovalnice;
4. raven koncentracije tveganja;
5. skupno število vrst življenjskega in premoženjska zavarovanja, za katere je izdano dovoljenje;
6. možne učinke upravljanja sredstev zavarovalnice na stabilnost finančnih sistemov v EU;
7. sistem poročanja in pravila zavarovalnice glede poročanja iz 279. člena tega zakona;
8. primernost sistema upravljanja zavarovalnice;
9. raven lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala;
10. ali je zavarovalnica lastna zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki krije samo tveganja, povezana z industrijsko ali poslovno skupino, ki ji pripada.«.
36. člen 
V 289. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. na lastno pobudo pošlje vse informacije, ki so pomembne za izvajanje nalog nadzora tega nadzornega organa, če je bila izrečena globa ali drug ukrep iz tega zakona.«.
37. člen 
V 301. členu se v prvem odstavku črta drugi stavek.
V drugem odstavku se beseda »stranka« nadomesti z besedo »zavarovalnica«.
38. člen 
V 306. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek v primeru, kadar kršitve niso bile odpravljene, Agencija za zavarovalni nadzor v roku iz prejšnjega odstavka začne postopek za izrek drugega ukrepa nadzora.«.
39. člen 
V 309. členu se v tretjem odstavku v 3. točki pika nadomesti s podpičjem in doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. tveganje zavarovalnice, ki uporablja uskladitveno prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona ali prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere iz 184. člena tega zakona ali prehodne ukrepe iz 639. oziroma 640. člena tega zakona, znatno odstopa od predpostavk, ki so podlaga za te prilagoditve oziroma prehodne ukrepe.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Agencija za zavarovalni nadzor določi v primeru iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka kapitalski dodatek tako, da upošteva četrti in peti odstavek 203. člena tega zakona. V primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka je kapitalski dodatek sorazmeren pomembnim tveganjem, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti, zaradi katerih se je Agencija za zavarovalni nadzor odločila, da določi kapitalski dodatek. V primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka je kapitalski dodatek sorazmeren pomembnim tveganjem, ki nastanejo zaradi odstopanja iz navedene točke.«.
40. člen 
Naslov pododdelka »7.9.3. Posebna določba za prisilno likvidacijo podružnice zavarovalnice tretje države« se spremeni tako, da se glasi: »7.9.2. Posebna določba za prisilno likvidacijo podružnice zavarovalnice tretje države«.
41. člen 
V 354. členu se v drugem odstavku za besedilom »nadrejena družba,« doda besedilo »ki ni mešani finančni holding in«.
42. člen 
V 355. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Končna nadrejena družba na ravni Republike Slovenije je udeležena zavarovalnica, udeleženi zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ni podrejen drugi zavarovalnici, zavarovalnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu s sedežem v Republiki Sloveniji in je podrejen končni nadrejeni družbi na ravni EU iz prejšnjega odstavka s sedežem v drugi državi članici.«.
43. člen 
V 356. členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedo »mešanemu« doda beseda »finančnemu«.
V četrtem odstavku se za besedama »zavarovalnega holdinga« doda besedilo »ali mešanega finančnega holdinga«.
44. člen 
V 361. členu se v drugem odstavku besedilo »383. člen, 399. in 400.« nadomesti z besedilom »400. člen, 402. in 403.«.
45. člen 
Besedilo 362. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnice v skupini zavarovalnic zavarovalnemu holdingu oziroma mešanemu finančnemu holdingu, pri katerem se izvaja nadzor na ravni skupine, posredujejo vse informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na ravni skupine ali podskupine oziroma za namene nadzora skupine.
(2) Nadrejeni zavarovalni oziroma mešani finančni holding svoji podrejeni zavarovalnici s sedežem v državi članici posreduje vse informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na ravni skupine oziroma za namene nadzora skupine.
(3) Če nadrejeni zavarovalni holding oziroma mešani finančni holding zavarovalnici ne posreduje informacij iz prejšnjega odstavka, zavarovalnica o tem takoj obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.
(4) Zavarovalnica, zavarovalni holding, mešani finančni holding in druga družba v skupini Agenciji za zavarovalni nadzor oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor na ravni skupine, omogoči dostop do kakršnihkoli podatkov, ki so pomembni za namene nadzora in opravljanje pregledov poslovanja za namene opravljanja nadzora na ravni skupine.
(5) Za redno poročanje na ravni skupine se uporablja 293. člen tega zakona.
(6) Nadzorni organ, pristojen za nadzor na ravni skupine, lahko na ravni skupine omeji redno poročanje, ki je pogostejše kakor enkrat letno, kadar imajo vse zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini korist od omejitve v skladu z drugim do petim odstavkom 284. člena tega zakona, ob upoštevanju vrste, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov v skupini.
(7) Nadzorni organ, pristojen za nadzor na ravni skupine, lahko na ravni skupine omeji redno poročanje po posameznih postavkah, kadar imajo vse zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini korist od omejitve v skladu s šestim do devetim odstavkom 284. člena tega zakona, ob upoštevanju vrste, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov v skupini.
(8) Prvi do peti odstavek tega člena se uporabljajo tudi, če zavarovalnica, zavarovalni holding oziroma mešani finančni holding, pri katerem se izvaja nadzor na ravni skupine, nima sedeža v Republiki Sloveniji.
(9) Družba, ki je podrejena zavarovalnici, zavarovalnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu, vendar ni vključena v nadzor na ravni skupine ali nadzor skupine na ravni Republike Slovenije te zavarovalnice, zavarovalnega holdinga oziroma mešanega finančnega holdinga, nadzornemu organu, pristojnemu za nadzor na ravni skupine te zavarovalnice, zavarovalnega holdinga oziroma mešanega finančnega holdinga:
1. na njegovo zahtevo posreduje vse informacije, potrebne za nadzor posameznih zavarovalnic v skupini, in
2. omogoči, da opravi pregled poslovanja zaradi preveritve informacij iz 1. točke tega odstavka.
(10) Če je družba iz prejšnjega odstavka kreditna institucija ali investicijsko podjetje, se pridobivanje oziroma preverjanje informacij lahko opravi tudi po postopku sodelovanja med nadzornimi organi iz 372. člena tega zakona.
(11) Če ima družba iz devetega odstavka tega člena sedež v drugi državi članici, se pregled poslovanja iz 2. točke devetega odstavka tega člena lahko opravi tudi na način iz 373. člena tega zakona.«.
46. člen 
V 364. členu se v drugem odstavku v prvem stavku za besedo »družb« doda besedilo »ter EIOPA«.
47. člen 
V 367. členu se v šestem odstavku za besedilom »Agencija za zavarovalni« doda beseda »nadzor«.
V devetem odstavku se črtata besedi »tretjega in«.
48. člen 
V 369. členu se v prvem odstavku za besedo »skupini« postavi pika, besedilo »in nadzornim organom držav članic pomembnih podružnic« pa se črta.
49. člen 
V 370. členu se v prvem odstavku v 2. točki črta beseda »in«, za besedo »kapitala« pa se doda besedilo »ter o odločitvi o podaljšanju sanacijskega roka iz četrtega in šestega odstavka 249. člena tega zakona.«.
50. člen 
V 371. členu se v prvem odstavku za besedilom »nadrejene družbe,« doda besedilo »ki sami ne izvajajo nadzora skupine v skladu s 357. členom tega zakona,«.
51. člen 
V 372. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. imajo zavarovalnica in kreditna institucija oziroma investicijsko podjetje skupno udeleženo družbo,«.
52. člen 
V 373. členu se v drugem odstavku za besedama »Republiki Sloveniji« doda vejica in besedilo »in sicer ga izvede neposredno ali za izvedbo pooblasti revizorja ali strokovnjaka.«.
53. člen 
V 382. členu se v drugem odstavku v 3. točki za besedo »zavarovalnic« doda beseda »iste«.
54. člen 
V 385. členu se v drugem odstavku besedilo »Agencija za zavarovalni nadzor lahko dovoli, da se pri« nadomesti z besedo »Pri«, za besedo »članice« pa se doda beseda »se«.
55. člen 
V 387. členu se v drugem odstavku črta besedilo »lahko Agencija za zavarovalni nadzor pri nadzoru na ravni skupine določi, da«.
56. člen 
V 390. členu se v tretjem odstavku v 1. točki besedilo »končne nadrejene zavarovalnica« nadomesti z besedilom »iz 4.11. oddelka tega zakona končne nadrejene zavarovalnice«.
57. člen 
V 391. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. vrednostjo povezane zavarovalnice v udeleženi zavarovalnici ter skupnim zahtevanim solventnostnim kapitalom na ravni skupine.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če je udeležba zavarovalnice v povezani zavarovalnici v celoti ali deloma sestavljena iz posrednega lastništva, se pri vrednosti povezane zavarovalnice v udeleženi zavarovalnici in pri določanju sorazmernega deleža iz 2. točke drugega in tretjega odstavka tega člena upošteva vrednost tega posrednega lastništva glede na zaporedne interese.«.
58. člen 
V 392. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Agencija za zavarovalni nadzor pri določitvi kapitalskega dodatka na ravni skupine upošteva zlasti, če so:
1. tveganja na ravni skupine ustrezno zajeta v standardni formuli ali uporabljenem notranjem modelu, pri čemer upošteva zlasti tveganja na ravni skupine, ki zaradi težkega merjenja v zahtevanem solventnostnem kapitalu niso ustrezno zajeta,
2. nadzorni organi zavarovalnicam v skupini naložili kapitalske dodatke na podlagi 309. člena ali dvanajstega odstavka 367. člena tega zakona.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
59. člen 
V 393. členu se v drugem odstavku beseda »uporablja« nadomesti z besedilom »uporabljajo 367. in«.
60. člen 
V 396. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »O predlaganih ukrepih se, razen v izrednih razmerah, posvetuje z drugimi člani kolegija.«.
Za šestim odstavkom se dodata sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v skladu z 19. členom Uredbe 1094/2010 v primeru nestrinjanja z ukrepi iz četrtega odstavka tega člena oziroma s sanacijskim načrtom iz petega odstavka tega člena zadevo predloži v reševanje in mnenje EIOPI, in sicer v roku iz četrtega oziroma petega odstavka tega člena.
(8) V primeru iz prejšnjega odstavka Agencija za zavarovalni nadzor sprejme končno odločitev na podlagi mnenja EIOPE. Končno odločitev Agencija za zavarovalni nadzor sporoči podrejeni zavarovalnici in članom kolegija.«.
61. člen 
V 397. členu se v tretjem in petem odstavku besedilo »2. do 4.« nadomesti z besedilom »2. in 3.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Agencija za zavarovalni nadzor v primeru uporabe 395. in 396. člena tega zakona najmanj enkrat letno preveri, ali so pogoji iz 2. in 3. točke drugega odstavka 394. člena tega zakona stalno izpolnjeni. Agencija za zavarovalni nadzor to preveri tudi na zahtevo nadzornega organa države članice sedeža podrejene zavarovalnice, če ta resno dvomi o izpolnjevanju teh pogojev. Če se pri preverjanju pokažejo pomanjkljivosti, od nadrejene zavarovalnice zahteva načrt za ponovno izpolnitev pogojev.«.
62. člen 
V 399. členu se v prvem odstavku za besedo »skupine« doda vejica in besedilo »razen v primeru iz 401. člena tega zakona. Tveganje koncentracije iz prejšnjega stavka je predmet nadzornega pregleda Agencije za zavarovalni nadzor.«.
V drugem odstavku se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– v skladu s tem, 362. do 365., 368. do 375. in 402. do 403.a členom tega zakona in«.
V drugi alineji se za besedo »četrtega« dodata besedi »do šestega«.
63. člen 
V 400. členu se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– v skladu s tem, 362. do 365., 368. do 375. in 402. do 403.a členom tega zakona in«.
V drugi alineji se za besedo »četrtega« dodata besedi »do šestega«.
V drugem odstavku se za besedo »skupini« doda vejica in besedilo »razen v primeru iz 401. člena tega zakona.«.
64. člen 
V 402. členu se v prvem odstavku v 9. točki za besedo »zavarovalnice« črta vejica in besedilo »zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga s sedežem v Republiki Sloveniji«.
Za 9. točko se doda nova 10. točka, ki se glasi:
»10. zavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding krši določbe 399. oziroma 400. člena tega zakona;«.
Dosedanji 10. in 11. točka postaneta 11. in 12. točka.
65. člen 
Naslov oddelka »8.6. Poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine« se spremeni tako, da se glasi: »8.6. Poročilo o solventnosti in finančnem položaju ter o strukturi skupine«.
66. člen 
Za 403. členom se doda novi 403.a člen, ki se glasi:
»403.a člen 
(struktura skupine) 
Udeležene zavarovalnice, zavarovalni holdingi in mešani finančni holdingi letno na ravni skupine razkrijejo pravno, upravljalno in organizacijsko strukturo, vključno z navedbo vseh podrejenih družb, pomembno povezanih družb in pomembnih podružnic družb v skupini.«.
67. člen 
V 404. členu se v drugem odstavku za besedo »tretjim« dodata besedi »ali petim«.
Na koncu tretjega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Agencija za zavarovalni nadzor ne sprejme nobene odločitve v zvezi s tretjo državo, ki bi bila v nasprotju s kakršnokoli predhodno odločitvijo v zvezi s to tretjo državo, razen če je to potrebno, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima iz tega zakona in nadzornega režima v tretji državi.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če se Agencija za zavarovalni nadzor ne strinja z odločitvijo z zadevnimi nadzornimi organi drugih držav članic, sprejeto v skladu z določbami tega člena, lahko v skladu z 19. členom Uredbe 1094/2010 v treh mesecih po obvestilu o odločitvi zadevo predloži v reševanje in mnenje EIOPI.«.
68. člen 
V 405. členu se v drugem odstavku za besedo »oddelek« doda besedilo »ter 375. in 402. do 403.a člen«.
69. člen 
Besedilo 406. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če nadzorna ureditev na ravni skupine v tretji državi, kjer ima sedež nadrejena družba, v skladu s 404. členom tega zakona ni enakovredna, opravlja ob smiselni uporabi 356. in 357. člena tega zakona nadzor na ravni skupine Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) Za namen nadzora na ravni skupine, ko ima nadrejena družba sedež v tretji državi, katere nadzorna ureditev na ravni skupine ni enakovredna in opravlja nadzor na ravni skupine Agencija za zavarovalni nadzor ali nadzorni organ druge države članice, se smiselno uporabljajo 357., 362. do 393. in 399. do 403.a člen tega zakona.
(3) Nadzor na ravni skupine iz prejšnjega odstavka se opravi na ravni zavarovalnega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali zavarovalnice tretje države.
(4) Nadrejena družba s sedežem v tretji državi se pri izračunu solventnosti skupine obravnava kot zavarovalnica, za katero se uporablja 4.9. oddelek tega zakona glede lastnih virov sredstev in če gre za:
1. zavarovalni holding ali mešani finančni holding tretje države, določbe 386. člena tega zakona glede zahtevanega solventnostnega kapitala;
2. zavarovalnico tretje države, določbe 387. člena tega zakona glede zahtevanega solventnostnega kapitala.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v primeru, ko opravlja nadzor na ravni skupine, katere nadrejena družba ima sedež v tretji državi, po predhodnem posvetovanju s člani kolegija določi in uporabi druge ustrezne nadzorne postopke in ukrepe, da se dosežejo cilji nadzora na ravni skupine. Agencija za zavarovalni nadzor lahko zlasti zahteva, da se ustanovi zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v EU in da se ta naslov uporablja za zavarovalnice v skupini, na čelu katere je ta zavarovalni holding ali mešani finančni holding.«.
70. člen 
V 407. členu se v prvem odstavku za besedilom »Če je nadrejena družba s sedežem v tretji državi« doda besedilo »iz 404. člena tega zakona«.
71. člen 
V 408. členu se v drugem odstavku besedilo »369.« nadomesti z besedilom »362., 368.«.
72. člen 
445. člen se črta.
73. člen 
Besedilo 456. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za izvajanje nalog po tem zakonu državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge pravne osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, Agenciji za zavarovalni nadzor na njeno zahtevo posredujejo zahtevane podatke in dokumente, potrebne za izvedbo postopka nadzora, vključno s podatki, ki so v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, določeni kot poslovna skrivnost, in podatki, ki so v skladu z določbami zakona, ki ureja tajne podatke, določeni kot tajni.
(2) Za izvajanje nalog po tem zakonu policija, državno tožilstvo in sodišča Agenciji za zavarovalni nadzor na njeno zahtevo posredujejo vse podatke, vključno z osebnimi podatki, povezanimi s predkazenskimi in kazenskimi postopki, ki so se začeli zaradi domnevnih kršitev določb tega zakona zoper osebe, nad katerimi Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor.
(3) Osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena podatke iz prvega ali drugega odstavka tega člena posredujejo ne glede na pravila o dopustnosti posredovanja teh podatkov, pri čemer upoštevajo pravila, ki določajo varnostne ukrepe ob posredovanju podatkov. Agencija za zavarovalni nadzor zagotovi varstvo njej posredovanih podatkov.«.
74. člen 
V 461. členu se v drugem odstavku v drugi alineji besedilo »348.« nadomesti z besedilom »353.«.
75. člen 
V 481. členu se v drugem odstavku za besedo »zakona« vejica nadomesti s piko, besedilo »le da rok za izjavo, določen v 2. točki drugega odstavka 434. člena, ne sme biti krajši od 15 dni.« pa se črta.
76. člen 
V 482. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Agencija za zavarovalni nadzor o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov oziroma o dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja odloči v petnajstih delovnih dneh od njenega prejema.«.
77. člen 
V 483. členu se šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(6) Agencija za zavarovalni nadzor lahko od vložnika zahteva, da predloži dodatne podatke in listine, potrebne za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatne podatke in listine), če tako zahtevo izda najpozneje 50. delovni dan po poteku roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.
(7) Če Agencija za zavarovalni nadzor izda zahtevo za dodatne podatke in listine v skladu s prejšnjega odstavkom, se tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za čas od izdaje zahteve za dodatne podatke in listine do dneva, ko vložnik predloži dodatne podatke in listine, vendar največ za 20 delovnih dni od izdaje prve zahteve. Agencija za zavarovalni nadzor lahko po prejemu podatkov in listin na podlagi prve zahteve v skladu s prejšnjim odstavkom zahteva še dodatne podatke in listine, vendar druga in naslednje zahteve Agencija za zavarovalni nadzor za dodatne podatke in listine ne zadržijo teka roka iz tretjega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Agencija za zavarovalni nadzor s prvo zahtevo za dodatne podatke in listine odloči, da se tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za več kot 20 delovnih dni, vendar največ za 30 delovnih dni od izdaje te zahteve, če:
1. je bodoči kvalificirani imetnik oseba tretje države ali
2. bodoči kvalificirani imetnik nima položaja kreditne institucije, investicijskega podjetja, družbe za upravljanje, kolektivnega naložbenega podjema, zavarovalnice ali pozavarovalnice.
(9) Agencija za zavarovalni nadzor vložniku zahteve v dveh delovnih dneh po prejemu dodatnih podatkov in listin na podlagi zahteve iz šestega odstavka tega člena izda potrdilo o prejemu teh dodatnih podatkov in listin. V potrdilu o prejemu dodatnih podatkov in listin na podlagi prve zahteve iz šestega odstavka tega člena je naveden dan, s katerim poteče rok iz tretjega odstavka tega člena, ob upoštevanju njegovega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena.«.
78. člen 
V 491. členu se v prvem odstavku četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– zavarovalnice, ki opravljajo posle v zavarovalnih skupinah premoženjskih in življenjskih zavarovanj in«.
79. člen 
V 511. členu se šesti in sedmi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(6) O povrnitvi nadomestil za opravljanje drugih nalog iz 3. točke prvega odstavka tega člena odloči Agencija za zavarovalni nadzor s posebnim sklepom, če o tem ni bilo odločeno v odločbi.
(7) Proti sklepu in odločbi v delu, ki vsebuje odločitev o povrnitvi nadomestil za opravljanje drugih nalog, je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva, če ta ni dovoljen zoper odločbo.«.
80. člen 
V 519. členu se v sedmem odstavku beseda »četrtega« nadomesti z besedo »drugega«.
V osmem odstavku se beseda »petega« nadomesti z besedo »tretjega«.
81. člen 
Naslov oddelka »12.2. Zavarovalni pogoji in obveščanje zavarovalcev« se spremeni tako, da se glasi: »12.2. Zavarovalni pogoji, obveščanje zavarovalcev in pravila poslovanja«.
82. člen 
Za naslovom oddelka »12.2. Zavarovalni pogoji in obveščanje zavarovalcev« se doda nov pododdelek z naslovom, ki se glasi: »12.2.1. Splošno«.
83. člen 
V 521. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če zavarovanje krije nevarnosti v Republiki Sloveniji, zavarovalna pogodba obsega zlasti določbe o:
1. firmi, pravnoorganizacijski obliki, sedežu in naslovu zavarovalnice in podružnice, prek katere se sklepa zavarovalna pogodba;
2. dogodkih, z nastopom katerih nastane obveznost zavarovalnice opraviti izpolnitev na podlagi zavarovalne pogodbe, in primerih, v katerih je zaradi posebnih razlogov obveznost zavarovalnice izključena;
3. načinu izpolnitve, obsegu, morebitnih garancijah in dospelosti obveznosti zavarovalnice;
4. določitvi in plačilu premije ter o pravnih posledicah, če premija ni plačana;
5. trajanju zavarovalne pogodbe, in sicer zlasti:
– če in na kakšen način se trajanje molče podaljša,
– če, na kakšen način in v katerem časovnem trenutku je zavarovalno pogodbo mogoče odpovedati oziroma sicer v celoti oziroma delno razvezati in kakšne so obveznosti zavarovalnice v takšnih primerih;
6. izgubi zahtevkov iz zavarovalne pogodbe v primeru zamude rokov;
7. v primeru življenjskih zavarovanj tudi o pogojih in obsegu izplačil akontacij ter posojil na zavarovalno pogodbo, o pogojih, pod katerimi je zavarovalec udeležen pri dobičku zavarovalnice, in merilih za izračun te udeležbe ter o pogojih in načinu izračuna odkupne vrednosti ter kapitalizacije;
8. v primeru nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj, pri katerih se zavarovalno-tehnične rezervacije izračunavajo z metodami za življenjska zavarovanja, tudi o pogojih in načinu izračunavanja teh rezervacij in s tem povezanih sprememb premije zaradi staranja zavarovanca, o pravicah, ki izhajajo iz že oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij v primeru prenehanja zavarovanja ali v primeru menjave zavarovanja v okviru iste zavarovalnice ali v primeru menjave zavarovalnice, ter o vplivih drugih dejavnikov na spreminjanje premije.«.
Za osmim odstavkom se dodajo novi deveti do šestnajsti odstavek, ki se glasijo:
»(9) Zavarovalnice, zavarovalno zastopniške družbe in zavarovalno posredniške družbe, ki ustvarjajo zavarovalne produkte, imajo vzpostavljene postopke za odobritev vsakega zavarovalnega produkta ali pomembnih prilagoditev obstoječih zavarovalnih produktov pred njihovo distribucijo, ki jih izvajajo in redno pregledujejo.
(10) Postopek odobritve zavarovalnega produkta iz prejšnjega odstavka mora biti sorazmeren in primeren glede na vrsto zavarovalnega produkta.
(11) V postopku odobritve zavarovalnega produkta se opredeli ciljni trg za zavarovalni produkt, zagotovi, da so ocenjena vsa pomembna tveganja za ta trg, da je predvidena strategija distribucije v skladu z opredeljenim ciljnim trgom in da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotovitev, da se zavarovalni produkt prodaja na opredeljenem ciljnem trgu.
(12) Zavarovalnica redno pregleduje zavarovalne produkte iz devetega odstavka tega člena in upošteva vse dogodke, ki bi lahko bistveno vplivali na morebitno tveganje za opredeljeni ciljni trg, pri čemer oceni najmanj, ali je zavarovalni produkt še v skladu s potrebami opredeljenega ciljnega trga in ali je načrtovana strategija distribucije še ustrezna.
(13) Zavarovalnice, zavarovalno zastopniške družbe in zavarovalno posredniške družbe, ki ustvarjajo zavarovalne produkte, dajo distributerjem zavarovalnih produktov na voljo vse ustrezne informacije o zavarovalnem produktu, postopku za odobritev zavarovalnega produkta in o opredeljenem ciljnem trgu zavarovalnega produkta.
(14) Kadar distributer zavarovalnih produktov ponuja ali priporoča zavarovalni produkt, ki ga ni ustvaril sam, mora pridobiti informacije iz prejšnjega člena ter se seznaniti z lastnostmi in opredeljenim ciljnim trgom zavarovalnega produkta na način, da je v celoti informiran o vsem potrebnem za distribucijo teh produktov.
(15) Določbe devetega do štirinajstega odstavka tega člena ne posegajo v druge zahteve tega zakona in drugih zavezujočih predpisov, kakor tudi ne v zahteve v zvezi z razkritjem, primernostjo ali ustreznostjo, prepoznavanjem in obvladovanjem nasprotja interesov ter plačil za distribucijo zavarovalnih produktov.
(16) Deveti do štirinajsti odstavek tega člena se ne uporabljajo za zavarovanja velikih nevarnosti iz 532. člena tega zakona.«.
84. člen 
Besedilo 522. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Distributer zavarovalnih produktov ob sklenitvi zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka prejšnjega člena stranke z obvestilom v pisni ali elektronski obliki seznani s podatki o:
1. firmi, pravnoorganizacijski obliki, sedežu in naslovu zavarovalnice in podružnice, prek katere se sklepa zavarovalna pogodba;
2. splošnih zavarovalnih pogojih, ki veljajo za zavarovalno razmerje;
3. pravu, ki se uporabi za zavarovalno pogodbo, ali v primerih z mednarodnim elementom o pravici stranke, da sama izbere pravo, ki se uporablja za zavarovalno pogodbo v skladu z uredbo iz drugega odstavka 529. člena tega zakona;
4. dostopu do poročila o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice iz 261. člena tega zakona;
5. notranjem postopku za reševanje pritožb zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj in o izvajalcu izvensodnega reševanja sporov iz prvega in drugega odstavka 579. člena;
6. načinu izpolnitve, obsegu in dospelosti obveznosti zavarovalnice ter morebitnih garancijah;
7. času trajanja zavarovalne pogodbe;
8. višini premije, pri čemer je zavarovalna premija razčlenjena na zavarovalno premijo za posamezne nevarnosti, če zavarovalno razmerje krije nevarnosti iz več zavarovalnih vrst, in o višini prispevkov, davkov in drugih stroškov, ki se zaračunavajo poleg premije, in o skupnem znesku plačil;
9. roku, v katerem ponudnika veže ponudba;
10. pravici do preklica, odstopa ali drugih opcijah;
11. nazivu in naslovu nadzornega organa, ki je pristojen za nadzor nad zavarovalnico;
12. pogojih za vzpostavitev mirovanja;
13. tem, če zagotavlja svetovanje glede zavarovalnega produkta, ki ga prodaja.
(2) V primeru življenjskih zavarovanj pisno oziroma elektronsko obvestilo iz prejšnjega odstavka ali predloženi zavarovalni pogoji vsebujejo tudi informacije za razumevanje tveganj, ki jih s sklenitvijo zavarovalne pogodbe prevzame zavarovalec, in informacijo o pravici iz 525. člena tega zakona.
(3) V primeru življenjskega zavarovanja, nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja s pravico do povračila dela zavarovalne premije obvestilo zavarovalcu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka obsega tudi podatke o:
1. osnovah in merilih za udeležbo pri dobičku;
2. tabeli odkupnih vrednosti;
3. minimalni zavarovalni vsoti ali minimalnemu obdobju trajanja zavarovanja za spremembo zavarovanja v zavarovanje brez premije (kapitalizacija) in o pravicah iz takega zavarovanja;
4. v primeru zavarovanj, pri katerih so upravičenja vezana na enote investicijskega sklada, o naložbah in naravi sredstev investicijskega sklada;
5. v primeru zavarovanj, pri katerih so upravičenja neposredno povezana s spremembo indeksa vrednostnih papirjev ali drugo referenčno vrednostjo, o indeksu vrednostnih papirjev ali o drugi referenčni vrednosti;
6. o davčni ureditvi, ki velja v primeru zavarovanja.
(4) Kadar se zavarovalni produkt kot del paketa ali skupnega dogovora ponudi skupaj s stranskim produktom ali stransko storitvijo, ki ni zavarovanje, seznani distributer zavarovalnih produktov zavarovalca o tem, ali obstaja možnost nakupa posameznih delov ločeno, ter v tem primeru zagotovi ustrezen opis posameznih delov paketa ali skupnega dogovora ter zagotovi ločeni prikaz stroškov in plačil za vsak posamezni del.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka in če se tveganje ali zavarovalno kritje, ki izhaja iz takega paketa ali skupnega dogovora, ponujenega zavarovalcu, razlikuje od tveganj ali zavarovalnih kritij posameznih delov, distributer zavarovalnih produktov zagotovi ustrezen opis posameznih delov paketa ali skupnega dogovora ter spremembe tveganj ali zavarovalnih kritij, ki nastanejo zaradi medsebojnega vplivanja.
(6) Kadar je zavarovalni produkt dopolnilni produkt blaga ali storitve, ki ni zavarovalna pogodba, kot del paketa ali skupnega dogovora, distributer zavarovalnih produktov ponudi zavarovalcu možnost nakupa blaga ali storitve ločeno. Ta določba se ne uporablja, kadar je zavarovalni produkt dopolnilni produkt v razmerju do investicijske storitve ali dejavnosti, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, v razmerju do investicijskih skladov in alternativnih investicijskih skladov, kot so opredeljeni v zakonih, ki urejata investicijske sklade in alternativne investicijske sklade, v razmerju do dodatnega pokojninskega zavarovanja, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, v razmerju do kreditne pogodbe, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja potrošniške kredite, ali v razmerju do plačilnega računa, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme.
(7) V primerih iz četrtega in šestega odstavka tega člena distributer zavarovalnih produktov določi zahteve in potrebe zavarovalca glede na zavarovalne produkte, ki so del celotnega paketa ali skupnega dogovora.
(8) Četrti do sedmi odstavek tega člena se ne nanašajo na zavarovalne produkte, ki zagotavljajo kritja za različne vrste tveganj (paketne zavarovalne pogodbe).«.
85. člen 
V 523. členu se v drugem odstavku črta besedilo »oziroma zavarovalni posrednik oziroma posrednica«.
86. člen 
524. člen se spremeni tako, da se glasi:
»524. člen 
(način zagotavljanja podatkov) 
(1) Distributer zavarovalnih produktov zagotovi zavarovalcu in potencialnemu zavarovalcu podatke iz 521. do 523. člena tega zakona pisno v slovenskem jeziku. Podatki so podani razumljivo, odkrito, pošteno in strokovno v skladu z najboljšimi interesi zavarovalcev.
(2) Brez poseganja v določila zakona, ki ureja varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, so podatki iz prejšnjega odstavka, ki jih distributer zavarovalnih produktov zagotovi zavarovalcu ali potencialnemu zavarovalcu, vključno s trženjskimi sporočili, pošteni, jasni in nezavajajoči. Trženjska sporočila so vedno jasno prepoznavna kot taka.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko distributer zavarovalnih produktov zavarovalca ali potencialnega zavarovalca o podatkih iz prvega odstavka tega člena obvešča izključno po elektronski pošti ob izrecnem pisnem soglasju zavarovalca ali potencialnega zavarovalca glede navedenega načina obveščanja, pri čemer je zavarovalec ali potencialni zavarovalec pisno obveščen, da lahko to soglasje po elektronski pošti ali na drug način kadarkoli umakne.«.
87. člen 
Za 527. členom se doda nov 527.a člen, ki se glasi:
»527.a člen 
(plačilo za distribucijo zavarovalnih produktov) 
(1) Distributerji zavarovalnih produktov so plačani in plačujejo oziroma ocenjujejo uspešnost distributerjev zavarovalnih produktov, ki so pri njih zaposleni ali v drugem pogodbenem razmerju, na način, ki je v skladu z njihovo dolžnostjo, da delujejo v skladu z najboljšimi interesi zavarovalca. Distributer zavarovalnih produktov zlasti ne sklepa dogovorov glede plačila, prodajnih ciljev ali drugih dogovorov, ki bi njih same ali distributerje zavarovalnih produktov, ki so pri njih zaposleni ali v drugem pogodbenem razmerju, spodbujali, da bi zavarovalcu priporočili določen zavarovalni produkt, če bi distributer zavarovalnih produktov lahko ponudil drug zavarovalni produkt, ki bi bolje zadovoljil potrebe zavarovalca.
(2) Zavarovalnica obvesti pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe potencialnega zavarovalca o vrsti plačila, ki ga v zvezi z zavarovalno pogodbo prejmejo tisti, ki so v zavarovalnici zaposleni ali v drugem pogodbenem razmerju.
(3) Če mora zavarovalec katero koli plačilo, razen tekočih premij in načrtovanih plačil, opraviti na podlagi zavarovalne pogodbe po njeni sklenitvi, zavarovalnica ravna smiselno v skladu z devetim odstavkom 545. člena tega zakona.«.
88. člen 
Naslov 528. člena se spremeni tako, da se glasi: »(pravila zavarovalnic glede upoštevanja spola kot osebne okoliščine)«.
Prvi odstavek se črta.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane edini odstavek, se črta oznaka »(2)«.
89. člen 
Za 528. členom se doda nov pododdelek 12.2.2. in novi 528.a do 528.d členi ter nov pododdelek 12.2.3. in novi 528.e do 528.i členi, ki se glasijo:
»12.2.2. Dodatne zahteve v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti 
528.a člen 
(področje uporabe dodatnih zahtev) 
(1) Pododdelek 12.2.2. določa dodatne zahteve za distribucijo zavarovalnih naložbenih produktov k zahtevam iz 524., 527.a, 545., 546. in 551. člena tega zakona, kadar distribucijo zavarovalnih naložbenih produktov izvaja:
– zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba, banka iz osmega odstavka 558. člena tega zakona ali
– zavarovalnica.
(2) Zavarovalni naložbeni produkti so za potrebe določb tega zakona, povezanih z distribucijo zavarovanj, zavarovanja iz 21. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, razen zavarovalnih pogodb, pri katerih se zavarovalna vsota izplača šele ob smrti ali v primeru nezmožnosti zaradi poškodbe, bolezni ali invalidnosti.
528.b člen 
(preprečevanje nasprotja interesov) 
Brez poseganja v prvi in drugi odstavek 524. ter prvi odstavek 527.a člena tega zakona zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba, ki distribuira zavarovalne naložbene produkte, sprejme in izvaja učinkovito organizacijsko in upravno ureditev, ki omogoča sprejem vseh potrebnih ukrepov, s katerimi prepreči, da bi nasprotje interesov iz 528.c člena tega zakona škodilo interesom njenih zavarovalcev in potencialnih zavarovalcev, in ki je sorazmerna glede na opravljene aktivnosti, prodane zavarovalne naložbene produkte in vrsto distributerja zavarovalnih naložbenih produktov.
528.c člen 
(nasprotja interesov) 
(1) Zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba in zavarovalno posredniška družba sprejmejo ustrezne ukrepe za ugotavljanje medsebojnih nasprotij interesov, vključno med njihovimi vodilnimi in zaposlenimi ali katero koli osebo, ki je posredno ali neposredno povezana z njimi prek nadzora, in njihovimi strankami, ali med strankami, ki nastanejo med distribucijo zavarovalnih naložbenih produktov.
(2) Kadar organizacijski ali administrativni ukrepi, ki jih v skladu s prejšnjim členom sprejme zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba za obvladovanje nasprotja interesov, ne zadoščajo za razumno zagotovitev, da bo tveganje za škodovanje interesom potencialnih zavarovalcev preprečeno, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba ali zavarovalnica potencialnemu zavarovalcu pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe nedvoumno in pravočasno razkrije splošne značilnosti ali vire nasprotja interesov.
(3) Ne glede na štirinajsti odstavek 545. člena tega zakona je razkritje iz prejšnjega odstavka podano na trajnem nosilcu podatkov in vsebuje dovolj podrobnosti, pri čemer so upoštevane značilnosti zavarovalnice in potencialnega zavarovalca, da lahko slednji sprejme informirano odločitev glede distribucije zavarovalnih naložbenih produktov, v okviru katere je prišlo do nasprotja interesov.
528.č člen 
(informacije, ki se zagotovijo zavarovalcem ali potencialnim zavarovalcem) 
(1) Brez poseganja v 545. in 551. člen tega zakona se ustrezne informacije zavarovalcu ali potencialnemu zavarovalcu zagotovijo pravočasno pred sklenitvijo pogodbe, ob upoštevanju distribucije zavarovalnih naložbenih produktov in vseh stroškov ter povezanih dajatev. Te informacije vključujejo najmanj naslednje:
1. ob svetovanju: ali bo zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba zavarovalcu redno zagotavljala oceno primernosti zavarovalnih naložbenih produktov, ki se priporočijo temu zavarovalcu, iz 528.d člena tega zakona;
2. glede informacij o zavarovalnih naložbenih produktih in predlaganih investicijskih strategijah: ustrezne smernice in opozorila v zvezi z naložbenimi življenjskimi zavarovanji, glede tveganj, povezanih z zavarovalnimi naložbenimi produkti ali v zvezi s posameznimi predlaganimi naložbenimi strategijami, ki se podajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in o zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) in v skladu z drugimi zavezujočimi predpisi;
3. glede informacij o vseh stroških in povezanih dajatvah, ki jih je treba razkriti: informacije o stroških in povezanih dajatvah, ki se podajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in o zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) in v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/653 z dne 8. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in o zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve za zagotavljanje takih dokumentov, ter informacije o tem, kako zavarovalec plača za naložbeno življenjsko zavarovanje, in o morebitnih plačilih tretjih oseb.
(2) Informacije iz 3. točke prejšnjega odstavka se, kadar je to potrebno, zavarovalcu zagotovijo redno vsaj vsako leto v času trajanja naložbenega življenjskega zavarovanja.
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo v razumljivi obliki na način, ki zavarovalcem ali potencialnim zavarovalcem omogoča, da razumejo značilnosti in tveganja ponujenega zavarovalnega naložbenega produkta ter da se posledično odločajo o naložbi na podlagi informacij. Te informacije se lahko zagotovijo v standardizirani obliki.
(4) Brez poseganja v 8. in 9. točko drugega odstavka in deveti odstavek 545. člena tega zakona zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba izpolnjuje obveznosti iz 521. do 528.c člena tega zakona, kadar katerikoli osebi, razen zavarovalcu ali osebi, ki deluje v njegovem imenu, plača ali od nje prejme honorar ali provizijo ali ji zagotovi ali od nje prejme nedenarno korist v zvezi z zagotavljanjem zavarovalnega naložbenega produkta ali izvajanjem pomožne storitve, razen kadar plačilo ali zagotovitev koristi:
1. nima škodljivega vpliva na kakovost zadevne storitve za zavarovalca in
2. ne vpliva na izpolnjevanje dolžnosti zavarovalnice, zavarovalnega zastopnika, zavarovalnega posrednika, zavarovalno zastopniške družbe ali zavarovalno posredniške družbe, da deluje pošteno, pravično in strokovno v skladu z najboljšimi interesi zavarovalca.
528.d člen 
(ocena primernosti in ustreznosti ter poročanje zavarovalcem in potencialnim zavarovalcem) 
(1) Brez poseganja v deseti, enajsti in dvanajsti odstavek 545. člena tega zakona zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba pri svetovanju o zavarovalnem naložbenem produktu od zavarovalca ali potencialnega zavarovalca pridobi tudi potrebne informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami s področja naložb, povezanih s specifično vrsto zavarovalnega produkta ali storitve, ter v zvezi s finančnim položajem te osebe, kar vključuje njeno zmožnost kritja izgub ter naložbene cilje te osebe, vključno z njeno stopnjo dovoljenega tveganja, da lahko zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba zavarovalcu ali potencialnemu zavarovalcu priporoči zavarovalne naložbene produkte, ki so zanj primerni in so predvsem v skladu z dovoljenim tveganjem te osebe in njeno zmožnostjo za kritje izgub.
(2) Pri investicijskem svetovanju zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba, ki priporoča paket ali skupni dogovor v skladu s četrtim do osmim odstavkom 522. člena tega zakona, zagotovi, da je paket ali skupni dogovor primeren.
(3) Brez poseganja v deseti, enajsti in dvanajsti odstavek 545. člena tega zakona zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba pri distribuciji zavarovalnih produktov, ki niso produkti iz prvega in drugega odstavka tega člena, v zvezi s prodajo brez svetovanja zavarovalca ali potencialnega zavarovalca pozove, da zagotovi informacije glede svojega znanja in izkušenj s področja naložb, povezanih z vrsto zavarovalnega produkta ali storitve, da zavarovalnici, zavarovalnemu zastopniku, zavarovalnemu posredniku, zavarovalno zastopniški družbi ali zavarovalno posredniški družbi omogoči, da oceni, ali je predvidena storitev ali zavarovalni produkt primeren za zavarovalca ali potencialnega zavarovalca. Kadar se predvidi paket ali skupni dogovor v skladu s četrtim do osmim odstavkom 522. člena tega zakona, se pri oceni upošteva, ali je paket ali skupni dogovor primeren.
(4) Če zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba na podlagi informacij, prejetih v skladu s prejšnjim odstavkom, meni, da zavarovalni produkt ni primeren za zavarovalca ali potencialnega zavarovalca, zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba zavarovalca ali potencialnega zavarovalca na to opozori. To opozorilo se lahko zagotovi v standardizirani obliki.
(5) Kadar zavarovalci ali potencialni zavarovalci ne zagotovijo informacij iz tretjega odstavka tega člena ali kadar zagotovijo nezadostne informacije v zvezi s svojim znanjem in izkušnjami, jih zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba opozori, da ne more ugotoviti, ali je predvideni zavarovalni produkt zanje primeren. To opozorilo se lahko zagotovi v standardizirani obliki.
(6) Brez poseganja v deseti, enajsti in dvanajsti odstavek 545. člena tega zakona v primerih, ko ni svetovanja v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, ni treba pridobiti informacij niti opraviti ocene in podati opozorila iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1. distribucija se nanaša na enega od naslednjih zavarovalnih naložbenih produktov:
– pogodbo, pri kateri gre samo za izpostavljenost naložbenemu tveganju v zvezi s finančnimi instrumenti, ki se v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, štejejo za nezapletene in v zvezi z enotami investicijskih skladov po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ter posebnih investicijskih skladov po zakonu, ki ureja alternativne investicijske sklade, katerih struktura ni takšna, da bi bila tveganja za zavarovalca težko razumljiva, ali
– drugo nezapleteno zavarovalno naložbo;
2. distribucija zavarovalnega naložbenega produkta poteka na pobudo zavarovalca ali potencialnega zavarovalca;
3. zavarovalec ali potencialni zavarovalec je jasno obveščen, da pri distribuciji zavarovalnega naložbenega produkta zavarovalnici, zavarovalnemu zastopniku, zavarovalnemu posredniku, zavarovalno zastopniški družbi ali zavarovalno posredniški družbi ni treba oceniti primernosti ponujenega ali zagotovljenega zavarovalnega naložbenega produkta in da zavarovalec ali potencialni zavarovalec ni deležen ustrezne zaščite v zvezi s pravili o poslovanju. Tako opozorilo se lahko zagotovi v standardizirani obliki;
4. zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba spoštuje zahteve iz 528.b in 528.c člena tega zakona.
(7) Vse zavarovalnice, zavarovalni zastopniki, zavarovalni posredniki, zavarovalno zastopniške ali zavarovalno posredniške družbe, vključno s tistimi, ki poslujejo v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja, pri sklepanju zavarovalnih pogodb z zavarovalci, ki imajo običajno bivališče ali so ustanovljeni v državi članici, ki ne uporablja odstopanja iz prejšnjega odstavka, upoštevajo predpise v tej državi članici.
(8) Zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba vzpostavi evidenco dokumentov, sklenjenih med njo in zavarovalcem, v katerih so določene pravice in obveznosti podpisnikov ter drugi pogoji, pod katerimi zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba zagotavlja svoje storitve zavarovalcu. Pravice in obveznosti strank pogodbe so lahko vključene s sklici na druge dokumente ali pravna besedila.
(9) Zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba zavarovalcu na trajnem nosilcu podatkov zagotovi primerna poročila o storitvah, ki jih zagotavlja. Ta poročila vključujejo redna sporočila zavarovalcu, ob upoštevanju vrste in zapletenosti posameznih zavarovalnih naložbenih produktov in lastnosti storitev, ki se zagotavljajo zavarovalcu, ter, kadar je to ustrezno, vključujejo stroške v zvezi s transakcijami in storitvami, izvedenimi v imenu zavarovalca.
(10) Zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba pri svetovanju o zavarovalnem naložbenem produktu zavarovalcu pred sklenitvijo pogodbe na trajnem nosilcu podatkov zagotovi izjavo o ustreznosti, v kateri navede podrobnosti svetovanja in kako ta nasvet ustreza željam, ciljem in drugim značilnostim zavarovalca. Pri tem veljajo pogoji iz štirinajstega do sedemnajstega odstavka 545. člena tega zakona.
(11) Kadar se pogodba sklene s sredstvi komuniciranja na daljavo, kar onemogoča predhodno predložitev izjave o ustreznosti, lahko zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba izjavo o ustreznosti posreduje na trajnem nosilcu podatkov takoj, ko se zavarovalec zaveže s pogodbo, pod pogojem, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
1. zavarovalec soglaša, da bo izjavo o ustreznosti prejel brez nepotrebnega odlašanja po sklenitvi pogodbe, in
2. je zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba zavarovalcu dala možnost odložitve sklenitve pogodbe, da bi ta pred tem prejel izjavo o ustreznosti.
(12) Kadar zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba obvesti zavarovalca, da bo izvedla redno ocenjevanje ustreznosti, redno poročilo vsebuje posodobljeno oceno o primernosti zavarovalnega naložbenega produkta glede na želje, cilje in druge značilnosti zavarovalca.
12.2.3. Zavarovanje stroškov postopka 
528.e člen 
(zavarovanje stroškov postopka) 
(1) Členi 528.f do 528.i se uporabljajo za zavarovanje stroškov postopka iz 17. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, v okviru katerega se zavarovalnica proti plačilu premije zaveže, da bo krila stroške postopkov in nudila druge storitve, ki so neposredno povezane z zavarovalnim kritjem, in sicer zlasti z namenom:
1. zagotovitve nadomestila za izgubo, materialno škodo ali telesno poškodbo, ki jo utrpi zavarovanec, in sicer bodisi z zunajsodno poravnavo bodisi v civilnem ali kazenskem postopku;
2. obrambe ali zastopanja zavarovanca v civilnih, kazenskih, upravnih ali drugih postopkih oziroma v zvezi s katerokoli terjatvijo zoper zavarovanca.
(2) Členi 528.f do 528.i se ne uporabljajo za:
1. zavarovanje stroškov postopka, če se takšno zavarovanje nanaša na spore ali nevarnosti, ki izhajajo iz uporabe morskih plovil ali so z njo povezane;
2. dejavnost, ki jo zavarovalnica, ki sklepa zavarovanja civilne odgovornosti, opravlja za namen obrambe ali zastopanja zavarovanca v sodnem ali upravnem postopku, če se takšna dejavnost hkrati opravlja v lastnem interesu te zavarovalnice v skladu s takšnim zavarovanjem;
3. dejavnost zavarovanja stroškov postopka, ki jo opravlja zavarovalnica, ki sklepa zavarovanja pomoči, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– dejavnost se opravlja v državi članici, ki ni država, v kateri je običajno prebivališče zavarovanca;
– dejavnost predstavlja del pogodbe, ki krije le pomoč, zagotovljeno osebam, ki zaidejo v težave med potovanjem, ko so odsotni z doma ali običajnega prebivališča.
(3) Za namene 3. točke prejšnjega odstavka je v pogodbi jasno navedeno, da je kritje stroškov postopka omejeno na okoliščine iz navedene točke in da je dodatno zavarovanje k pomoči.
528.f člen 
(ločene pogodbe) 
Kritje stroškov postopka je predmet pogodbe, ki je ločena od pogodbe, sestavljene za druge zavarovalne vrste, ali pa se obravnava v ločenem delu zavarovalne police, v katerem se opredelita kritje stroškov postopka in znesek ustrezne premije.
528.g člen 
(upravljanje zahtevkov) 
(1) Zavarovalnice po lastni izbiri sprejmejo vsaj eno od metod upravljanja zahtevkov, določenih v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena. Ne glede na to, katero od navedenih metod zavarovalnica sprejme, se šteje, da so interesi zavarovalcev enakovredno zavarovani.
(2) Zavarovalnice zagotovijo, da nihče od zaposlenih, ki se ukvarja z upravljanjem zahtevkov v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka ali pravnim svetovanjem v zvezi z njim, hkrati ne opravlja enakih ali podobnih nalog v drugi zavarovalnici, ki je finančno, poslovno ali poslovodno povezana s prvo zavarovalnico in ki opravlja zavarovalne posle v eni ali več drugih zavarovalnih vrst iz zavarovalne skupine premoženjskih zavarovanj.
(3) Zavarovalnica upravljanje zahtevkov v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka ali pravnim svetovanjem poveri drugi pravni osebi. Ta oseba je navedena v ločeni pogodbi ali ločenem delu zavarovalne police iz 528.f člena tega zakona. Če je ta oseba povezana z zavarovalnico, ki opravlja zavarovalne posle v eni ali več drugih zavarovalnih vrst iz zavarovalne skupine premoženjskih zavarovanj, zaposleni v tej osebi, ki se ukvarjajo z upravljanjem zahtevkov v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka ali pravnim svetovanjem v zvezi z njim, ne smejo hkrati opravljati enakih ali podobnih nalog v drugi zavarovalnici.
(4) V pogodbi mora biti določeno, da lahko zavarovanec po lastni izbiri poveri pooblastilo odvetniku oziroma katerikoli drugi ustrezno usposobljeni osebi glede na postopkovna pravila, ki določajo, kdo je lahko pooblaščenec v sodnih in upravnih postopkih, od tedaj, ko ima zavarovanec zahtevek v skladu s pogodbo.
528.h člen 
(prosta izbira odvetnika) 
Vsaka pogodba o zavarovanju stroškov postopka izrecno določa:
– da ima zavarovanec pravico do izbire odvetnika ali druge osebe, če je potreben odvetnik oziroma druga ustrezno usposobljena oseba glede na postopkovna pravila, ki določajo, kdo je lahko pooblaščenec, ki lahko zastopa interese zavarovanca v sodnem ali upravnem postopku;
– da imajo zavarovanci v primeru navzkrižja njihovih interesov pravico do izbire odvetnika ali druge ustrezno usposobljene osebe glede na postopkovna pravila, ki določajo, kdo je lahko pooblaščenec v sodnem ali upravnem postopku.
528.i člen 
(navzkrižje interesov) 
Ob navzkrižju interesov ali nesoglasju glede reševanja spora zavarovalnica obvesti zavarovanca o pravici iz 528.h člena tega zakona in o možnosti uveljavljanja postopka iz drugega odstavka 579. člena tega zakona.«.
90. člen 
V 537. členu se v drugem odstavku na koncu 3. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. če iz podatkov, ki jih ima na voljo Agencija za zavarovalni nadzor, izhaja, da bi bilo lahko zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih zavarovalni ali pozavarovalni pool opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil ali opustil, ogroženo poslovanje zavarovalnega ali pozavarovalnega poola v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ali ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora nad poslovanjem zavarovalnega ali pozavarovalnega poola.«.
91. člen 
V 540. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzemanje tveganj zavarovalnic, če iz podatkov, ki jih ima na voljo, izhaja, da bi bilo lahko zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih namenska družba opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storila ali opustila, ogroženo obvladovanje prevzetih tveganj zavarovalnic ali ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora nad poslovanjem namenske družbe.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
92. člen 
Naslov 15. poglavja »ZAVAROVALNI ZASTOPNIKI IN POSREDNIKI« se spremeni tako, da se glasi: »OPRAVLJANJE DISTRIBUCIJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV«.
Naslov oddelka »15.1. Zavarovalni zastopniki« se črta.
93. člen 
543. člen se spremeni tako, da se glasi:
»543. člen 
(obseg uporabe 15. poglavja) 
(1) To poglavje se uporablja za pravne in fizične osebe, ki opravljajo ali bodo začele opravljati distribucijo zavarovalnih produktov.
(2) To poglavje se ne uporablja za distribucijo zavarovalnih produktov, ki so sklenjeni ali bodo sklenjeni v zvezi z nevarnostjo in obveznostmi na območjih zunaj EU.«.
94. člen 
Za 543. členom se dodajo novi 543.a člen, oddelek 15.1. in 543.b člen, ki se glasijo:
»543.a člen 
(opravljanje distribucije zavarovalnih produktov) 
Distribucijo zavarovalnih produktov lahko v Republiki Sloveniji opravljajo samo distributerji zavarovalnih produktov iz 7.f, 573. in 576. člena tega zakona.
15.1. Zavarovalni zastopniki
543.b člen 
(zavarovalni zastopnik) 
(1) Zavarovalni zastopnik je oseba, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, ki jih opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugega odplačnega razmerja. Posli zavarovalnega zastopanja so zlasti:
1. sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice,
2. aktivnosti v zvezi s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe,
3. pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, zlasti pri reševanju zahtevkov do zavarovalnice.
(2) Pooblastilo zavarovalnega zastopnika za sklenitev zavarovalne pogodbe obsega tudi pooblastilo za spremembo ali podaljšanje te pogodbe in sprejemanje izjav zavarovalca o odstopu od zavarovalne pogodbe.«.
95. člen 
Besedilo 544. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalno zastopniška družba je pravna oseba, ki proti plačilu opravlja dejavnost zastopanja zavarovalnic pri sklepanju zavarovalnih pogodb.
(2) Za dejavnost zavarovalnega zastopanja se štejejo zlasti naslednje storitve:
1. sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice,
2. aktivnosti v zvezi s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe,
3. pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, zlasti pri reševanju zahtevkov do zavarovalnice.
(3) Določbe tega zakona o zavarovalno zastopniški družbi se smiselno uporabljajo tudi za samostojnega podjetnika posameznika, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja dejavnost zastopanja zavarovalnic pri sklepanju zavarovalnih pogodb.
(4) V sodni register oziroma drug ustrezen register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede zavarovalno zastopniška družba oziroma zavarovalno zastopanje ali izpeljanke iz teh besed, če oseba ni pridobila dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja.«.
96. člen 
545. člen se spremeni tako, da se glasi:
»545. člen 
(obveznosti zavarovalnega zastopnika) 
(1) Določbe prvega do osmega odstavka 521. in 528.č člena tega zakona veljajo tudi za zavarovalnega zastopnika.
(2) Pred predstavitvijo vsebine zavarovanja in sklenitvijo zavarovalne pogodbe ter, če je potrebno, tudi pri poznejših spremembah in dopolnitvah zavarovalne pogodbe zavarovalni zastopnik zavarovalcu izroči tudi pisno obvestilo o:
1. svojem osebnem imenu,
2. številki in datumu odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja in registru, v katerem je mogoče preveriti izdajo dovoljenja,
3. tem, če zagotavlja svetovanje glede zavarovalnega produkta, ki ga prodaja,
4. firmi in naslovu zavarovalnice, zavarovalno zastopniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj oziroma banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona, s katero oziroma katerim ima zavarovalni zastopnik sklenjeno pogodbo, na podlagi katere opravlja posle zavarovalnega zastopanja,
5. tem, za katere zavarovalnice deluje, z navedbo firme in poslovnega naslova vsake zavarovalnice,
6. tem, da ima sam oziroma zavarovalno zastopniška družba oziroma zastopnik dopolnilnih zavarovanj oziroma banka iz osmega odstavka 558. člena tega zakona, v kateri je zavarovalni zastopnik zaposlen oziroma je z njo v drugem pravnem razmerju, neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot 10 % delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice,
7. tem, da ima zavarovalnica oziroma od nje odvisna družba neposredni ali posredni delež, ki predstavlja več kot 10 % delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalno zastopniške družbe oziroma zastopnika dopolnilnih zavarovanj oziroma banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona, v kateri je zavarovalni zastopnik zaposlen oziroma je z njo v drugem pravnem razmerju,
8. vrsti prejetega plačila za distribucijo v zvezi z zavarovalno pogodbo, še posebej o tem, če v zvezi z zavarovalno pogodbo:
– deluje na podlagi honorarja, ki ga neposredno plača zavarovalec;
– deluje na podlagi kakršnekoli provizije, ki je že zajeta v zavarovalni premiji;
– deluje na podlagi kakršnegakoli drugega plačila, vključno s katero koli ekonomsko koristjo, ki se ponudi ali plača v zvezi z zavarovalno pogodbo;
– prejme plačilo, ki je kombinacija plačil iz prejšnjih alinej,
9. izvensodnem postopku reševanja sporov iz drugega odstavka 579. člena tega zakona.
(3) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka zavarovalni zastopnik v zvezi z zavarovalno pogodbo zavarovalcu izroči tudi pisno obvestilo o tem, če:
1. zavarovalcu svetuje glede sklenitve pogodbe na podlagi četrtega odstavka tega člena, oziroma
2. ga veže pogodbena obveznost za distribucijo zavarovalnih produktov izključno z eno zavarovalnico ali več zavarovalnicami, v tem primeru zavarovalca obvesti tudi o imenih zavarovalnic, ki jih zastopa, oziroma
3. ga ne veže pogodbena obveznost za distribucijo zavarovalnih produktov izključno z eno zavarovalnico ali več zavarovalnicami in ne svetuje glede sklenitve pogodbe na podlagi četrtega odstavka tega člena. V tem primeru zavarovalca obvesti tudi o imenih zavarovalnic, ki jih zastopa.
(4) Če zavarovalni zastopnik zavarovalca obvesti o tem, da mu svetuje glede sklenitve zavarovalne pogodbe na podlagi korektne in poštene analize, takšen nasvet oblikuje na podlagi primerno velikega števila zavarovalnih pogodb, dostopnih na trgu, ki mu omogočajo podati priporočilo v skladu s strokovnimi merili, da bo lahko zavarovalec s sklenitvijo takšne pogodbe uresničil svoje potrebe in zahteve.
(5) Ne glede na obveznosti glede obveščanj iz 522. člena tega zakona oziroma poleg njih, ne glede na to, ali je zagotovil svetovanje, in ne glede na to, ali je zavarovalni produkt del paketa iz četrtega do osmega odstavka 522. člena tega zakona, zavarovalni zastopnik pred sklenitvijo pogodbe zavarovalcu zagotovi informacije o zavarovalnem produktu na razumljiv način tako, da mu omogoči sprejetje informirane odločitve, pri čemer upošteva kompleksnost zavarovalnega produkta in vrsto zavarovalca.
(6) Pri zavarovalnih pogodbah iz zavarovalne skupine premoženjskih zavarovanj se informacije iz prejšnjega odstavka zagotovijo v obliki standardiziranega dokumenta v papirni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov (v nadaljnjem besedilu: dokument z informacijami o zavarovalnem produktu), ki ga sestavi zavarovalnica in za katerega velja, da:
1. je kratek in vsebinsko celovit dokument;
2. je pripravljen in oblikovan tako, da je jasen in enostaven za branje, z znaki, ki so primerne velikosti za branje;
3. ni manj razumljiv, ko je natisnjen ali fotokopiran v črno- beli obliki, če je izvirnik barven;
4. je napisan v uradnih jezikih ali enem od uradnih jezikov, ki se uporabljajo v delu države članice, kjer se zavarovalni produkt ponuja, ali, če se tako dogovorita zavarovalec in distributer zavarovalnih produktov, v drugem jeziku;
5. je resničen in ni zavajajoč;
6. vsebuje naslov »Dokument z informacijami o zavarovalnem produktu« na vrhu prve strani;
7. vključuje izjavo, da je namen dokumenta zagotoviti povzetek informacij o zavarovanju, da ni prilagojen individualnim potrebam in zahtevam zavarovalca in da so popolne predpogodbene in pogodbene informacije o zavarovanju v drugih dokumentih.
(7) Dokument z informacijami o zavarovalnem produktu vsebuje naslednje informacije:
1. informacije o vrsti zavarovanja;
2. povzetek zavarovalnega kritja, vključno z glavnimi zavarovanimi tveganji, zavarovalne vsote in po potrebi geografski obseg in povzetek izključenih tveganj;
3. način plačila premij in trajanje plačil;
4. glavne izjeme, ko ni mogoče podati zahtevka;
5. obveznosti ob začetku pogodbe;
6. obveznosti med trajanjem pogodbe;
7. obveznosti v primeru vložitve zahtevka;
8. čas trajanja pogodbe, vključno z datumi začetka in konca veljavnosti pogodbe;
9. pogoje za odstop od pogodbe.
(8) V primeru iz prve alineje 8. točke drugega odstavka tega člena zavarovalni zastopnik obvesti zavarovalca o višini honorarja ali, kadar to ni mogoče, o metodi za izračun honorarja.
(9) Če zavarovalca po sklenitvi zavarovalne pogodbe zavezuje kakšno plačilo poleg tekočih premij in načrtovanih plačil, zavarovalni zastopnik za vsako tovrstno plačilo razkrije podatke iz drugega, tretjega in osmega odstavka tega člena.
(10) Kadar se pred sklenitvijo zavarovalnega produkta zagotovi svetovanje, da zavarovalni zastopnik zavarovalcu tudi osebno priporočilo, ki pojasnjuje, zakaj je posamezen zavarovalni produkt najustreznejši glede na zahteve in potrebe zavarovalca oziroma potencialnega zavarovalca.
(11) Zavarovalni zastopnik pred sklenitvijo pogodbe na podlagi informacij, pridobljenih od zavarovalca, opredeli njegove zahteve in potrebe.
(12) Podrobnosti iz desetega in enajstega odstavka tega člena se oblikujejo glede na zapletenost predlaganega zavarovalnega produkta in vrsto zavarovalca.
(13) Vsaka zavarovalna pogodba, ki jo predlaga zavarovalni zastopnik, mora biti v skladu z zahtevami in potrebami zavarovalca.
(14) Vse informacije iz prvega do dvanajstega odstavka tega člena se zavarovalcu sporočijo:
1. v papirni obliki;
2. na jasen in natančen način, ki ga zavarovalec razume;
3. v uradnem jeziku države članice, v kateri zavarovalna pogodba krije tveganja, ali države članice, v kateri je nastala obveznost, ali v drugem jeziku, o katerem se zavarovalec in zavarovalni zastopnik dogovorita, in
4. brezplačno.
(15) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka se lahko informacije iz prvega do dvanajstega odstavka tega člena zavarovalcu zagotovijo na enem od naslednjih medijev:
– trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, kadar so izpolnjeni pogoji iz sedemnajstega odstavka tega člena, ali
– spletnem mestu, kadar so izpolnjeni pogoji iz osemnajstega odstavka tega člena.
(16) Kadar se zavarovalcu informacije iz prvega do dvanajstega odstavka tega člena zagotovijo z uporabo trajnega nosilca podatkov, ki ni papir, ali prek spletnega mesta, se zavarovalcu na njegovo zahtevo brezplačno zagotovi izpis informacij na papirju.
(17) Informacije iz prvega do dvanajstega odstavka tega člena se lahko zagotovijo z uporabo trajnega nosilca podatkov, ki ni papir, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– uporaba trajnega nosilca podatkov je primerna pri poslih med zavarovalnim zastopnikom in zavarovalcem in
– zavarovalec je lahko izbiral med informacijami na papirju in trajnem nosilcu podatkov ter je izbral slednjega.
(18) Informacije iz prvega do dvanajstega odstavka tega člena se lahko zagotovijo prek spletnega mesta, če se naslovijo osebno na zavarovalca ali če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– zagotavljanje teh informacij prek spletnega mesta je primerno pri poslih med zavarovalnim zastopnikom in zavarovalcem;
– zavarovalec je privolil v zagotovitev teh informacij prek spletnega mesta;
– zavarovalec je bil po elektronski poti obveščen o naslovu spletnega mesta in o tem, kje na spletnem mestu so dostopne te informacije;
– zagotovljeno je, da te informacije ostanejo dostopne na spletnem mestu tako dolgo, kot jih lahko zavarovalec razumno potrebuje.
(19) Za namene iz sedemnajstega in osemnajstega odstavka tega člena se zagotavljanje informacij na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali preko spletnega mesta šteje za primerno pri poslih, sklenjenih med zavarovalnim zastopnikom in zavarovalcem, če obstaja dokaz, da ima zavarovalec reden dostop do interneta. Za tak dokaz se šteje elektronski poštni naslov zavarovalca za namene tega posla.
(20) Pri telefonski prodaji se informacije, ki jih zavarovalni zastopnik pošlje zavarovalcu pred sklenitvijo pogodbe, vključno z dokumentom z informacijami o zavarovalnem produktu, zagotovijo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov. Če je zavarovalec izbral, da bo predhodne informacije pridobil na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, zavarovalni zastopnik v skladu s štirinajstim in petnajstim odstavkom tega člena zavarovalcu zagotovi informacije takoj po sklenitvi zavarovalne pogodbe.
(21) Informacij iz prvega do dvanajstega odstavka tega člena zavarovalnemu zastopniku ni treba podati, če gre za zavarovanja velikih nevarnosti iz 532. člena tega zakona.
(22) Kadar zavarovalni zastopnik podaja predstavitev vsebine zavarovanja oziroma sklepa zavarovanje v elektronski obliki, lahko tudi informacije iz prvega do dvanajstega odstavka tega člena poda v elektronski obliki.«.
97. člen 
Besedilo 546. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnica je odgovorna za dejanja zavarovalnega zastopnika, zavarovalno zastopniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj in banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
(2) Premije in druga plačila v zvezi z zavarovalno pogodbo štejejo za plačana zavarovalnici, ko so plačana zavarovalnemu zastopniku, zavarovalno zastopniški družbi, zastopniku dopolnilnih zavarovanj oziroma banki iz osmega odstavka 558. člena tega zakona. Odškodnine, zavarovalnine in drugi zneski, namenjeni zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu, ki jih zavarovalnica plača tej osebi po zavarovalnemu zastopniku, zavarovalno zastopniški družbi, zastopniku dopolnilnih zavarovanj ali banki iz osmega odstavka 558. člena tega zakona, štejejo za plačane šele, ko jih zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec prejme od zavarovalnega zastopnika, zavarovalno zastopniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona.«.
98. člen 
Besedilo 548. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalni posrednik je oseba, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja.
(2) Za posle zavarovalnega posredovanja se šteje posredovanje pri sklepanju zavarovalnih pogodb ene zavarovalnice ali več zavarovalnic, ki ga proti plačilu začne opravljati ali opravlja zavarovalni posrednik, in sicer tako, da si prizadeva navezati stik zavarovalca z zavarovalnico, da bi z njo sklenil zavarovalno pogodbo. Posli zavarovalnega posredovanja zajemajo zlasti aktivnosti v zvezi s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe in pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe.
(3) Za zavarovalno posredovanje se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava o posredniški pogodbi, razen pravil o posredniškem dnevniku in posredniškem listu, če ni v tem zakonu drugače določeno.«.
99. člen 
V 549. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) Zavarovalno posredniška družba je pravna oseba, ki proti plačilu opravlja dejavnost posredovanja pri sklepanju zavarovalnih pogodb.
(2) Za zavarovalno posredniško družbo se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek prejšnjega člena.«.
100. člen 
V 551. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Zavarovalni posrednik ima zavarovano poklicno odgovornost za celotno ozemlje EU za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti manjša od 1.250.000 eurov na en odškodninski zahtevek ali 1.875.000 eurov za vse odškodninske zahtevke skupno v enem letu, razen če je to zavarovanje že zagotovila pravna oseba, v imenu katere zavarovalni posrednik deluje, ali s strani katere je zavarovalni posrednik pooblaščen, ali je ta pravna oseba prevzela polno odgovornost za njegovo delovanje.«.
101. člen 
V 552. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Kadar zavarovalni posrednik ali zavarovalno posredniška družba deluje po naročilu zavarovalnice, se na zavarovalni polici označi, da je bila zavarovalna pogodba sklenjena s posredovanjem zavarovalnega posrednika. V tem primeru se na zavarovalni polici navedeta osebno ime oziroma firma zavarovalnega posrednika ali zavarovalno posredniške družbe in način prejetega plačila, ki ga je zavarovalni posrednik ali zavarovalno posredniška družba upravičena zahtevati od zavarovalnice za posredovanje pri sklenitvi zavarovalne pogodbe.«
102. člen 
V 557. členu se beseda »določba« nadomesti z besedama »drugi odstavek«.
103. člen 
Naslov oddelka 15.3. »Pogoji za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali posredovanja« se spremeni tako, da se glasi: »Pogoji za opravljanje dejavnosti in poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja«.
104. člen 
Besedilo 558. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Dejavnost zavarovalnega zastopanja ali posredovanja lahko opravlja samo zavarovalno zastopniška ali posredniška družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali posredovanja.
(2) Za opravljanje dejavnosti po prejšnjem odstavku se ne štejejo posli zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, ki jih opravljajo fizične osebe na podlagi zaposlitve ali drugega pravnega razmerja v zavarovalnici oziroma družbi iz prvega, tretjega, šestega ali osmega odstavka tega člena.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko dejavnost zavarovalnega zastopanja opravljajo tudi zastopniki dopolnilnih zavarovanj, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja.
(4) Zastopnik dopolnilnih zavarovanj je vsaka pravna oseba ali posameznik, razen kreditne institucije in investicijskega podjetja, kot sta opredeljena v 1. in 2. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, ki začne proti plačilu opravljati ali opravlja distribucijo zavarovalnih produktov kot dopolnilno dejavnost, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1. glavna poklicna dejavnost te osebe ni distribucija zavarovalnih produktov;
2. oseba samo lastnim strankam distribuira določene zavarovalne produkte, ki dopolnjujejo blago ali storitev, s katero ta oseba ustvarja na trgu prihodke v okviru opravljanja svoje dovoljene dejavnosti.
(5) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na zastopnike dopolnilnih zavarovanj in se sklicujejo na družbo, se smiselno uporabljajo za zastopnike dopolnilnih zavarovanj, ki niso ustanovljeni kot gospodarska družba.
(6) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za zastopnika dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka tega člena, ki opravlja distribucijo zavarovalnih produktov, kadar so hkrati izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1. zavarovanje je dopolnitev ali je v povezavi z izdelkom ali storitvijo, ki jo zastopnik dopolnilnih zavarovanj zagotavlja, in krije:
– nevarnost okvare, izgube ali poškodovanja izdelkov ali stvari ali neuporabe storitve, ki jo posreduje, ali
– nevarnost poškodovanja ali izgube prtljage in drugih nevarnosti, povezanih s turističnim potovanjem, ki je bilo vplačano pri tem ponudniku, in
2. sorazmerni znesek letne premije zavarovanja ni višji od 600 eurov,
3. ne glede na prejšnjo točko znesek premije, plačan na osebo, ne presega 200 eurov, kadar je zavarovanje sklenjeno za tri mesece ali manj.
(7) Zavarovalnica, zavarovalno zastopniška družba in zavarovalno posredniška družba, ki opravlja dejavnost distribucije prek zastopnika dopolnilnih zavarovanj iz prejšnjega odstavka, zagotovijo, da:
1. ima potencialni zavarovalec pred sklenitvijo pogodbe na voljo informacije o njeni identiteti in naslovu ter postopkih iz 579. člena tega zakona, ki zavarovalcem, zavarovancem in drugim upravičencem iz zavarovalne pogodbe omogočajo vlaganje pritožb;
2. so vzpostavljene ustrezne in sorazmerne ureditve za skladnost s prvim in drugim odstavkom 524. člena, prvim odstavkom 527.a člena in četrtim do osmim odstavkom 522. člena tega zakona ter da so pred predložitvijo pogodbe upoštevane zahteve in potrebe stranke;
3. se pred sklenitvijo pogodbe stranki zagotovi dokument z informacijami o zavarovalnem produktu iz sedmega odstavka 545. člena tega zakona.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko dejavnost zavarovalnega zastopanja opravljajo tudi banke, ki so za opravljanje te dejavnosti pridobile dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije izda dovoljenje na podlagi predhodnega mnenja Agencije za zavarovalni nadzor. Za dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja se smiselno uporablja zakon, ki ureja bančništvo.
(9) Agencija za zavarovalni nadzor mnenje iz prejšnjega odstavka poda v 45 dneh od dneva prejema zaprosila. Če Agencija za zavarovalni nadzor v tem roku ne poda mnenja, se šteje, da je mnenje podano in da lahko Banka Slovenije izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka tudi brez mnenja Agencije za zavarovalni nadzor.
(10) Banka Slovenije obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o izdaji dovoljenja iz osmega odstavka tega člena v 15 dneh od dneva izdaje dovoljenja.
(11) Banka Slovenije obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o odvzemu oziroma prenehanju veljavnosti dovoljenja iz osmega odstavka tega člena v 15 dneh od izdaje odločbe.«.
105. člen 
V 560. členu se besedilo »četrtega ali petega« nadomesti z besedilom »tretjega, šestega ali osmega«.
106. člen 
Besedilo 561. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Posle zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja lahko pri zavarovalnici, zavarovalno zastopniški družbi, zavarovalno posredniški družbi, zastopniku dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka 558. člena tega zakona ali banki iz osmega odstavka 558. člena tega zakona samostojno opravljajo samo fizične osebe, ki imajo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja.
(2) Pomožni zavarovalni zastopnik ali posrednik je oseba, ki pod nadzorom in ob navzočnosti mentorja, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja, išče potencialne zavarovalce in sodeluje pri predstavitvi mentorja zavarovanj potencialnim zavarovalcem, pri čemer sme sam predstavljati zgolj osnovne značilnosti zavarovanja, kot so predmet zavarovanja, zavarovane nevarnosti, zavarovalna kritja, izključitve zavarovalnega kritja in zavarovalne vsote. Pomožni zavarovalni zastopnik ali posrednik ne sme sklepati zavarovanj ali podajati drugih izjav v imenu ali za račun zavarovalnice, zavarovalno zastopniške oziroma posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka 558. člena ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona. Opravljanje del pomožnega zavarovalnega zastopnika ali posrednika se všteva v dokazovanje pogoja trimesečnih izkušenj, ki so potrebne za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja. Posamezni mentor iz prvega stavka tega odstavka je lahko hkrati mentor le petim pomožnim zavarovalnim zastopnikom ali posrednikom. Mentor iz prvega stavka tega odstavka je odgovoren za pravilnost in resničnost podanih izjav pomožnega zavarovalnega zastopnika ali posrednika, ki so podane potencialnemu zavarovalcu.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je uspešno opravila preizkus strokovnega znanja, potrebnega za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja,
2. ima najmanj trimesečne izkušnje s področja zavarovalnih poslov, ki jih je pridobila na podlagi zaposlitve ali drugega pravnega razmerja z zavarovalnico, zavarovalno zastopniško družbo, zavarovalno posredniško družbo, zastopnikom dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka 558. člena ali banko iz osmega odstavka 558. člena tega zakona,
3. obvlada slovenski jezik,
4. da v zadnjih petih letih ni bila pravnomočno in nepogojno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje, gospodarstvo ali pravni promet na kazen zapora več kot treh mesecev,
5. da nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja,
6. ji Agencija za zavarovalni nadzor ni odvzela dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja pred manj kot petimi leti iz kateregakoli razloga iz 1. do 11. točke osmega odstavka tega člena.
(4) Če je bilo osebi odvzeto dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja, v ponovni zahtevi za izdajo dovoljenja priloži dokazila, da je izpolnila pogoja iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka po datumu odvzema dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja tudi, če iz podatkov, ki jih ima na voljo, izhaja, da bi bilo lahko zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih oseba opravlja ali zaradi ravnanj, ki jih je storila ali opustila, ogroženo opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja v skladu z določbami tega zakona ali bi bilo ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora nad opravljanjem poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja.
(6) Zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki se stalno poklicno usposabljajo tako, da ohranijo primerno raven storitev, ki ustreza njihovi vlogi in zavarovalniškem trgu.
(7) Zavarovalni posrednik zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanja poslov zavarovalnega posredovanja predloži tudi potrdilo o sklenjenem zavarovanju iz četrtega odstavka 551. člena tega zakona.
(8) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, če:
1. je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik v postopku pregleda poslovanja podaja neresnične podatke, informacije ali poročila, ki niso izkaz dejanskega stanja;
3. zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik pooblaščeni osebi ne omogoči pregleda poslovanja ali ovira postopke pregleda poslovanja, kot je določen v 296. do 300. členu tega zakona;
4. zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik krši določbo drugega odstavka tega člena glede največjega dovoljenega števila pomožnih zavarovalnih zastopnikov ali zavarovalnih posrednikov pod mentorstvom;
5. je bil zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik pravnomočno in nepogojno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, gospodarstvo ali pravni promet na kazen zapora več kot treh mesecev;
6. je bil nad zavarovalnim zastopnikom ali posrednikom začet postopek osebnega stečaja;
7. zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik ponavljajoče krši obveznosti iz devetega do petnajstega odstavka 521. člena, iz četrtega do osmega odstavka 522. člena, iz prvega ali drugega odstavka 524. člena ter 527.a, 528.a, 528.b, 528.c, 528.č, 528.d ali 545. člena tega zakona;
8. zavarovalni posrednik ponavljajoče krši obveznosti iz 550. člena ali iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 551. člena tega zakona;
9. je zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik huje kršil dobre poslovne običaje pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja;
10. zavarovalni posrednik nima zavarovane poklicne odgovornosti v skladu s četrtim odstavkom 551. člena tega zakona;
11. zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik kot mentor dopušča pomožnemu zavarovalnemu zastopniku ali zavarovalnemu posredniku, da krši drugi odstavek tega člena;
12. zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik ponavljajoče krši obveznost iz šestega odstavka tega člena.
(9) Za ponavljajočo se kršitev iz 7., 8. in 12. točke prejšnjega odstavka se šteje kršitev, pri kateri zavarovalni zastopnik ali posrednik kršitev ponovno stori vsaj enkrat v petih letih po storitvi istovrstne kršitve.
(10) Z odločbo o pogojnem odvzemu dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja lahko Agencija za zavarovalni nadzor hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če zavarovalni zastopnik ali posrednik v preizkusnem obdobju, ki ga določi Agencija za zavarovalni nadzor in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storil novih dejanj, zaradi katerih je mogoče odvzeti dovoljenje. V primeru kršitev iz 5., 7., 8. in 9. točke osmega odstavka tega člena pogojni odvzem dovoljenja ni mogoč.
(11) Agencija za zavarovalni nadzor prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če zavarovalni zastopnik oziroma posrednik v preizkusnem obdobju stori novo dejanje, zaradi katerega je mogoče odvzeti dovoljenje.
(12) Predlog za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja lahko da zavarovalnica, delodajalec, Slovensko zavarovalno združenje in združenje zavarovalno zastopniških ali posredniških družb. O odvzetih dovoljenjih Agencija za zavarovalni nadzor obvesti vlagatelja predloga za odvzem dovoljenja, Slovensko zavarovalno združenje ali združenje zavarovalno zastopniških ali posredniških družb. Slovensko zavarovalno združenje obvestilo Agencije za zavarovalni nadzor o odvzetih dovoljenjih iz prejšnjega stavka tega odstavka pošlje svojim članicam. Agencija za zavarovalni nadzor o odvzetem dovoljenju obvesti tudi delodajalca ali drugega pogodbenika, če izve, da oseba, kateri je bilo dovoljenje odvzeto, opravlja posle zavarovalnega zastopanja ali posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na podlagi drugega pravnega razmerja.
(13) Če je zavarovalni zastopnik oziroma posrednik prejel redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe na podlagi drugega pravnega razmerja zaradi kršitev obveznosti zavarovalnega zastopanja ali posredovanja, delodajalec o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor ter nadzorni organ države gostiteljice.«.
107. člen 
562. člen se spremeni tako, da se glasi:
»562. člen 
(register zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov) 
(1) Agencija za zavarovalni nadzor skladno s šestim odstavkom tega člena vodi registre zavarovalno zastopniških družb, zavarovalno posredniških družb, zastopnikov dopolnilnih zavarovanj in bank, ki so na območju Republike Slovenije v skladu s tem zakonom upravičene opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja. Agencija za zavarovalni nadzor skladno s petim odstavkom tega člena vodi registre zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov, ki so na območju Republike Slovenije v skladu s tem zakonom upravičeni opravljati posle zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja. Agencija za zavarovalni nadzor vzpostavi eno samo informacijsko točko, ki omogoča hiter in enostaven dostop do teh registrov, ki so v elektronski obliki, in jih redno posodablja.
(2) Zavarovalnica skladno s šestim odstavkom tega člena vodi register zavarovalno zastopniških družb, zastopnikov dopolnilnih zavarovanj in bank, ki zanjo na podlagi pravnega razmerja opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja. Zavarovalnica skladno s petim odstavkom tega člena vodi register zavarovalnih zastopnikov, ki na podlagi zaposlitve ali drugega pravnega razmerja z njo opravljajo posle zavarovalnega zastopanja. Zavarovalnica v okviru vodenja registra navede tudi osebno ime člana njene uprave, ki je odgovoren za distribucijo zavarovalnih produktov.
(3) Zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba, zastopnik dopolnilnih zavarovanj in banka iz osmega odstavka 558. člena tega zakona skladno s petim odstavkom tega člena vodi register zavarovalnih zastopnikov oziroma zavarovalnih posrednikov, ki na podlagi zaposlitve ali drugega pravnega razmerja z zavarovalno zastopniško družbo, zavarovalno posredniško družbo, zastopnikom dopolnilnih zavarovanj ali banko iz osmega odstavka 558. člena tega zakona opravljajo posle zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja. Zavarovalno zastopniška družba skladno s šestim odstavkom tega člena vodi register zavarovalno zastopniških družb in zastopnikov dopolnilnih zavarovanj, ki na podlagi pravnega razmerja z njo opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja.
(4) Registri iz prejšnjih odstavkov so javni.
(5) Registri zavarovalnih zastopnikov oziroma zavarovalnih posrednikov, ki so v Republiki Sloveniji pridobili dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, vsebujejo naslednje podatke: osebno ime zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika, številko in datum izdanega dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja ter informacije o državah, v katerih lahko zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik opravlja posle zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja. Registri zavarovalnih zastopnikov oziroma zavarovalnih posrednikov, ki so v državi članici pridobili dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, vsebujejo naslednje podatke: osebno ime zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika, registracijsko številko, datum prejema obvestila iz prvega odstavka 574. člena tega zakona ter informacijo o registru zavarovalnih zastopnikov ali zavarovalnih posrednikov v državi članici in o nadzornemu organu v državi članici.
(6) Registri zavarovalno zastopniških družb, zavarovalno posredniških družb, zastopnikov dopolnilnih zavarovanj in bank s sedežem v Republiki Sloveniji vsebujejo naslednje podatke: firmo in naslov zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke, številko in datum izdanega dovoljenja, osebno ime in funkcijo poslovodnih oseb in prokuristov družbe, ki so odgovorni za distribucijo zavarovalnih produktov, ter navedbo držav, v katerih lahko ta družba opravlja svojo dejavnost. Registri zavarovalno zastopniških družb, zavarovalno posredniških družb, zastopnikov dopolnilnih zavarovanj in bank držav članic vsebujejo naslednje podatke: firmo in naslov zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke, registracijsko številko, datum prejema obvestila iz prvega odstavka 574. člena tega zakona ter informacijo o registru zavarovalno zastopniških družb, zavarovalno posredniških družb, zastopnikov dopolnilnih zavarovanj oziroma bank v državi članici in o nadzornem organu v državi članici. Pri zavarovalno zastopniških družbah, zavarovalno posredniških družbah in bankah držav članic, ki na območju Republike Slovenije opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja preko podružnice, ustanovljene na območju Republike Slovenije, se vpišejo v register tudi podatki o firmi in naslovu podružnice ter osebna imena in funkcije oseb, ki vodijo podružnico. Registri zavarovalno zastopniških družb in zavarovalno posredniških družb tretjih držav, ki lahko preko podružnice, ustanovljene v Republiki Sloveniji, na območju Republike Slovenije opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, vsebujejo naslednje podatke: firmo in naslov zavarovalno zastopniške družbe ali zavarovalno posredniške družbe, firmo in naslov podružnice, številko in datum izdanega dovoljenja ter osebna imena in funkcije oseb, ki vodijo podružnico.
(7) Osebe iz prvega odstavka tega člena, vpisane v register, Agencijo za zavarovalni nadzor obvestijo o vsaki spremembi podatkov, ki se vpisujejo v register, v osmih dneh od spremembe.«.
108. člen 
Besedilo 563. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nadzor nad zavarovalnimi zastopniki in zavarovalnimi posredniki, zavarovalno zastopniškimi in zavarovalno posredniškimi družbami ter zastopniki dopolnilnih zavarovanj opravlja Agencija za zavarovalni nadzor. Nadzor nad bankami iz osmega odstavka 558. člena tega zakona opravlja Agencija za zavarovalni nadzor v sodelovanju z Banko Slovenije.
(2) Za nadzor iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za nadzor nad zavarovalnicami.
(3) Če zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba ali zastopnik dopolnilnih zavarovanj, ki opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja ali posredovanja v državi članici, krši predpise te države članice, ji oziroma mu Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s tem zakonom izreče ustrezen ukrep nadzora, o čemer obvesti pristojni organ države gostiteljice.
(4) Kadar Agencijo za zavarovalni nadzor pristojni organ države gostiteljice, ki ugotovi, da zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba ali zastopnik dopolnilnih zavarovanj s sedežem v Republiki Sloveniji krši obveznosti, določene s predpisi države gostiteljice, in v skladu z drugim in tretjim odstavkom 575.a člena tega zakona ni pristojen za ukrepanje, Agencija za zavarovalni nadzor sprejme ustrezne ukrepe za odpravo kršitev, o čemer obvesti pristojni organ države gostiteljice.
(5) Tretji in četrti odstavek tega člena se smiselno uporabljajta za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika v državi članici.«.
109. člen 
Za 563. členom se doda nov 563.a člen, ki se glasi:
»563.a člen 
(ukrepi nadzora zaradi kršitev pri poslovanju z zavarovalnimi naložbenimi produkti) 
Če zavarovalnica, zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba, zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik pri distribuciji zavarovalnih naložbenih produktov krši določbe 522., 524., 527.c, 545. ali 551. člena, Agencija za zavarovalni nadzor lahko izreče naslednje ukrepe nadzora:
1. z odločbo odloči o javni objavi vrste kršitve in kršitelja, skladno z drugim odstavkom 281. člena tega zakona;
2. odredi prenehanje s kršitvijo in prepoved nadaljnje kršitve;
3. izreče odvzem dovoljenja za opravljanje poslov oziroma dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja;
4. z odredbo začasno prepove članu poslovodstva zavarovalno zastopniške družbe ali zavarovalno posredniške družbe ali članu uprave zavarovalnice, v okvir katerega spada odgovornost za distribucijo zavarovalnih naložbenih produktov, opravljanje te funkcije.«.
110. člen 
564. člen se spremeni tako, da se glasi:
»564. člen 
(predpisi Agencije za zavarovalni nadzor) 
(1) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejše pogoje za pridobitev in preizkus strokovnega znanja ter usposobljenosti, potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja iz 1. točke tretjega odstavka 561. člena tega zakona, ki so predpisani ob upoštevanju posebnosti dejavnosti zavarovalnega zastopanja in zavarovalnega posredovanja, in sicer: vsebino in obseg strokovnega znanja, potrebnega za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, način izvajanja preizkusa zahtevanega znanja, izvajalca preizkusa in način izvajanja tega javnega pooblastila pri izvajalcu preizkusa.
(2) Zahteve glede strokovnega znanja in usposobljenosti iz prejšnjega odstavka zajemajo najmanj:
1. za zavarovanja v okviru premoženjskega zavarovanja, uvrščena v zavarovalne vrste od 1. do 18. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, poznavanje:
a) splošnih pogojev teh zavarovanj, vključno z dodatnimi tveganji, če jih taka zavarovanja krijejo;
b) zakonodaje na področju distribucije zavarovalnih produktov, kot so predpisi o varstvu potrošnikov, ustrezni davčni predpisi ter predpisi o socialnem varstvu in delovnopravni predpisi;
c) obravnavanja zahtev zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj;
d) obravnavanja pritožb zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj;
e) ocenjevanja potreb stranke;
f) zavarovalnega trga;
g) standardov poslovne etike in
h) finančnega področja.
2. za zavarovalne naložbene produkte poznavanje:
a) zavarovalnih naložbenih produktov, vključno s splošnimi pogoji in neto premijami ter po potrebi zajamčenimi in nezajamčenimi prejemki;
b) prednosti in slabosti posameznih naložbenih možnosti za zavarovalce;
c) finančnih tveganj, ki jih nosijo zavarovalci;
d) zavarovanj, ki krijejo življenjska tveganja, ter drugih varčevalnih produktov;
e) organizacije in prejemkov, ki jih zagotavlja pokojninski sistem;
f) zakonodaje na področju distribucije zavarovalnih produktov, kot so predpisi o varstvu potrošnikov in davčni predpisi;
g) zavarovalnega trga in trga varčevalnih produktov;
h) obravnavanja pritožb zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj;
i) ocenjevanja potreb stranke;
j) standardov poslovne etike;
k) finančnega področja ter
l) upravljanja navzkrižja interesov;
3. za zavarovanja v okviru življenjskega zavarovanja, uvrščena v zavarovalne vrste od 19. do 24. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, razen zavarovanj iz prejšnje točke, poznavanje:
a) teh zavarovanj, vključno s splošnimi pogoji, zajamčenimi prejemki in po potrebi dodatnimi tveganji;
b) organizacije in prejemkov, ki jih zagotavlja pokojninski sistem, in
c) zavarovalnega pogodbenega prava, predpisov o varstvu potrošnikov in varstvu osebnih podatkov, predpisov o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter po potrebi ustreznih davčnih predpisov, predpisov o socialnem varstvu in delovnopravnih predpisov.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejše:
1. pogoje za stalno poklicno usposabljanje iz šestega odstavka 561. člena tega zakona in postopke za izkazovanje ustreznosti stalnega poklicnega usposabljanja. Stalno poklicno usposabljanje iz šestega odstavka 561. člena tega zakona obsega vsaj 15 ur poklicnega usposabljanja ali izpolnjevanja zahtev glede poklicnega razvoja letno, pri čemer upošteva značilnosti prodajanih produktov, vrsto poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, vlogo zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika ter aktivnosti, ki jih opravlja pri poslih zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja;
2. pravila o načinu vodenja registrov iz 562. člena tega zakona, o podatkih, ki se vpisujejo v te registre, o načinu javnega dostopa do teh podatkov in o podrobnejši vsebini, načinu in rokih obveščanja o spremembi podatkov, ki se vpisujejo v te registre;
3. vsebino poročil iz 571. člena tega zakona ter roke in način poročanja.«.
111. člen 
Za 564. členom se doda nov 564.a člen, ki se glasi:
»564.a člen 
(vložitev zahteve za izdajo dovoljenja preko spleta) 
Agencija za zavarovalni nadzor vzpostavi spletni sistem v skladu z določbami Uredbe (EU) 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in razveljavitvi Direktive 1999/93/ES, ki je enostavno dostopen in omogoča vložitev zahteve za izdajo dovoljenj iz 561. in 569. člena tega zakona neposredno na spletu vložnikom, ki uporabljajo kvalificirano potrdilo za elektronski podpis, ki je prevzeto v spletnem brskalniku.«.
112. člen 
V 565. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za zavarovalno zastopniško in zavarovano posredniško družbo se smiselno uporablja 560. člen tega zakona, kadar opravljata svojo dejavnost prek drugih zavarovalno zastopniških družb, zavarovalno posredniških družb, zastopnikov dopolnilnih zavarovanj ali bank.«
113. člen 
Naslov 567. člena se spremeni tako, da se glasi: »(dejavnost)«.
114. člen 
Za 567. členom se doda nov 567.a člen, ki se glasi:
»567.a člen 
(upravljanje) 
(1) Poslovodstvo zavarovalno zastopniške ali zavarovalno posredniške družbe izpolnjuje pogoje iz 4., 5. in 6. točke tretjega odstavka 561. člena tega zakona.
(2) Osebe, ki so pri zastopniku dopolnilnih zavarovanj oziroma pri banki iz osmega odstavka 558. člena tega zakona odgovorne za dejavnost zavarovalnega zastopanja, izpolnjujejo pogoje iz 4., 5. in 6. točke tretjega odstavka 561. člena tega zakona.«.
115. člen 
Besedilo 568. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavarovalno posredniška družba ima zavarovano poklicno odgovornost za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti manjša od 1.250.000 eurov na en odškodninski zahtevek ali 1.875.000 eurov za vse odškodninske zahtevke skupno v enem letu.«.
116. člen 
569. člen se spremeni tako, da se glasi:
»569. člen 
(dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja) 
(1) Zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba pred vpisom ustanovitve v sodni register ali pred vpisom ustrezne spremembe dejavnosti v sodni register pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja so priloženi dokazi, iz katerih izhaja, da družba, za katero je zahteva za izdajo dovoljenja vložena, izpolnjuje pogoje, določene v 565. do 568. členu tega zakona, oziroma da zastopnik dopolnilnih zavarovanj izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 558. člena in pogoj iz drugega odstavka 567.a člena tega zakona, in naslednji podatki oziroma listine:
1. akt o ustanovitvi družbe;
2. seznam oseb, ki imajo ali bodo imele ob vpisu družbe v sodni register več kot 10 % delež v kapitalu družbe, z navedbo višine deležev;
3. seznam oseb, ki so tesno povezane z družbo;
4. pojasnilo, da deleži in tesne povezave iz prejšnjih dveh alinej ne bodo preprečevali izvajanja učinkovitega nadzora nad poslovanjem družbe.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, če zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba izpolnjuje pogoje, določene v 565. do 568. členu tega zakona, oziroma če zastopnik dopolnilnih zavarovanj izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 558. člena tega zakona in pogoj iz drugega odstavka 567.a člena tega zakona ter če deleži in tesne povezave iz prejšnjega odstavka ne bodo preprečevali izvajanja učinkovitega nadzora nad poslovanjem družbe.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja tudi v naslednjih primerih:
1. če je bilo družbi odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja in od pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja še ni preteklo pet let;
2. če je ustanovitelj družbe oseba, ki je bila družbenik, katerega delež je omogočal vpliv na delovanje družbe, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja in od pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja še ni preteklo pet let, ali oseba, ki je bila zakoniti zastopnik takšne družbe kadarkoli v zadnjih dveh letih, pred odvzemom dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja;
3. če iz podatkov, ki jih ima na voljo Agencija za zavarovalni nadzor, izhaja, da bi bilo lahko zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih družba opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storila, ogroženo poslovanje družbe v skladu z določbami tega zakona ali bi bilo ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora nad poslovanjem družbe;
4. če predpisi ali upravne določbe tretje države, ki se nanašajo na eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi je družba tesno povezana, ali težave pri izvajanju teh predpisov ali upravnih določb preprečujejo učinkovito izvajanje učinkovitega nadzora nad poslovanjem družbe.
(5) Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za mnenje Agencije za zavarovalni nadzor iz osmega odstavka 558. člena tega zakona.«.
117. člen 
570. člen se spremeni tako, da se glasi:
»570. člen 
(odvzem in prenehanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja) 
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, če:
1. je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. družba v postopku pregleda poslovanja podaja neresnične podatke, informacije ali poročila, ki ne izkazujejo dejanskega stanja;
3. družba ali zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik, ki dela zanjo, huje krši 545., 547., 550., 551., 553. ali 555. člen tega zakona ali sistematično huje krši dobre poslovne običaje pri opravljanju dejavnosti ali poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja;
4. družba krši 567. člen tega zakona;
5. zavarovalno posredniška družba nima zavarovane odgovornosti v skladu s 568. členom tega zakona;
6. družba ponavljajoče krši obveznosti poročanja in obveščanja;
7. družba pooblaščeni osebi iz prvega ali drugega odstavka 295. člena tega zakona ne omogoči pregleda poslovanja ali ovira postopek pregleda poslovanja, kot je določen v 296. do 300. členu tega zakona;
8. zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik ali fizična oseba, ki za družbo opravlja posle zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, ponavljajoče krši prvi odstavek 561. člena tega zakona, pri čemer se za ponavljajočo kršitev šteje kršitev, ki jo oseba ponovno stori vsaj enkrat v dveh letih po storitvi istovrstne kršitve;
9. družba ne izpolni odredbe Agencije za zavarovalni nadzor ali jo ponovno krši po tem, ko je Agencija za zavarovalni nadzor za istovrstno kršitev v preteklosti z odločbo na podlagi prvega odstavka 305. člena tega zakona ugotovila, da so bile pretekle kršitve odpravljene, ali se je v skladu s 306. členom tega zakona za pretekle kršitve štelo, da so odpravljene;
10. je družbenik ali zakoniti zastopnik ali prokurist družbe oseba, ki je bila družbenik, katerega delež je omogočal vpliv na delovanje družbe, ali zakoniti zastopnik družbe kadarkoli v zadnjih dveh letih pred odvzemom dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja tej družbi, pri čemer je postala odločba o odvzemu dovoljenja tej družbi pravnomočna v zadnjih petih letih;
11. družba ponavljajoče krši 560. člen tega zakona;
12. družba ponavljajoče krši 567.a člen tega zakona.
(2) Za odvzem dovoljenja po prejšnjem odstavku se smiselno uporabljata 313. in 314. člen tega zakona.
(3) Za ponavljajočo se kršitev iz 6., 9., 11. in 12. točke prvega odstavka tega člena se šteje kršitev, ki jo družba znova stori vsaj enkrat v dveh letih po storitvi istovrstne kršitve.
(4) Dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja preneha veljati:
1. če družba ne začne poslovati v šestih mesecih od izdaje dovoljenja,
2. če družba preneha opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja za več kot eno leto,
3. z začetkom stečajnega postopka ali postopka prisilne likvidacije,
4. s končano redno likvidacijo,
5. z izbrisom družbe iz sodnega ali drugega ustreznega registra, razen kadar je dovoljenje prenehalo že na podlagi ene od prejšnjih točk,
6. s prejemom izjave družbe, da je prenehala z opravljanjem dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, in dokazila o vpisu spremembe dejavnosti v sodni ali drug ustrezen register ali o sprejemu sklepa pristojnega organa, kadar tak vpis ni predviden.
(5) Družba Agencijo za zavarovalni nadzor obvesti o začetku ali prenehanju opravljanja dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor redno preverja veljavnost dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja. Če nastopi razlog iz četrtega odstavka tega člena, izda Agencija za zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
(7) Odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja lahko predlagata zavarovalnica ali Slovensko zavarovalno združenje. O odvzetih dovoljenjih Agencija za zavarovalni nadzor obvesti vlagatelja predloga za odvzem dovoljenja, združenje zavarovalno zastopniških ali zavarovalno posredniških družb in Slovensko zavarovalno združenje. Slovensko zavarovalno združenje obvestilo Agencije za zavarovalni nadzor o odvzetih dovoljenjih iz prejšnjega stavka tega odstavka pošlje svojim članicam.«.
118. člen 
Za 570. členom se doda nov 570.a člen, ki se glasi:
»570.a člen 
(začasna prepoved opravljanja nalog upravljanja zavarovalno zastopniške družbe ali zavarovalno posredniške družbe) 
Če zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba ne posluje v skladu z devetim do šestnajstim odstavkom 521., četrtim do osmim odstavkom 522., prvim in drugim odstavkom 524. člena, 527.a, 528.a, 528.b, 528.c, 528.č, 528.d in 545. členom tega zakona, Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo začasno prepove članu poslovodstva zavarovalno zastopniške ali zavarovalno posredniške družbe, v odgovornost katerega spada distribucija zavarovalnih naložbenih produktov, opravljanje nalog člana poslovodstva.«.
119. člen 
Besedilo 571. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba in zastopnik dopolnilnih zavarovanj v osmih dneh obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o spremembi podatkov ali listin, predloženih na podlagi drugega odstavka 569. člena tega zakona.
(2) Zavarovalno posredniška družba Agenciji za zavarovalni nadzor poroča tudi o strukturi in obsegu posredniških poslov po zavarovalnicah, ki jih je v posameznem poslovnem letu opravila za te zavarovalnice.«.
120. člen 
Za 571. členom se doda nov 571.a člen, ki se glasi:
»571.a člen 
(varovanje osebnih podatkov) 
Za zavarovalnega zastopnika, zavarovalnega posrednika, zavarovalno zastopniško družbo, zavarovalno posredniško družbo in zastopnika dopolnilnih zavarovanj glede varovanja osebnih podatkov veljajo določbe Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1-88) in zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.«.
121. člen 
572. člen se spremeni tako, da se glasi:
»572. člen 
(opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja in zavarovalnega posredovanja v državi članici gostiteljici) 
(1) Zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba in zastopnik dopolnilnih zavarovanj lahko opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, za katero je pridobil dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor, na območju države članice prek podružnice, stalnega predstavništva ali neposredno, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi te države članice.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka, ki namerava začeti opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja v državi članici gostiteljici neposredno, o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor in ji sporoči naslednje podatke:
1. ime, naslov in številko dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja;
2. državo članico ali države članice, v kateri oziroma katerih namerava delovati;
3. vrsto osebe iz prvega odstavka tega člena in po potrebi ime zavarovalnice, ki jo zastopa;
4. po potrebi zavarovalne vrste.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor v enem mesecu po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka pošlje obvestilo pristojnemu organu države članice gostiteljice. Agencija za zavarovalni nadzor pisno obvesti osebo iz drugega odstavka tega člena, da je pristojni organ države članice gostiteljice potrdil prejem obvestila.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za pošiljanje obvestila iz drugega odstavka tega člena pristojnemu organu države članice gostiteljice, če ob upoštevanju obsega dejavnosti, ki jih namerava opravljati oseba iz drugega odstavka tega člena, obstaja dvom o ustreznosti organizacijske strukture ali finančnega položaja te osebe. Če Agencija za zavarovalni nadzor zahteve za pošiljanje obvestila ne zavrne v roku iz prejšnjega odstavka in ga v istem roku tudi ne pošlje, ima ta oseba pravico do sodnega varstva, kakor da je bila zahteva za pošiljanje obvestila zavrnjena.
(5) Oseba iz drugega odstavka tega člena lahko začne opravljati dejavnost v državi članici gostiteljici po prejemu obvestila Agencije za zavarovalni nadzor iz tretjega odstavka tega člena. Agencija za zavarovalni nadzor osebi iz drugega odstavka tega člena posreduje spletna naslova, kjer EIOPA objavi spletne povezave do spletnih mest pristojnih organov, kjer so objavljene informacije o predpisih o zaščiti javnih koristi in kjer Agencija za zavarovalni nadzor objavi informacije o predpisih o zaščiti javnih koristih v Republiki Sloveniji.
(6) V primeru spremembe podatkov iz drugega odstavka tega člena oseba iz drugega odstavka tega člena obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o tej spremembi vsaj en mesec pred njeno uvedbo. Agencija za zavarovalni nadzor o spremembi obvesti pristojni organ države članice gostiteljice takoj, ko je to izvedljivo, oziroma najpozneje en mesec po prejemu obvestila.
(7) Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki namerava ustanoviti podružnico ali stalno predstavništvo na ozemlju države članice gostiteljice, to sporoči Agenciji za zavarovalni nadzor in ji predloži naslednje podatke:
1. ime in naslov ter številko dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali posredovanja;
2. državo članico, na ozemlju katere namerava posrednik ustanoviti podružnico ali stalno predstavništvo;
3. vrsto osebe iz prvega odstavka tega člena in po potrebi ime zavarovalnice, ki jo zastopa;
4. po potrebi zavarovalne vrste;
5. naslov v državi članici gostiteljici, na katerem je mogoče pridobiti dokumente;
6. imena vseh oseb, ki so odgovorne za upravljanje podružnice ali stalnega predstavništva.
(8) Stalno predstavništvo osebe iz prvega odstavka tega člena, ki je enakovredno podružnici, se obravnava enako kot podružnica, razen če ta oseba ne vzpostavi takega stalnega predstavništva v drugi pravni obliki.
(9) Agencija za zavarovalni nadzor v enem mesecu po prejemu obvestila iz sedmega odstavka tega člena pošlje obvestilo pristojnemu organu države članice gostiteljice. Agencija za zavarovalni nadzor pisno obvesti osebo iz sedmega odstavka tega člena, da je pristojni organ države članice gostiteljice prejel obvestilo.
(10) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za pošiljanje tega obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice, če ob upoštevanju obsega dejavnosti, ki jih namerava oseba opravljati, obstaja dvom o ustreznosti organizacijske strukture ali finančnega položaja te osebe. Če Agencija za zavarovalni nadzor zahteve za pošiljanje obvestila ne zavrne v roku iz prejšnjega odstavka in ga v istem roku tudi ne pošlje, ima ta oseba pravico do sodnega varstva, kakor da je bila zahteva za pošiljanje obvestila zavrnjena.
(11) Agencija za zavarovalni nadzor po prejemu predpisov o zaščiti javne koristi države članice gostiteljice, ki jih prejme od pristojnega organa države članice gostiteljice, te pošlje osebi iz sedmega odstavka tega člena in jo obvesti, da lahko začne poslovati v državi članici gostiteljici pod pogojem, da upošteva te predpise.
(12) Kadar oseba iz sedmega odstavka tega člena v roku iz devetega odstavka tega člena ne prejme obvestila, da je pristojni organ države članice gostiteljice prejel obvestilo, niti ji zahteva za pošiljanje obvestila ni bila zavrnjena, lahko ustanovi podružnico oziroma začne poslovati preko stalnega predstavništva.
(13) V primeru spremembe podatkov iz sedmega odstavka tega člena oseba iz sedmega odstavka tega člena obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o tej spremembi vsaj en mesec pred njeno uvedbo. Agencija za zavarovalni nadzor o tej spremembi obvesti pristojni organ države članice gostiteljice takoj, ko je to izvedljivo, oziroma najpozneje en mesec po prejemu obvestila.
(14) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika v državi članici.
(15) Določbe tega in 575. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona, pri čemer je organ, pristojen za sprejem in pošiljanje obvestil iz tega člena ter za medsebojno obveščanje iz 575. člena tega zakona, Banka Slovenije.«.
122. člen 
573. člen se spremeni tako, da se glasi:
»573. člen 
(zavarovalno zastopniške in zavarovalno posredniške družbe ter zastopniki dopolnilnih zavarovanj države članice) 
(1) Zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba ali zastopnik dopolnilnih zavarovanj, ki je v državi članici upravičen opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja oziroma dejavnost distribucije zavarovalnih produktov, lahko na območju Republike Slovenije opravlja to dejavnost neposredno, potem ko Agencija za zavarovalni nadzor pristojnemu organu matične države članice zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe oziroma zastopnika dopolnilnih zavarovanj potrdi prejem obvestila iz drugega ali sedmega odstavka prejšnjega člena. Agencija za zavarovalni nadzor potrdi prejem obvestila takoj po prejemu.
(2) Zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba ali zastopnik dopolnilnih zavarovanj, ki je v državi članici upravičen opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja oziroma dejavnost distribucije zavarovalnih produktov, lahko na območju Republike Slovenije opravlja to dejavnost prek podružnice potem, ko prejme obvestilo pristojnega organa matične države članice o predpisih o zaščiti javnih koristi iz prvega odstavka 575.b člena tega zakona in obvestilo, da lahko začne poslovati v Republiki Sloveniji pod pogojem, da upošteva te predpise. Agencija za zavarovalni nadzor v mesecu dni od prejetja obvestila iz sedmega odstavka prejšnjega člena od pristojnega organa matične države članice temu organu sporoči predpise o zaščiti javnih koristi iz prvega odstavka 575.b člena tega zakona.
(3) Za osebe iz prvega odstavka tega člena veljajo 521., 522., 524. do 527., 527.a, 528.a do 528.d., 543. do 558. člen, drugi odstavek 565. člena ter 571. in 571.a člen tega zakona glede poslov, ki jih oseba opravlja na območju Republike Slovenije.
(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika države članice v Republiki Sloveniji.
(5) Določbe tega in 575. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za banke držav članic.«.
123. člen 
Za 573. členom se dodajo novi 573.a, 573.b in 573.c člen, ki se glasijo:
»573.a člen 
(nadzor) 
(1) Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor nad zavarovalno zastopniškimi družbami, zavarovalno posredniškimi družbami in zastopniki dopolnilnih zavarovanj iz držav članic, ki na območju Republike Slovenije opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja ali distribucijo zavarovalnih produktov. Za nadzor se uporabljajo določbe tega zakona.
(2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika države članice v Republiki Sloveniji.
573.b člen 
(ukrepi nadzora) 
(1) Če Agencija za zavarovalni nadzor meni, da zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba ali zastopnik dopolnilnih zavarovanj iz države članice, ki na območju Republike Slovenije opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja ali distribucije zavarovalnih produktov, krši določbe tega zakona, o tem obvesti pristojni organ matične države članice in od njega zahteva informacije o tem, kako je oziroma bo ukrepal.
(2) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba ali zastopnik dopolnilnih zavarovanj, ki opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja ali distribucije zavarovalnih produktov na območju Republike Slovenije, krši katero izmed obveznosti iz tega zakona in da Agencija za zavarovalni nadzor v skladu z drugim in tretjim odstavkom 575.a člena tega zakona ni pristojna za ukrepanje, svoje ugotovitve sporoči pristojnemu organu matične države članice.
(3) Če kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali če so sprejeti ukrepi neustrezni ali pomanjkljivi, ali če ukrepi niso bili izrečeni ali izvedeni, zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba ali zastopnik dopolnilnih zavarovanj iz države članice, ki na območju Republike Slovenije opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja ali distribucije zavarovalnih produktov, s svojim delovanjem še naprej povzroča nedvomno in obsežno škodo interesom potrošnikov Republike Slovenije ali urejenemu delovanju zavarovalniških trgov, ji Agencija za zavarovalni nadzor potem, ko je o tem obvestila pristojni organ matične države članice, z odločbo prepove opravljanje dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v skladu z 19. členom Uredbe (EU) št. 1094/2010 predloži zadevo v reševanje in mnenje EIOPI.
(5) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena lahko Agencija za zavarovalni nadzor brez predhodnega obveščanja pristojnega organa matične države članice zavarovalno zastopniški družbi, zavarovalno posredniški družbi ali zastopniku dopolnilnih zavarovanj z odločbo prepove opravljanje dejavnosti na območju Republike Slovenije, če je takojšnje ukrepanje nujno za zaščito pravic potrošnikov.
(6) O izrečenih ukrepih iz tretjega in petega odstavka tega člena Agencija za zavarovalni nadzor obvesti pristojni organ matične države članice, EIOPO in Evropsko komisijo.
(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika države članice na območju Republike Slovenije.
573.c člen 
(ukrepi nadzora v zvezi s kršitvami prvega odstavka 575.b člena tega zakona) 
(1) Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalno zastopniški družbi, zavarovalni posredniški družbi ali zastopniku dopolnilnih zavarovanj iz države članice, ki na območju Republike Slovenije opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja ali distribucije zavarovalnih produktov, z odredbo naloži odpravo kršitve, če krši predpise iz prvega odstavka 575.b člena tega zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalno zastopniški družbi, zavarovalno posredniški družbi ali zastopniku dopolnilnih zavarovanj iz države članice, ki na območju Republike Slovenije opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja ali distribucije zavarovalnih produktov, z odločbo prepove opravljanje dejavnosti, če ponavljajoče krši predpise iz prvega odstavka 575.b člena tega zakona, pri čemer se za ponavljajočo se kršitev šteje kršitev, ki jo družba ali zastopnik dopolnilnih zavarovanj storita vsaj enkrat v dveh letih po storitvi istovrstne kršitve.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalno zastopniški družbi, zavarovalno posredniški družbi ali zastopniku dopolnilnih zavarovanj iz države članice, ki na območju Republike Slovenije opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja ali distribucije zavarovalnih produktov, z odločbo prepove opravljanje dejavnosti, če je opravljanje dejavnosti te družbe v celoti ali večinoma usmerjeno na območje Republike Slovenije z izključnim namenom izogniti se pravnim določbam, ki bi se zanjo uporabljale, če bi imela sedež v Republiki Sloveniji, in če opravljanje te dejavnosti resno ogroža pravilno delovanje zavarovalnega trga v Republiki Sloveniji ob upoštevanju varstva potrošnikov.
(4) Pred izrekom ukrepa nadzora iz tega člena Agencija za zavarovalni nadzor o tem obvesti pristojni organ matične države članice. Agencija za zavarovalni nadzor lahko v skladu z 19. členom Uredbe (EU) št. 1094/2010 predloži zadevo iz prejšnjega stavka v reševanje in mnenje EIOPI.
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika države članice na območju Republike Slovenije.«.
124. člen 
574. člen se črta.
125. člen 
575. člen se spremeni tako, da se glasi:
»575. člen 
(medsebojno sodelovanje, obveščanje in izmenjava informacij nadzornih organov) 
(1) Za potrebe opravljanja nadzora nad spoštovanjem določb tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih zavezujočih predpisov, Agencija za zavarovalni nadzor s pristojnimi organi drugih držav članic sodeluje in izmenjuje informacije, ki se nanašajo na distributerje zavarovalnih produktov, glede:
1. opravljanja storitev distribucije,
2. izpolnjevanja pogojev za opravljanje poslov oziroma dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja,
3. izpolnjevanja obveznosti v zvezi s posredovanjem informacij in organizacijo poslovanja,
4. izpolnjevanja obveznosti v zvezi s postopki odobritve produkta,
5. izpolnjevanja obveznosti v zvezi z distribucijo zavarovalnih naložbenih produktov.
(2) Za preverjanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja v postopku izdaje dovoljenja in kasneje, kadar nastopijo okoliščine, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje pogojev za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja, Agencija za zavarovalni nadzor s pristojnimi organi drugih držav članic izmenjuje informacije o zavarovalnih zastopnikih oziroma zavarovalnih posrednikih oziroma vložnikih zahtev za izdajo dovoljenja, ki se nanašajo na njihov ugled, strokovno znanje in usposobljenost.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor s pristojnimi organi drugih držav članic izmenjuje informacije o distributerjih zavarovalnih produktov, kadar jim je bil izrečen ukrep nadzora ali naložena globa zaradi kršitev tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih zavezujočih predpisov s področij iz prvega odstavka tega člena, ali kadar je bilo osebi odvzeto dovoljenje za opravljanje poslov oziroma dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja, in sicer:
1. osebno ime in naslov ali firmo in sedež,
2. vrsto izrečenega ukrepa in morebitnih naloženih dodatnih ukrepov,
3. informacijo, ali je bila izrečena globa oziroma druga prekrškovna sankcija.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor EIOPI sporoči podatke o zavarovalnih zastopnikih, zavarovalnih posrednikih, zavarovalno zastopniških družbah, zavarovalno posredniških družbah, zastopnikih dopolnilnih zavarovanj in bankah iz osmega odstavka 558. člena tega zakona, ki so sporočile namero za čezmejno poslovanje v skladu s 572. členom tega zakona, in sicer na način, da ji istočasno posreduje obvestilo, ki ga po tretjem odstavku 572. člena tega zakona posreduje nadzornemu organu države članice. Agencija za zavarovalni nadzor na svojih spletnih straneh vzpostavi povezavo z enotnim elektronskim registrom EIOPE zavarovalnih zastopnikov, zavarovalnih posrednikov, zavarovalno zastopniških družb, zavarovalno posredniških družb, zastopnikov dopolnilnih zavarovanj in bank, ki lahko opravljajo posle ali dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor ima pravico spreminjati podatke v registru iz prejšnjega odstavka, če se spremenijo podatki, ki se vodijo v navedenem registru. Posameznike, katerih osebni podatki so shranjeni v registru iz prejšnjega odstavka in katerih osebni podatki se izmenjujejo, Agencija za zavarovalni nadzor z obvestilom, ki jim ga pošlje na podlagi trinajstega odstavka v povezavi v tretjim odstavkom 572. člena tega zakona, obvesti tudi, da imajo pravico dostopati do tako shranjenih podatkov.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor obvesti Evropsko komisijo o vseh splošnih težavah, s katerimi se srečujejo zavarovalni zastopniki, zavarovalni posredniki, zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopniki dopolnilnih zavarovanj in banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona pri ustanavljanju ali pri opravljanju distribucije zavarovalnih produktov v tretji državi.«.
126. člen 
Za 575. členom se dodata nova 575.a in 575.b člen, ki se glasita:
»575.a člen 
(razdelitev pristojnosti med matično državo članico in državo članico gostiteljico) 
(1) Če je primarni kraj poslovanja zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke, ki opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja v drugi državi članici, se lahko Agencija za zavarovalni nadzor dogovori s pristojnim organom te druge države članice, da ukrepa namesto Agencije za zavarovalni nadzor v zvezi s 50. členom, 3. točko prvega odstavka 63. člena, 280.a členom, tretjim do šestim odstavkom 281. člena, 2. točko prvega odstavka in četrtim odstavkom 289. člena, tretjim odstavkom 291. člena, 427. členom, drugim odstavkom 456. člena, 463. in 507. členom, devetim do šestnajstim odstavkom 521. člena, 522. členom, prvim in drugim odstavkom 524. člena, 528.a do 528.d členom, 545. in 546. členom, četrtim odstavkom 551. člena, drugim odstavkom 552. člena, 558., 560., 561. in 563. členom, prvim in drugim odstavkom 564. člena, 565. členom, 567.a in 568. členom, prvim do tretjim odstavkom 574. člena ter 579. in 623. členom tega zakona.
(2) Kadar je Agencija za zavarovalni nadzor v vlogi pristojnega organa države gostiteljice, je odgovorna za zagotavljanje, da so storitve, ki jih oseba iz prejšnjega odstavka opravlja na ozemlju Republike Slovenije, v skladu z obveznostmi iz devetega do šestnajstega odstavka 521. člena, 522. člena, prvega in drugega odstavka 524. člena, prvega odstavka 527.a člena, 528.a do 528.d člena in 545. člena tega zakona.
(3) Kadar je Agencija za zavarovalni nadzor v vlogi pristojnega organa države gostiteljice, ima pravico, da opravlja nadzor nad osebo iz prvega odstavka tega člena in izreka ukrepe nadzora, ki so potrebni, da se Agenciji za zavarovalni nadzor omogoči izvajanje obveznosti iz prejšnjega odstavka v zvezi s storitvami, ki jih oseba iz prvega odstavka tega člena opravlja na ozemlju Republike Slovenije.
575.b člen 
(objava predpisov o zaščiti javnih koristi) 
(1) Agencija za zavarovalni nadzor objavi predpise o zaščiti javnih koristi, ki veljajo za opravljanje distribucije zavarovalnih produktov na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor redno posodablja informacije o predpisih o zaščiti javnih koristi v Republiki Sloveniji.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor vzpostavi kontaktno točko, kjer so zagotovljene informacije o predpisih o zaščiti javnih koristi v Republiki Sloveniji.«.
127. člen 
Naslov pododdelka 15.3.4. »Zavarovalne zastopniške in posredniške družbe tretjih držav« se nadomesti z naslovom »Zavarovalno zastopniške in zavarovalno posredniške družbe tretjih držav«.
128. člen 
576. člen se spremeni tako, da se glasi:
»576. člen 
(podružnica zavarovalno zastopniške družbe ali zavarovalno posredniške družbe tretje države) 
(1) Zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba tretje države lahko na območju Republike Slovenije opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja samo prek podružnice.
(2) Za zavarovalno zastopniško ali zavarovalno posredniško družbo tretje države, ki je na območju Republike Slovenije ustanovila podružnico, veljajo določbe 521., 522., 524., 527.a, 528.a do 528.d in 543. do 571.a člena tega zakona.«.
129. člen 
V 577. členu se besedilo »138. in 569. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »138., 569. in 570. člena tega zakona«.
130. člen 
V 578. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki lahko na ozemlju Republike Slovenije opravljajo zavarovalne posle, ter druge družbe in organizacije se lahko združujejo v Slovensko zavarovalno združenje.«.
V petem odstavku se črtata besedilo »116. člen« in vejica.
131. člen 
Besedilo 579. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnica, zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba in zastopnik dopolnilnih zavarovanj vzpostavijo notranji postopek reševanja pritožb zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj ter združenj potrošnikov. V vseh primerih je treba pritožnikom odgovoriti.
(2) Zavarovalnica zagotovi ustrezen in učinkovit postopek izvensodnega reševanja sporov z zavarovalci, zavarovanci in drugimi upravičenci iz zavarovanj ter združenji potrošnikov pred nepristranskim in neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje sporov. Zavarovalci, zavarovanci, drugi upravičenci iz zavarovanj in združenja potrošnikov mu lahko pošljejo pobudo za začetek postopka, če se pritožbi iz prejšnjega odstavka ne ugodi ali o njej ne odloči v 30 dneh po njenem prejemu.
(3) Zavarovalnica v zavarovalnih pogojih objavi informacijo o notranjem postopku reševanja pritožb zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj ter združenj potrošnikov in o izvajalcu izvensodnega reševanja sporov.
(4) Zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba in zastopnik dopolnilnih zavarovanj objavijo informacijo o notranjem postopku reševanja pritožb zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj ter združenj potrošnikov na svoji spletni strani in na vidnem mestu v vseh poslovnih prostorih, v katerih poslujejo s strankami.«.
132. člen 
Besedilo 580. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za poslovanje pokojninskih družb, kot jih opredeljuje ZPIZ-2, se uporabljajo določbe tega zakona, ki so določene v tem poglavju in v ZPIZ-2, ter predpisi, izdani na njihovi podlagi.
(2) Za sistem upravljanja pokojninske družbe se uporabljajo določbe 2.5. oddelka tega zakona, razen določb, ki se nanašajo na funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti, aktuarsko funkcijo in funkcijo, s katero zavarovalnica zagotovi pravilno izvajanje politik in postopkov za distribucijo zavarovalnih produktov.
(3) Za upravljanje tveganj pokojninske družbe se uporabljajo prvi in drugi odstavek 154. člena, 158. člen, razen kolikor se nanašajo na aktuarsko funkcijo, prvi odstavek 160. člena, 4.4. oddelek, 4.6. oddelek, drugi odstavek 236. člena, razen dela, ki se nanaša na upoštevanje v oceni solventnostnih potreb, tretji odstavek 236. člena, prvi do četrti odstavek 237. člena, 246. do 251. člen, pri čemer se 249. do 251. člen uporabljajo smiselno, in 252. člen tega zakona, razen 12. in 13. točke prvega odstavka.
(4) Pri upravljanju tveganj se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti izdajateljev finančnih instrumentov, v katere so naložena sredstva pokojninskih skladov, in oseb, do katerih je pokojninski sklad izpostavljen, pokojninska družba ne sme izključno ali avtomatično opirati na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, temveč upošteva tudi druge ustrezne informacije, če je to praktično izvedljivo.
(5) Pokojninska družba, ki upravlja pokojninski sklad, ki je oblikovan kot kritni sklad, kateri je neposredno izpostavljen do naložb v nepremičnine, vzpostavi, vzdržuje in izvaja zanesljiv, pregleden, celovit in ustrezno dokumentiran proces upravljanja s temi nepremičninami ter ustrezno dokumentirane politike in postopke vrednotenja teh nepremičnin na način, da zagotovi ustrezno upravljanje tveganj, ki izhajajo iz teh naložb.
(6) Za poslovne knjige in letno poročilo pokojninske družbe se uporablja 5. poglavje, razen 256. in 261. do 264. člena tega zakona.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v predpisih iz prvega odstavka 254. člena, drugega odstavka 254. člena in četrtega odstavka 255. člena tega zakona za pokojninske družbe predpiše posebne zahteve.
(8) Za pokojninske družbe se uporabljajo tudi drugi do peti odstavek 30. člena tega zakona, 1.2.4. pododdelek tega zakona in 6. poglavje tega zakona.
(9) Za nadzor pokojninske družbe se smiselno uporablja 7. poglavje, razen drugega odstavka 277. člena tega zakona.«.
133. člen 
V 606. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnica, ki upravlja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prvi pokojninski sklad), ki je bil oblikovan na podlagi Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 85/09 in 32/16; v nadaljnjem besedilu: ZPSPID), izračunava matematične rezervacije v skladu s podrobnejšimi pravili za izračun matematičnih rezervacij, izdanimi na podlagi 22. člena ZPSPID, 590. členom tega zakona in predpisom, izdanim na podlagi 586. člena tega zakona.«.
Za šestim odstavkom se doda sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Za naložbe kritnega sklada prvega pokojninskega sklada se uporabljajo določbe oddelka 4.12. tega zakona, ki ureja naložbe zavarovalnice.«.
134. člen 
609. člen se spremeni tako, da se glasi:
»609. člen 
(sredstva za izplačevanje poklicnih pokojnin) 
(1) Upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, določen z ZPIZ-2, poroča Agenciji za zavarovalni nadzor na predpisanem obrazcu Agencije za zavarovalni nadzor o številu prejemnikov poklicne pokojnine, znesku izplačanih poklicnih pokojnin, višini sredstev na osebnih računih prejemnikov poklicne pokojnine in višini razporejene solidarnostne rezerve. Upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja poroča tudi o višini in namenu uporabe sredstev z osebnih računov prejemnikov poklicne pokojnine.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino poročil iz prejšnjega odstavka ter način in roke poročanja«.
135. člen 
V 611. členu se v prvem odstavku 15. točka spremeni tako, da se glasi:
»15. ne zagotovi, da dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja opravljajo samo osebe iz prvega, tretjega oziroma osmega odstavka 558. člena tega zakona;«.
136. člen 
V 612. členu se v prvem odstavku za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. ki ne izvrši zahteve Agencije za zavarovalni nadzor iz tretjega odstavka 67. člena tega zakona«.
Dosedanje 3. do 6. točka postanejo 4. do 7. točka.
137. člen 
V 616. členu se v prvem odstavku v 3. točki pred obema besedama »posredovanja« vstavi beseda »zavarovalnega«.
138. člen 
V 617. členu se v drugem odstavku v napovednem stavku črta besedilo »oziroma banka iz četrtega odstavka 558. člena tega zakona«, v tretjem odstavku pa besedilo »oziroma banke iz četrtega odstavka 558. člena tega zakona«.
139. člen 
Za 617. členom se doda 617.a člen, ki se glasi:
»617.a člen 
(kršitve zavarovalnic, zavarovalno zastopniških in zavarovalno posredniških družb pri poslovanju z zavarovalnimi naložbenimi produkti) 
(1) Z globo od 12.520 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje zavarovalnica, z globo od 25.000 do 250.000 eurov pa zavarovalnica, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1. ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalca ne obvesti o podatkih iz prvega odstavka 522. člena tega zakona;
2. ne poda podatkov v skladu s prvim odstavkom 524. člena tega zakona;
3. zavarovalni zastopnik krši obveznosti iz 545. člena tega zakona;
4. zavarovalni posrednik krši obveznosti iz 551. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.250 do 12.500 eurov se za prekršek iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka kaznuje zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba, z globo od 2.500 do 25.000 eurov pa zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
(3) Z globo od 400 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice, njen zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik.
(4) Z globo od 200 do 2.500 eurov se za prekršek iz 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba zavarovalno zastopniške družbe in njen zavarovalni zastopnik ali odgovorna oseba zavarovalno posredniške družbe in njen zavarovalni posrednik.
(5) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi in zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se zavarovalnica kaznuje z globo od 20.000 do 5.000.000 eurov, zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba pa z globo od 10.000 do 5.000.000 eurov, ali v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče določiti ali do 5 % skupnega letnega prometa na podlagi zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazov, ki jih je odobril poslovodni organ. Kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje, ki mora v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/ESG (UL L 182, z dne 29. 6. 2013, str. 19-76) izdelati konsolidirane računovodske izkaze, je ustrezni skupni promet tisti, ki je v skladu z zadnjimi razpoložljivimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi, ki jih je odobril upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja.
(6) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi in zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se zavarovalnica, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, kaznuje z globo od 30.000 do 5.000.000 eurov, zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo pa z globo od 15.000 do 5.000.000 eurov, ali v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče določiti ali do 5 % skupnega letnega prometa na podlagi zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazov, ki jih je odobril poslovodni organ. Kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje, ki mora v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/ESG (UL L 182, z dne 29. 6. 2013, str. 19-76) izdelati konsolidirane računovodske izkaze, je ustrezni skupni promet tisti, ki je v skladu z zadnjimi razpoložljivimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi, ki jih je odobril upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja.
(7) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi in zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba zavarovalnice kaznuje z globo od 5.000 do 700.000 eurov, odgovorna oseba zavarovalno zastopniške ali zavarovalno posredniške družbe pa z globo od 2.500 do 700.000 eurov, ali v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče določiti.«.
140. člen 
618. člen se spremni tako, da se glasi:
»618. člen 
(kršitve drugih oseb) 
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 80.000 do 370.000 eurov pa pravna oseba, ki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki:
1. opravlja zavarovalne posle v nasprotju z 21. členom tega zakona;
2. neposredno ali posredno pridobi delnice zavarovalnice, s katerimi je dosegla ali presegla kvalificiran delež, ne da bi predhodno pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža (prvi odstavek 31. člena tega zakona);
3. pridobi delnice, s katerimi preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ne da bi predhodno pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža (tretji odstavek 31. člena tega zakona);
4. se sporazume, da bo delovala usklajeno pri pridobivanju delnic zavarovalnice ali uresničevanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic in doseže ali preseže kvalificiran delež, ne da bi predhodno pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža (četrti odstavek 31. člena tega zakona);
5. sklene delničarski sporazum iz drugega odstavka 43. člena tega zakona, ne da bi pred sklenitvijo pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor;
6. opravlja storitve zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja v nasprotju s prepovedjo iz 558. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali fizična oseba, ki:
1. opravlja zavarovalne posle v nasprotju z 21. členom tega zakona;
2. opravlja storitve zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 561. člena tega zakona.
(4) Z globo od 400 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je delničar zavarovalnice, če stori prekršek iz 2. do 5. točke prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba – pokojninska družba, z globo od 80.000 do 370.000 eurov pa pravna oseba – pokojninska družba, ki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ne imenuje pooblaščenega aktuarja v skladu s 602. členom tega zakona.
(6) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pokojninske družbe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
141. člen 
V 625. členu se v prvem odstavku v tretji alineji besedilo »189.« nadomesti z besedilom »197.«.
142. člen 
Besedilo 631. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 376. člena tega zakona se v skladu z izvedbenimi ukrepi, ki jih izda Evropska komisija na podlagi osmega odstavka 308.a člena Direktive 2009/138/ES, za solventnost skupine smiselno uporabljajo 625., 630., 636. in 639. do 641. člen tega zakona.«.
143. člen 
V 643. členu se v prvem in drugem odstavku pred obema besedama »posredovanja« vstavi beseda »zavarovalnega«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 
144. člen 
(uskladitev bank) 
(1) Dovoljenja Banke Slovenije bankam za opravljanje dejavnosti zavarovalnega posredovanja, ki so veljavna na dan uveljavitve tega zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona štejejo za dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja.
(2) Banke, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega zakona uskladijo svoje poslovanje s spremenjenim 561. členom zakona.
(3) Bančni uslužbenci, ki na dan uveljavitve tega zakona pri banki opravljajo naloge zavarovalnega posrednika in imajo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja, so oproščeni plačila takse za odločanje o izdaji dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja pod pogoji, da so dovoljenje za zavarovalno posredovanje pridobili v času, ko so bili zaposleni pri tej ali drugi banki in da v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega zakona vložijo zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ter da so ob vložitvi zahteve zaposleni pri banki.
145. člen 
(zastopniki dopolnilnih zavarovanj) 
Za osebe, ki so na podlagi četrtega odstavka 227. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 90/12, 56/13, 63/13 – ZS-K in 93/15 – ZZavar-1) ali četrtega odstavka 558. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) dobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja v povezavi z glavno dejavnostjo, se šteje, da so pridobite dovoljenje iz spremenjenega tretjega odstavka 558. člena zakona kot zastopniki dopolnilnih zavarovanj.
146. člen 
(vzpostavitev sistema obveščanja o kršitvah) 
Agencija za zavarovalni nadzor v svojih internih aktih vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah iz novega 280.a člena zakona v treh mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.
147. člen 
(neobjava ukrepov nadzora) 
Spremenjen 281. člen zakona se v delu, ki določa objavo ukrepov Agencije za zavarovalni nadzor, ne uporablja v zvezi z ukrepi nadzora, ki jih je Agencija za zavarovalni nadzor izrekla pred uveljavitvijo tega zakona.
148. člen 
(pravila o načinu vodenja registrov in vsebini poročil ter poklicno usposabljanje zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov) 
Agencija za zavarovalni nadzor v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Sklep o pogojih, potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja (Uradni list RS, št. 1/16), Sklep o registrih zavarovalnih zastopnikov in posrednikov ter zavarovalno zastopniških in posredniških družb (Uradni list RS, št. 9/16) in Sklep o poročanju oseb, ki opravljajo storitve zavarovalnega posredovanja (Uradni list RS, št. 9/16) z določbami tega zakona ter na podlagi spremenjene določbe 1. točke tretjega odstavka 564. člena zakona sprejme predpis, ki določa podrobnejše pogoje za stalno poklicno usposabljanje.
149. člen 
(poročanje glede sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin) 
Agencija za zavarovalni nadzor v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Sklep o zavarovalno-statističnih podatkih (Uradni list RS, št. 9/16) z določbo spremenjenega 609. člena zakona.
150. člen 
(uporaba določb glede višine glob) 
Do spremembe določb o višinah in razponih glob, ki jih določa zakon, ki ureja prekrške, se višine in razponi glob, ki so določeni v novem 617.a členu zakona, uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.
151. člen 
(razveljavitev podzakonskega predpisa) 
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Sklep o podrobnejši vsebini določb nekaterih zavarovalnih pogodb (Uradni list RS, št. 4/16 in 9/16 – popr.).
152. člen 
(začetek veljavnosti zakona) 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 460-01/18-5/20
Ljubljana, dne 31. januarja 2019
EPA 218-VIII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
mag. Dejan Židan l.r.
predsednik