Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2018 z dne 23. 11. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2018 z dne 23. 11. 2018

Kazalo

3615. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Industrijska cona Lendava, stran 11426.

  
Na podlagi 57. člena in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 18. člena Statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 32/17) je Občinski svet Občine Lendava na 23. redni seji dne 7. 11. 2018 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Industrijska cona Lendava 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(pravna podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Industrijska cona Lendava (v nadaljevanju: OPPN IC Lendava).
(2) OPPN je pod številko 16268-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško d.d..
II. VSEBINA OPPN 
2. člen 
(sestavni deli OPPN) 
OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A) TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK)
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
2.2. Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
B) GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA
B1 
Izsek iz grafičnega načrta planskih sestavin občine
M 1: 5 000
B2
Prikaz območja na katastrskem načrtu
M 1: 2 500
B3
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1: 5 000
B4
Ureditvena situacija s prerezom območja
M 1: 1 000
B5
Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
M 1: 1 000
B6
Načrt parcelacije
M 1: 1 000
C) POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI Z OBRAZLOŽITVIJO IN UTEMELJITVIJO
D) PRILOGE PODROBNEGA NAČRTA
D1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
D2 Prikaz stanja prostora
D3 Strokovne podlage
D4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
D5 Povzetek za javnost
D6 Okoljsko poročilo
Opis prostorske ureditve
3. člen 
(namen OPPN) 
(1) Industrijska cona Lendava se nahaja južno od Lendave in je na zahodu omejena z glavno cesto II. reda 4 Lendava–Petišovci ter regionalno železniško progo, na vzhodu pa z lokalno cesto LC206031 Industrijska cesta. Območje je v severnem delu že pozidano, v južnem delu pa je še nekaj prostih nepozidanih površin.
(2) Na podlagi veljavnih planskih aktov občine je območje opredeljeno kot stavbno zemljišče znotraj naselja Lendava.
(3) S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljevanju: OPPN) se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve za umestitev poslovno-proizvodnih objektov v prostor ter določi grajeno javno dobro za gradnjo javnih prometnic ter gospodarske javne infrastrukture. Določijo se prostorsko izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor, pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov, pogoji in merila za parcelacijo, pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju: GJI) in grajeno javno dobro, pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja.
(4) OPPN je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj.
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN IC Lendava se nahaja v Občini Lendava. S tem odlokom se obravnava del obstoječe industrijske cone v Lendavi, ki jo na zahodu omejuje regionalna železniška proga, na jugu območje Lek, na vzhodu Industrijska cesta ter na severu regionalna cesta.
(2) Območje OPPN IC Lendava obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 6369/4, 6649/6, 6649/8, 6890, 824/5, 823/2, 823/9, 823/8, 6659/1, 6936, 732/13, 6649/4, 6649/4, 6615/1, 6649/5, 6637/2, 6637/1, 732/10, 732/8, 732/11, 732/12, 732/7, 6659/2, 823/10, 823/11, 6779/34, 6779/43, 735/4, 732/4, 732/3, 732/2, 735/27, 735/6, 735/16, 732/5, 732/6, 735/21, 735/2, 735/7, 735/19, 735/26, 735/14, 735/20, 735/23, 735/22, 735/8, 735/15, 735/13, 735/12, 735/1, 763/1, 763/2, 735/9, 735/10, 735/11, 738/1, 738/15, 738/20, 738/16, 738/24, 738/26, 738/25, 738/27, 738/28, 738/18, 738/22, 738/19, 738/23, 758/3, 758/1, 744/1, 744/3, 744/2, 745, 746, 748/2, 748/1, 748/3, 749, 755/6, 752/4, 752/3, 755/4, 755/5, 755/7, 758/2, 761/1, 760/1, 759/3, 757/1, 757/2, 759/4, 760/2, 761/2, vse v k.o. Lendava.
(3) Površina območja je ca. 15,5 ha.
(4) Območje OPPN IC Lendava na severu meji na območje državnega prostorskega načrta za avtocesto Lendava–Pince ter na vzhodni strani na območje lokacijskega načrta za obrtno cono Lendava.
(5) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih.
5. člen 
(posegi izven območja OPPN) 
(1) Izven območja OPPN se bo gradila gospodarska javna infrastruktura za potrebe načrtovane pozidave, ki se ne more v celoti zagotoviti znotraj cone.
(2) Za priključne vode, ki se bodo izvajali izven območja tega OPPN, se izdela ustrezna dokumentacija v skladu z veljavnimi prostorskimi akti, ki veljajo na območju, kjer bodo ti priključki potekali.
Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
6. člen 
(vplivi in povezave) 
(1) Industrijska cona Lendava se nahaja južno od mestnega jedra Lendave. Na zahodi strani jo omejuje regionalna železniška proga ter trasa glavne ceste II. reda 4 Lendava–Petišovci, v južnem delu meji na kompleks Leka, na vzhodni strani pa se nahaja obrtna cona in kmetijske površine.
(2) Glavna napajalna cesta je Industrijska cesta, ki deli industrijsko cono na zahodni in vzhodni del.
(3) Območje vzhodno od Industrijske ceste se ureja na podlagi Odloka o sprejetju lokacijskega načrta za območje industrijske cone Lendava (Uradni list RS, št. 19/03) (v nadaljevanju: območje obrtne cone). V severnem delu pa cona meji na območje Državnega prostorski načrt za avtocesto na odseku Lendava–Pince z odcepom hitre ceste na Dolgo vas (Uradni list RS, št. 79/04).
2.2 Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin
7. člen 
(zasnova območja) 
(1) Celotno območje OPPN se nameni opravljanju storitvenih, servisnih in proizvodnih dejavnosti.
(2) Severni del cone je gosto pozidan in razdeljen med več različnih lastnikov. V osrednjem delu cone se nahajata dva večja industrijska kompleksa, ki v južnem delu posedujeta večje nepozidane površine katere obema omogočajo nadaljni razvoj in širitev svojih proizvodnih kapacitet. V skrajnem južnem delu, ki meji na območje Leka, se nahajajo proste nepozidane površine, ki omogočajo umestitev manjših dejavnosti v prostor ali pa omogočajo širitev svojih proizvodnih kapacitet obstoječim dejavnostim na tem delu.
(3) Območje industrijske cone je razdeljeno na dvajset gradbenih parcel namenjenih gradnji stavb (GP1 do GP20), ki omogočajo širitev obstoječih proizvodnih kapacitet ali umestitev novih. Poleg gradbenih parcel namenjenih gradnji stavb, sta predvideni še dve parceli za ureditev ekološkega otoka in obračališča (GPeo1 in GPeo2) ter dve parceli, ki pripadata obstoječima transformatorskima postajama (GPtp1 in GPtp2), ki sta locirani tik ob Industrijski cesti. Ostale parcele so namenjene gradnji javnih prometnic, ki omogočajo dostope do vseh parcel namenjenih gradnji stavb za izvajanje dejavnosti (GPc1 do GPc7).
(4) Vzdolž regionalne železniške proge na zahodni strani območja se ožji pas nameni ureditvi zelenih površin oziroma zatravitvi (ZP) in grmovni zasaditvi s čimer zmanjšamo negativne vplive cone na okolico.
(5) Topologijo pozidave narekujejo obstoječe stavbe, ki so bile nekoč del enega podjetja. Le te so med seboj locirane ortogonalno in sicer z odklonom ca. 17 stopinj zahodno od smeri sever-jug. Pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati določene gradbene meje. Vse predvidene stavbe znotraj parcele namenjene gradnji na katerih se že nahajajo stavbe, naj se locirajo pravokotno na obstoječe stavbe.
(6) Za večjo fleksibilnost pozidave je omogočeno združevanje ali delitev posameznih gradbenih parcel pod pogojem, da je še vedno omogočen dostop na javno prometnico in priključitev na javno energetsko in komunalno omrežje. V primeru združevanja ali delitve parcel, se smiselno povežejo tudi gradbene meje.
(7) Zaradi zagotavljanja ustreznejših pogojev za izvajanje odvodnjavanja padavinskih voda iz območja, se celotni južni del cone nasuje na koto 160,80 m nadmorske višine. Severni del cone, ki je v večini pozidan pa je že urejen na ustrezno koto.
8. člen 
(zasnova stavb) 
(1) Stavbe na območju cone se gabaritno prilagajajo tehnologiji posamezne dejavnosti ter določenimi gradbenim mejam. Maksimalna višina stavb je 15 m merjeno od kote utrjenega terena 160,80 m nadmorske višine. Upravni deli stavb se praviloma locirajo na glavno dostopno javno prometnico, v ozadje oziroma dvoriščno stran pa se locirajo proizvodni del in skladišča.
(2) Strehe so ravne, enokapne/dvokapne naklona do 15 stopinj. Strehe so lahko tudi ozelenjene. Tipologijo stavbe naj odraža sodobno oblikovanje arhitekture (industrijsko-arhitekturni slog). Objekti so v osnovi pravilnih geometrijskih oblik. Glede na predvideno velikost stavbnih mas se predlaga členjenost samih volumnov tako, da se razbije monotonija objektov v horizontalnih ali vertikalnih gabaritih. Dopustna je prilagoditev oblikovanja objektov oblikovnim značilnostim celostne podobe podjetja.
(3) Nezahtevne in enostavne stavbe se maksimalno možno oblikovno poenotijo z osnovno stavbo. Vidne lesene konstrukcije so prepovedane (razen ostrešja).
9. člen 
(prometna zasnova) 
(1) Glavna prometnica, ki napaja celotno industrijsko cono je t.i. Industrijska cesta, ki je kategorizirana kot lokalna cesta št. 206031 in poteka vzdolž vzhodnega roba OPPN. Vzdolž Industrijske ceste sta urejena dva avtobusna postajališča ter enostranska večnamenska pot širine ca. 2 m, ki jo koristijo tako pešci kot kolesarji. Karakteristični profil Industrijske ceste se ohranja ter na vzhodnem robu doda pločnik minimalne širine 1,50 m.
(2) Iz Industrijske ceste je na območje OPPN izvedeno več cestnih priključkov, ker je iz prometno tehničnega in varnostnega vidika neugodno. Priključke je potrebno smiselno združiti na način, da se izvedejo iz internih javnih prometnic. Iz Industrijske ceste se tako uredijo štiri javne prometnice (cesta »B«, »C«, »D« in »F«) ter ohranita se dva individualna cestna priključka (priključek na GP14 in GP15) ter severna cesta.
(3) Poleg javnih prometnic in dveh cestnih priključkov, ki se navezujejo direktno na Industrijsko cesto, so načrtovani še dve javni interni prometnici in sicer cesta »A« in »E«.
(4) Iz severne ceste, ki se ohranja, se uredita dva individualna cestna priključka do parcele GP1 in GP2.
(5) Cesta »A« se nadaljuje kot podaljšek severne ceste in poteka vse do parcele GP4. Južni del ceste »A« se uredi v širini 5 m. Vzdolž ceste se uredijo vzdolžna javna parkirna mesta (ca. 10 PM).
(6) Cesta »B« povezuje Industrijsko cesto in cesto »A«. Iz ceste se uredijo priključki na posamezne parcele vzdolž ceste (GP1, GP2, GP3, GP5 in GP6). Za ureditev ustreznega cestnega priključka ceste »B« na Industrijsko cesto se odstrani manjši objekt.
(7) Cesta »C« se uredi za potrebe skupnega dostopa do parcele GP6, GP7 in GP8.
(8) Cesta »D« se ohrani obstoječa in tako omogoča dostop do parcele GP10, GP11, GP12 in GP13.
(9) Cesta »E« se uredi kot odcep na koncu javne prometnice »D« v smeri severa. Cesta »E« služi kot dostop do parcele GP5 in GP9 in do parcele GPeo1, kjer se uredi ekološki otok. Cesta »E« se zaključi z obračališčem. Vzdolž ceste »E« se uredi javno parkirišče s ca. 28 parkirnimi mesti, ki se namenijo parkiranju vsem uporabnikom in obiskovalcem industrijske cone.
(10) Cesta »F« se uredi kot nova javna prometnica za potrebe dostopa do nepozidanih stavbnih zemljišč v južnem delu cone, in sicer do parcele GP15, GP16, GP17, GP18, GP19 in GP20, do parcele GPeo2, kjer se uredi ekološki otok. Cesta »C« se zaključi z obračališčem.
(11) Vse interne javne prometnice se izvedejo širine 2 x 3 m (vozišče) z ustreznimi razširitvami v krivinah + 1 x 0,75 m (bankine, varovalni pas) + 1 x 0,5 m (varovalni pas pri pločniku) + 1,50 m (enostranski pločnik). Vse interne javne prometnice se asfaltirajo ter omejijo z robniki ter opremijo z javno razsvetljavo. Južni del ceste »A« se uredi le širine 5 m. Na javnih prometnicah, ki se zaključijo kot slepe ulice se na koncu uredi obračališče.
(12) Javne parkirne površine za tovorna vozila znotraj OPPN niso načrtovana. Parkiranje in obračanje osebnih vozil zaposlenih in obiskovalcev ter tovornih vozil se načrtuje znotraj posamezne parcele namenjene gradnji. Parkiranje, obračanje ali vzvratna vožnja na površinah javnih prometnic je strogo prepovedana.
10. člen 
(hortikulturna ureditev) 
(1) Vzdolž Industrijske ceste se zasadi drevored iz avtohtonega visokoraslega drevja.
(2) Vzdolž železniške proge se uredi zeleni pas, kjer se zasadijo avtohtone grmovnice višine do 2 m, ki služijo kot protiprašna bariera.
(3) Vsaka gradbena parcela za gradnjo stavb mora imeti vsaj 10 % površine zazelenjene (zatravitev v kombinaciji z nizkimi avtohtonimi okrasnimi grmovnicami in/ali avtohtonim visokoraslim drevjem).
(4) V preglednostnih trikotnikih javnih cest je prepovedano saditi rastline, ki zrastejo več kot 0,5 m višine.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru 
11. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
(1) Območje OPPN je namenjeno poslovni, storitveni in proizvodni rabi. V ožjem pasu vzdolž železnice so določene zelene površine.
(2) Na območju OPPN so skladno z namensko rabo prostora dopustne dejavnosti v skladu z namenom načrtovanih objektov po predpisu, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti.
12. člen 
(vrste dopustnih objektov glede na namen uporabe objektov) 
(1) V skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov v skladu z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), se na območju OPPN dopušča gradnja naslednjih objektov:
1 / STAVBE
 12/ Nestanovanjske stavbe, in sicer:
  121 Gostinske stavbe;
  122 Poslovne in upravne stavbe;
  123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;
  124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;
  125 Industrijske in skladišče stavbe;
  127 Druge nestanovanjske stavbe (od tega samo 12740, in sicer: nadstrešnica kot pripadajoč objekt h glavnemu objektu in nima opredeljenega namena).
2 / GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
 21 / Objekti prometne infrastrukture, in sicer:
  211 Ceste (od tega samo 21121 in 21122);
  215 Pristanišča, plovne plovbne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti (od tega samo 21520 in 21530, in sicer: vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami ter drenažni jarki in drugi objekti za osuševanje zemljišč).
 22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, in sicer:
  221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi;
  222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
 23 / Industrijski gradbeni kompleksi (od tega samo 23010, in sicer: betonarne).
 24 / Drugi gradbeni inženirski objekti, in sicer:
  242 Drugi gradbeni inženirski objekti (od tega samo 24205, in sicer: ograje in oporni zidovi).
3 / DRUGI GRADBENI POSEGI
 31 / Trajno reliefno preoblikovanje terena (od tega samo 31110, 31120, 31130 in 31140);
 32 / Gradbeni posegi za opremo odprtih površin (od tega samo 32110, 32120 in 32130).
(2) Na območju OPPN je dovoljena postavitev tudi nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.
13. člen 
(vrste gradenj) 
(1) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega OPPN:
– gradnje novih objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v skladu z dopustnimi dejavnostmi po tem OPPN ter
– vzdrževanje objektov.
(2) Vsi legalno zgrajeni objekti na območju OPPN se vzdržujejo in rekonstruirajo v skladu z zakonom o graditvi objektov, razen tisti, ki so s tem OPPN predvideni za rušitev oziroma odstranitev.
2.3.2 Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja stavb in objektov 
14. člen 
(lega stavb in objektov) 
(1) Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
– Gradbena parcela (GP): namenjena je gradnji stavb, gradbeno inženirskih objektov in drugih gradbenih posegov v skladu s tem odlokom;
– Gradbena meja (GM): črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je novozgrajena oziroma načrtovana stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost parcele.
(2) Zahtevni in manj zahtevni objekti se lahko gradijo znotraj določene gradbene meje, ki je od gradbene parcele oddaljena minimalno 4 m. S pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele je lahko ta odmik tudi do 2 m.
(3) Načrtovane stavbe, ki so zarisane v grafičnem delu, so prikazane kot možne lokacije nove pozidave. Le te se lahko locirajo tudi drugače, upoštevajoč pogoje tega odloka (odmiki, faktor zazidanosti, procent zelenih površin in podobno).
(4) Nezahtevni in enostavni objekti, ki jih je dovoljeno graditi v skladu s tem odlokom, se lahko gradijo na gradbeni parceli z minimalnim odmikom 1 m od sosednje parcele (tlorisna projekcija najbolj izpostavljenega dela objekta na zemljišče). Ta odmik je lahko manjši, če s tem pisno soglaša lastnik sosednje parcele. Ograje se lahko gradijo z odmikom 0,5 m od sosednjega zemljišča, lahko pa tudi bližje ali na parceli, če s tem pisno soglaša lastnik sosednje parcele.
15. člen 
(velikost ter oblikovanje stavb in objektov) 
(1) Stavbe na posamezni gradbeni parceli morajo upoštevati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter biti oblikovno in stilsko poenotena.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
– Tlorisna velikost: stavbe se gradijo znotraj gradbene meje. Na eni parceli namenjeni gradnji se lahko postavi več samostojnih stavb, ki so med seboj lahko povezane ali ne;
– Vertikalni gabarit: max. pritličje (P) + dve etaži oziroma max. 15 m od kote pritličja novega objekta. Kota pritličja je določena 160,80 m nadmorske višine. Če tehnološki proces narekuje enako koto pritličja nove stavbe ali dozidave kot je v obstoječi stavbi, je lahko le ta tudi nižja;
– Streha: ravna, enokapna naklona do 10 stopinj, simetrična dvokapna streha naklona do 10 stopinj. Lahko tudi ozelenjena. Možna je kombinacija teh streh. Na strehi je možna izvedba osvetlitev različnih oblik (strešna okna, line, kupole in podobno);
– Kritina: primerna izbrani vrsti strehe. Barva kritine na celotni strehi naj bo poenotena.
(3) Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov: Velikost je določena s predpisom o tovrstnih objektih. Biti morajo oblikovno in pri izbiri materialov ter barv usklajeni z osnovnimi stavbami na parceli h kateri pripadajo. Lahko so tudi leseni ali kovinski. Strehe so lahko ravne. Višinske razlike med parcelami se premošča s travnatimi brežinami in/ali opornimi zidovi do višine 0,5 m. Ograje med sosednjimi parcelami morajo biti transparentne.
2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 
16. člen 
(parcelacija) 
(1) Na območju OPPN se pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stavbe na posamezni parceli izvede parcelacija za potrebe izvedbe javne prometnice v takem obsegu, da bo omogočen dostop do posamezne parcele.
(2) Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim načrtom. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
(3) Gradbene parcele namenjene gradnji stavb se lahko združujejo pod pogojem, da je omogočen neposreden dostop na javno prometnico. V primeru združevanja parcel se ustrezno poveže tudi gradbena meja. Združevanje parcel preko določene javne prometnice ni možno.
(4) Znotraj posamezne parcele namenjene gradnji se lahko izvede tudi delitev parcel pod pogojem, da je tako deljeni parceli omogočen direktni dostop do javne prometnice.
2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo 
17. člen 
(izkoriščenost zemljišča za gradnjo) 
(1) Faktor zazidanosti gradbene parcele namenjene gradnji stavb, oziroma razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele namenjene gradnji stavb je do 0,8. V zazidano površino se štejejo vse vrste stavbe (zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne stavbe).
(2) Na gradbeni parceli namenjeni gradnji stavb se uredi minimalno 10 % zelenih površin. Zelene površine se zasadijo z avtohtono vegetacijo (drevesa, grmičevje).
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
18. člen 
(skupne določbe) 
(1) Na območju OPPN je dopustna gradnja nove gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI), odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra, pri čemer se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja.
(2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja nove GJI, se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez soglasja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa.
(3) V varovalnem pasu je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.
(4) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti ali prestavi.
19. člen 
(cestna infrastruktura) 
(1) Lokalna cesta LC 206031 Industrijska cesta z večnamensko potjo in dvema avtobusnima postajališčema, se ohrani. Vzdolž vzhodnega roba Industrijske ceste se izvede pločnik širine min. 1,50 m.
(2) Internim prometnicam znotraj industrijske cone se določi grajeno javno dobro v skladu z grafičnim načrtom »B6 Načrt parcelacije«. Načrtovane so javne prometnice »A«, »B«, »C«, »D«, »E« in »F« iz katerih se uredijo dostopi do vseh gradbenih parcel namenjenih gradnji stavb.
(3) Karakteristični prečni profil javnih prometnic znotraj cone je:
– varovalni pas
0,75 m
– pločnik
1,5 m
– vozni pas
2 x 3,00 m
– bankina
0,75 m
SKUPAJ:
9,00 m
Južni del ceste »A« se izvede širine 5 m kot dostop do parcele GP4.
(4) Vertikalne in horizontalne krivine na internih cestah in priključkih na Industrijsko cesto morajo biti dimenzionirane za največje vlečno vozilo.
(5) V sklopu posamezne gradbene parcele mora biti, v skladu z tehničnimi normativi, zagotovljenih dovolj veliko število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter tovorna vozila, da ni moten promet na javnih prometnicah.
(6) V skrajnem jugovzhodnem delu območja je načrtovano križišče / krožišče, ki omogoča vožnjo v smeri Lendave, območju LEK in Trimlinov.
20. člen 
(železniška infrastruktura) 
(1) Zahodno od industrijske cone poteka regionalna železniška proga državna meja–Lendava (št. 43 – B2).
(2) V skladu z veljavno zakonodajo s področja varnosti v železniškem prometu, je treba za vse posege znotraj 106 meterskega varovalnega progovnega pasu železniške proge, merjeno od skrajnega tira, pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca javne železniške infrastrukture.
(3) Odmiki vseh gradbenih posegov in odmiki pri saditvi drevja v varovalnem progovnem pasu morajo biti določeni v skladu z veljavno zakonodajo.
21. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Območje industrijske cone je priključeno na javno vodovodno omrežje. Območje je delno opremljeno z javno hidrantno mrežo.
(2) Za oskrbo industrijske cone s pitno vodo se dogradi obstoječe javno vodovodno omrežje. Načrtovani objekti se priključijo na javno vodovodno omrežje v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi ter po pogojih upravljavca vodovodnega omrežja. Novo vodovodno omrežje se izvede iz alkaten cevi Ø110.
(3) Na posamezni gradbeni parceli namenjeni gradnji stavb se izvede vodomerni jašek, ki se izvede izven objekta na vedno dostopnem mestu, čim bližje priključnemu mestu in stalno dostopen upravljavcu vodovoda. Izvedba vodomernega jaška na prometnih, parkirnih površinah in ostalih utrjenih površinah ni dovoljena.
(4) Industrijska cona se opremi z ustrezno dimenzioniranim hidrantnim omrežjem, ki bo zagotavljal požarno varnost območja. Hidrantno mrežo se izvede v sklopu javnih površin. Hidranti se izvedejo v zelenicah tik ob javnih prometnicah tako, da so neovirano dostopni v času požara.
22. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Območje industrijske cone je opremljeno z javnim elektroenergetskim omrežjem. Na območju se nahaja:
– 20 kV kablovod Lendava industrijska cona – Varstroj (k-399);
– 20 kV kablovod Indip–Varstroj (k-221);
– 20 kV kablovod Indip–DV Lendava vodovod (k-464);
– 20 kV kablovod Indip–Primat (k-472);
– 20 kV kablovod Ilves–Lendava industrijska (k-328);
– TP 20/0,4 kV TP Lendava Indip (t-149);
– TP 20/0,4 kV TP Lendava Varstroj (t-239);
– TP 20/0,4 kV TP Lendava industrijska cona (t-716);
– 0,4 kV nizkonapetostno omrežje podzemne in nadzemne transformatorske postaje TP Lendava industrijska cona (t-716);
– 0,4 kV nizkonapetostno omrežje podzemne in nadzemne transformatorske postaje TP Lendava Indip (t-149).
(2) Na območju se nahajati dve transformatorski postaji – TP Indip (GPtp1) in TP Lendava IC (GPtp2), ki sta v upravljanju Elektra Maribor. Obe stojita tik ob Industrijski cesti, ena v severnem delu in ena v južnem delu cone. Prav tako se severno od obravnavanega območja, na območju obrtne cone, nahaja nova transformatorska postaja (TP 20/0,4 kV Lendava Industrijska cona 2). Iz vseh treh transformatorskih postaj so urejeni nizkonapetostni priključki do posameznih stavb.
(3) Ob parcelni meji med parcelama GP12 in GP13 sta zgrajeni dve transformatorski postaji, ki nista del javnega elektro omrežja ampak z električno energijo napajata proizvodnjo dveh podjetij, ki obratujeta na teh dveh lokacijah.
(4) Načrtovani objekti se bodo z električno energijo napajali iz obeh obstoječih transformatorskih postaj znotraj cone (TP Indip in TP Lendava IC) in iz obstoječe transformatorske postaje v sklopu obrtne cone.
(5) Nizkonapetostno in srednjenapetostno elektro omrežje, ki bo z načrtovanimi posegi tangirano, se ustrezno prestavi oziroma zaščiti pod pogojem upravljavca elektro omrežja.
(6) Če se izkaže, da bo posamezni izvajalec dejavnosti potreboval še večjo kapaciteto električne energije, kot bo na voljo v obstoječih transformatorskih postajah, lahko zgradi lastno transformatorsko postajo znotraj svoje parcele namenjene gradnji stavbe. Pogoje za napajanje lastne TP poda upravljavec javnega elektro omrežja.
(7) Območje industrijske cone ni opremljeno z javno razsvetljavo. Industrijska cesta ter javne prometnice se opremijo z javno razsvetljavo, ki se napajajo iz obstoječih transformatorskih postaj.
23. člen 
(odpadne komunalne in industrijske vode) 
(1) Območje industrijske cone nima ustrezno urejenega odvodnjavanja odpadnih voda. Vzdolž Industrijske ceste poteka javni kanalizacijski kolektor za odvodnjavanje odpadne vode s končno dispozicijo v čistilni napravi Lendava v Čentibi.
(2) Vse odpadne vode iz območja industrijske cone, se preko ločenega sistema, spelje v obstoječ javni kanalizacijski kolektor s končno dispozicijo v čistilni napravi Lendava. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
(3) V objektih, kjer se pojavijo industrijske odpadne vode, je le-te potrebno zajeti v ustrezno grajene lovilne sklede oziroma naprave in jih preko interne kanalizacije ustrezno prečistiti in jih nato speljati v javni kanalizacijski kolektor za odvajanje odpadne vode, ki poteka vzdolž Industrijske ceste s končno dispozicijo v čistilni napravi Lendava. Izvedeni morajo biti vsi ukrepi (nadkritja, neprepustnost, robniki, ustrezni padci itd.), da bo preprečeno neposredno izpiranje in odtekanje škodljivih snovi v površine vode ali v tla.
(4) Kanalizacija za odvajanje odpadne vode se zgradi v neprepustni izvedbi. Za novo zgrajeno kanalizacijo se izvede preizkus tesnosti v skladu z veljavnimi standardi. Dimenzioniranje kanalizacije se izvede na podlagi korektno narejenega hidravličnega izračuna.
24. člen 
(padavinske vode) 
(1) Na območju industrijske cone ni urejenega odvodnjavanja padavinskih voda. Del padavinskih voda iz posameznih parcel je speljanih v javni kanalizacijski kolektor, ki poteka vzdolž Industrijske ceste s končno dispozicijo v čistilni napravi Lendava v Čentibi, ostale padavinske vode pa prosto tečejo po terenu ali pa so speljane v podtalje preko ponikalnic. Podatkov o obstoječi ureditvi odvodnjavanja padavinskih voda ni, zato se na območju industrijske cone za obstoječe objekte oziroma že pozidane parcele dokaže, da sistem odvajanja padavinske vode deluje skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Čiste padavinske vode, ki nastanejo na posamezni gradbeni parceli, se morajo zadržati, uporabiti ali ponikati znotraj posamezne gradbene parcele. To pomeni, da se morajo v sklopu posamezne parcele urediti ponikalni jarki / ponikalna polja / bajerji, ribniki / zadrževalniki in podobno. Povozne površine se uredi s travnatimi ploščami skladno z veljavno zakonodajo. Čista padavinska voda se lahko zbira v vkopanih rezervoarjih deževnice za potrebe ponovnega koriščenja za sanitarno vodo, pranje vozil, zalivanje zelenic in podobno. Uvedejo se torej ukrepi, s katerimi se bo padavinska voda tretirala razpršeno po območju ter hkrati preprečil njen hipni odtok. Ureditve za odvodnjavanje se lahkonavežejo tudi na okoliške odvodne jarke, vendar le kot preliv za viške vode, ki se skladno z veljavno zakonodajo ne tretirajo glede na vrsto rabe zemljišč, padavinske podatke in druge parametre.
(3) Vse rešitve za razpršeno ponikanje čiste padavinske vode morajo temeljiti na hidrološko geomehanski raziskavah terena (obvezna izdelava ustrezne strokovne podlage, ki bo določila ukrepe in pogoje za ustrezno odvodnjavanje).
(4) Potencialno onesnažene padavinske vode iz vseh utrjenih površin, se pred izpustom v podtalje, tretirajo skladno z veljavnimi predpisi s področja odvajanju odpadnih voda.
(5) Obstoječe stavbe, ki sedaj nimajo ustrezno urejenega odvodnjavanja padavinskih voda, morajo ustrezno odvodnjavanje (na način kot je opisan zgoraj) izkazati pri prvem posegu v sklopu gradbene parcele, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
25. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Območje je opremljeno s srednjetlačnim (4 bar) distribucijskim omrežjem zemeljskega plina in priključnimi plinovodi.
(2) Za zagotavljanje oskrbe z zemeljskim plinom za potrebe ogrevanja in tehnoloških procesov, se izvede nadgradnja obstoječega plinovodnega omrežja, ki se jo izvede pod pogoji upravljavca. Tehnična rešitev poteka novih tras mora upoštevati veljavne tehnične predpise in veljavno zakonodajo.
(3) Plinomeri se postavijo na mesto in na način, da so vedno dostopni za odčitavanje in nadzor. V plinski omarici se predvidi redukcija tlaka na 20 mbar.
(4) Pred pričetkom zemeljskih del se obvesti upravljavca za potrebe zakoličbe in stalnega nadzora nad gradnjo.
(5) Vsa križanja plinovoda s komunalnimi vodi se izvajajo pod pravim kotom. 2 m pred in za osjo plinovodne cevi se morebitni podzemni komunalni vod zaščiti s PE cevjo ter označi z opozorilnim trakom. 0,5 m pred in za plinovodno cevjo je dovoljen le ročni izkop. Zasipavanje plinovodne cevi se izvede z novim materialom (tampon).
(6) Uporaba težke gradbene mehanizacije nad traso plinovoda ni dovoljena oziroma je potrebno plinovod ustrezno zaščititi.
26. člen 
(elektronske komunikacije) 
(1) Na območju industrijske cone se nahaja obstoječa večcevna tk kanalizacija s tk jaški in uvlečenimi tk kabli ter zemeljski tk kabli.
(2) Načrtovane stavbe se priključijo na obstoječe tk omrežje pod pogoji upravljavca. Novi tk priključki se izvedejo iz eno- ali dvocevne tk kanalizacije (cevi PVC Ø110 mm / PEHD Ø50 mm), ki se navežejo na obstoječo tk kanalizacijo oziroma na obstoječe tk jaške. Predvidi se vgradnja dovodne tk omarice in zagotovi ustrezen cevni dovod do objekta in do predvidene tk kanalizacije (tk jaška). TK omarica mora biti locirana tako, da je omogočen 24-urni dostop. Stavbe morajo biti načrtovane in grajene tako, da omogočajo skupno uporabo hišne komunikacijske napeljave vsem operaterjem tako, da se lahko povežejo z vsakim naročnikom posebej.
(3) V kolikor bo zaradi gradnje objektov, gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav treba izvesti prestavitev oziroma zaščito obstoječega tk omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je dolžan investitor predvidene gradnje o tem obvestiti upravljavca in le temu omogočiti prisotnost in strokovni nadzor pri izvedbi del.
(4) Pred pričetkom zemeljskih del je treba izvesti zakoličbo obstoječega zemeljskega tk omrežja ter po potrebi predvideti njegovo ustrezno zaščito ali prestavitev.
27. člen 
(odpadki) 
(1) Na celotnem območju industrijske cone je ravnanje z odpadki obvezno za vse uporabnike.
(2) Na območju cone se uredita dva ekološka otoka (GPeo1 in GPeo2).
(3) Območje ekološkega otoka se uredi v takšni velikosti, da je omogočena postavitev vsaj 6 zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov (mešani komunalni odpadki, biološki odpadki, mešano embalažo, steklo, papir in karton). Ekološki otok se uredi na betonskem platoju in s treh strani ogradi s kovinsko ograjo, da se prepreči prevrnitev posod.
(4) Oba ekološka otoka se uredita tik ob obračališču zato, da je omogočeno parkiranje za osebna vozila uporabnikov ekološkega otoka, hkrati pa je na obračališču omogočeno obračanje komunalnim vozilom, vozilom zimske službe in ostalim uporabnikom.
(5) Na vsaki gradbeni parceli namenjeni gradnji stavb se zagotovi zabojnik za mešane komunalne odpadke. Te odpadke lokalno podjetje redno odvaža na deponijo odpadkov. Odpadki iz dejavnosti se zbirajo v posebnih posodah v sklopu parcele in se predajajo pooblaščenim organizacijam v nadaljnjo predelavo ali pa se organizirano odvažajo v center za ravnanje z odpadki. Odjemna mesta na posamezni parceli se locira največ 5 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov tik ob javno prometnico.
(6) Odjemno mesto za posodo za odpadke na posamezni parceli in ekološkem otoku mora biti izvedeno v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim, ter požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
Na območju industrijske cone Lendava ni evidentirane kulturne dediščine.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
28. člen 
(varstvo voda) 
(1) Za industrijsko cono je bilo izdelano »Hidrogeološko poročilo o možnostih ponikanja padavinske vode na območju OPPN Lendava«, izdelal IRGO Consulting d.o.o., št. ic 75/18, februar 2018, ki je bilo upoštevano pri določanju sistema odvodnjavanja na predmetnem območju.
(2) Ponika se lahko le voda, ki je fizikalno in kemijsko neoporečna in ne bo spremenila parametrov podtalnice, s čimer se ohrani obstoječa kvaliteta podtalnice iz vidika obstoječih vodnih dovoljenj za odvzem podtalnice v bližnji okolici, oziroma se voda ponika le v območju, ki ga hidrogeološko poročilo opredeljuje kot izven vpliva obstoječih odvzemov glede na vodna dovoljenja.
(3) Nivo podtalnice se nahaja na globini 2,5 do 4,1 m pod površjem.
(4) Pri izvedbi ponikalnic se peščeni sedimenti nad zasičeno cono nadomestijo s peščeno prodnatimi sedimenti znanega in neoporečnega izvora.
(5) Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– hidrološko geomehanskimi raziskavami terena, ki bodo podale rešitve za razpršeno ponikanje čiste padavinske vode v sklopu posamezne parcele;
– izgradnjo in rednim vzdrževanjem ločenega kanalizacijskega sistema območja;
– tretiranjem padavinske vode razpršeno po območju ter hkratnem zmanjšanju njenega hipnega odtoka (ponikalni jarki / ponikalna polja / bajerji, ribniki / zadrževalniki in podobno);
– možnostjo vgradnje rezervoarjev za deževnico;
– ureditvijo povoznih površin s travnatimi ploščami;
– zagotovitvijo minimalno 10 % površin v sklopu gradbene parcele namenjene gradnji stavb, za ureditev zelenih površin;
– prehodno očiščenjem vseh potencialno onesnaženih padavinskih voda v lovilcih olj;
– odvodnjavanjem komunalne odpadne vode in industrijske odpadne vode v obstoječ javni kanalizacijski kolektor, ki poteka vzdolž Industrijske ceste s končno dispozicijo v čistilni napravi Lendava;
– izgradnjo kanalizacijskega omrežja za odvodnjavanje odpadnih voda v neprepustni izvedbi;
– takšno ureditvijo površin na parcelah, kjer se bodo skladiščile, zbirale, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi ali nastajale izcedne vode, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali v tla.
(6) V skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva voda, je na območju industrijske cone možno pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode, in sicer za:
– lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba,
– tehnološke namene,
– pridobivanje toplote ter
– drugo rabo, ki presega splošno rabo po tem zakonu, pa zanjo ni treba pridobiti koncesije po tem zakonu in ne gre za posebno rabo, za katero v skladu s petim odstavkom 108. člena tega zakona pridobitev vodne pravice ni potrebna.
(7) Dodatni omilitveni ukrepi so:
– ustrezno predhodno čiščenje (pred izpustom v javno kanalizacijo) industrijske odpadne vode skladno z veljavno zakonodajo;
– pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da bodo na objektu (napravi) nastajale industrijske odpadne vode, ki se bodo odvajale v javno kanalizacijo (15. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo);
– pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da gre za obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje ali za napravo po Direktivi o industrijskih emisijah;
– skladiščenje eventualnih nevarnih snovi med gradnjo in obratovanjem mora biti izvedeno na način, da se prepreči možnost izlivanja v podzemno vodo;
– v cono naj se ne umešča dejavnosti pri katerih nastajajo večje količine odpadnih vod.
29. člen 
(varstvo tal) 
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu znotraj parcele namenjene gradnji in jo uporabiti za ureditev zelenic.
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil.
(3) Dodatni omilitveni ukrepi so:
– ustrezno predhodno čiščenje (pred izpustom v javno kanalizacijo) industrijske odpadne vode skladno z veljavno zakonodajo;
– pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da bodo na objektu (napravi) nastajale industrijske odpadne vode, ki se bodo odvajale v javno kanalizacijo (15. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo);
– pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da gre za obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje ali za napravo po Direktivi o industrijskih emisijah.
30. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu.
(3) Dodatni omilitveni ukrepi so:
– proizvodne dejavnosti, ki se bodo umeščale na območju cone morajo imeti zagotovljene najboljše dostopne tehnologije za zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak;
– pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da bodo na objektu (napravi) nastajale emisije v zrak, skladno z pravilnikom, ki opredeljuje prve meritve in obratovalni monitoring emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogoje za njegovo izvajanje;
– pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da gre za dejavnost po 82. členu Zakona o varstvu okolja;
– izdelava strokovne ocene vplivov emisije snovi v zrak iz naprave, skladno s 45. členom Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/80, 61/09 in 50/13) – če za obratovanje naprave ali za njeno spremembo po tej uredbi ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in zaradi posega v okolje zaradi gradnje naprave ali njene spremembe ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja, je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti strokovno oceno vplivov emisije snovi v zrak iz naprave;
– pridobitev dovoljenj v primeru HOS naprav, skladno s predpisom o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila;
– pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da gre za obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje ali za napravo po Direktivi o industrijskih emisijah.
31. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje industrijske cone spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom (območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa). Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.
(2) Ker na širšem območju ni predvidenih stanovanjskih stavb, nova potencialno konfliktna območja zaradi industrijske cone ne bodo nastajala, saj so prvi stanovanjski objekti od cone oddaljeni več kot 500 m zračne linije. Kljub zadostni oddaljenosti se morajo izvajati naslednji omilitveni ukrepi:
– uporabljati se mora brezhibna gradbena mehanizacija in tovorna vozila;
– na območjih, kjer je predvideni plan orientiran proti stanovanjskim območjem, naj se hrupne naprave (ventilatorji, klimati, toplotne črpalke ipd.), ki bodo nameščena izven objektov, usmerja stran od stanovanjskih območij, tudi v najširšem območju;
– vse potencialne vire hrupa blažiti na samem izvoru.
32. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem) 
(1) Edini vir elektromagnetnega sevanja predstavljajo obstoječe transformatorske postaje. Gradnja objektov in naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Pri načrtovanju in osvetljevanju objektov se upošteva uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Za razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
33. člen 
(ohranjanje narave) 
Območje se ne nahaja na območju Nature 2000, naravnih vrednot (NV) ali ekološko pomembnih območjih (EPO), zato posebni ukrepi niso potrebni.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
34. člen 
(obramba in zaščita) 
(1) Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe in zaščite.
(2) Glede na določbe, ki jih določa uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje objekta nanjo. Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji se ne predvideva.
35. člen 
(varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) 
(1) Območje industrijske cone Lendava ni poplavno in erozijsko ogroženo. Teren ni plazljiv.
(2) Pred pričetkom gradnje posameznih stavb se izvedejo geološko geomehanske raziskave terena, ki bodo natančneje podale način temeljenja ter ostale pogoje, ki lahko vplivajo na stabilnost terena ter stavbe.
36. člen 
(seizmološke zahteve) 
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.
(2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,1 g.
37. člen 
(požarno varstvo) 
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Širitev požara na sosednje objekta je preprečena z medsebojno minimalno razdaljo, ki znaša 8 m (razdalja med objekti) oziroma minimalno 4 m od parcelnih mej.
(2) Za zagotovitev požarne varnosti se zgradi javno hidrantno omrežje. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadostne količine požarne vode. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti predpisanega požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin) ali z uporabo požarno ustreznejših materialov. V primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
(3) V primeru požara se omogoči dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
38. člen 
(etapnost gradnje) 
Etapnost izgradnje novih objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje objekta ter da je skladna z načrtovano infrastrukturno rešitvijo celotnega območja in dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
39. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vse pridobljene smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora ter izdelane strokovne podlage.
(2) Obveznosti investitorjev:
– pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe, gradbene inženirske objekte in druge gradbene posege ter določil način odvodnjavanja čiste padavinske vode iz parcel,
– pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov GJI, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
(3) Obveznosti izvajalcev:
– dolžan je zagotavljati dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet,
– po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
40. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN.
(2) Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo mora soglašati (izdati soglasje) upravljavec tangiranih vodov in upravljavec predmetnega voda.
(3) Dopustno je odstopanje od določene višine stavb + 1 m.
(4) Dopustno je odstopanje ureditve kote platoja za gradnjo stavb ± 0,50 m.
(5) Dopustno je odstopanje od v grafični prilogi določene gradbene meje, vendar le tam, kjer gradbena linija obstoječega objekta presega gradbeno mejo določeno v grafičnih prilogah tega odloka. V tem primeru se lahko izvajajo prizidave k obstoječi stavbi tako, da gradbena linija prizidka sledi gradbeni liniji obstoječega objekta.
III. KONČNE DOLOČBE 
41. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je stalno na vpogled na Občini Lendava in na Upravni enoti Lendava.
42. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
43. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 024-0033/2017-57
Lendava, dne 7. novembra 2018
Župan 
Občine Lendava 
mag. Anton Balažek l.r.