Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2018 z dne 23. 11. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2018 z dne 23. 11. 2018

Kazalo

3596. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote na območju Mestne občine Maribor, stran 11369.

  
Na podlagi 297. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), Akta o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote (Uradni list RS, št. 47/15 in 9/16) ter na podlagi soglasja Agencije Republike Slovenije za energijo št. 73-20/2016-33/236 z dne 24. 8. 2018, Javno podjetje Energetika Maribor d.o.o., izdaja
S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A   N A V O D I L A 
za distribucijski sistem toplote na območju Mestne občine Maribor 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen
(vsebina akta) 
(1) S tem aktom se določajo pogoji oskrbe s toploto iz distribucijskega sistema na območju Mestne občine Maribor, zlasti obratovanje in način vodenja distribucijskega sistema toplote (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem), tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje distribucijskega sistema toplote, pogoji in način izvajanja priključitev na distribucijski sistem ter druga vprašanja v zvezi z zanesljivo in kvalitetno oskrbo s toploto, splošni pogoji za dobavo in odjem, ki urejajo pravice in obveznosti uporabnikov sistema glede dobave toplote, ter tarifni sistem, ki določa način zaračunavanja dobave in tarifne elemente za dobavo toplote različnim kategorijam odjemalcev glede na moč, vrsto in karakteristiko odjema, kvaliteto in druge elemente.
(2) Akt se uporablja za distribucijski sistem v Mestni občini Maribor, ki je v upravljanju distributerja toplote, in na katerem distributer toplote opravlja izbirno gospodarsko javno službo distribucije toplote.
(3) Določbe tega akta zavezujejo distributerja toplote in odjemalce distribucijskega sistema oziroma vse pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe v vlogi lastnika ali nelastniškega uporabnika stavbe (ali posameznih delov stavbe) na področju oskrbe s toploto preko distribucijskega sistema. Določbe tega akta zavezujejo lastnike stavb kot odjemalce tudi v času uporabe stavb po tretji osebi, ne glede na pravno podlago uporabe. Določbe zavezujejo odjemalca tudi v času prekinitve dobave iz razlogov višje sile ali kršitev na strani odjemalca.
(4) Določbe tega akta zavezujejo tudi proizvajalca toplote, investitorje, imetnike soglasja za priključitev ter tudi tiste pravne ali fizične osebe, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo, nadzirajo ter izvajajo dela v območju varovalnega pasu distribucijskega sistema, na distribucijskem sistemu toplote, toplotnih postajah ali na drugih soodvisnih objektih, napravah in napeljavah. Določbe tega akta zavezujejo tudi upravnike, skupne pooblaščence ali skupne predstavnike skupine oziroma skupnosti odjemalcev ter izvajalce delitve stroškov toplote skupnih odjemnih mest.
(5) Ta akt kot splošen akt, izdan na podlagi javnega pooblastila, zavezuje subjekte iz tretjega in prejšnjega odstavka tega člena ne glede na sklenitev pisne pogodbe o dobavi z distributerjem.
2. člen 
(pomen izrazov) 
V tem aktu so uporabljeni izrazi, kot so določeni v predpisih, ki urejajo energetiko, poleg tega pa imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:
1. črpališča so objekti in naprave, ki omogočajo transport ogrevnega medija po distribucijskem sistemu;
2. daljinsko ogrevanje je distribucija toplote iz centralnih proizvodnih virov po omrežju do odjemnih mest odjemalcev;
3. delilnik stroškov toplote (v nadaljnjem besedilu: delilnik) je naprava za indikacijo ali merjenje porabe toplote, ki omogoča izvajalcu delitve določitev deležev skupnih stroškov za ogrevanje in deležev skupnih stroškov za pripravo sanitarne tople vode posameznih delov stavbe na skupnih odjemnih mestih. Delilniki po tem aktu so delilniki, ki so nameščeni na grelnih telesih, ter merilniki toplote in vodomeri za toplo vodo v posameznih delih stavbe. Delilniki niso merilne naprave, ki jih za merjenje porabljene toplote skupnega odjemnega mesta popisuje distributer toplote;
4. distribucija toplote je prenos toplote po distribucijskem sistemu in vključuje tudi dobavo toplote končnim odjemalcem do odjemnega mesta;
5. distribucijski nadzor je kvalitativni nadzor pooblaščene osebe distributerja toplote nad izvajanjem del na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in posegih v varovalnem pasu distribucijskega sistema;
6. distribucijski sistem je sistem naprav in napeljav, ki ni povezan z drugimi distribucijskimi ali prenosnimi sistemi, in ki omogoča prenos toplote po omrežju od enega ali več virov do odjemalcev v več stavbah ali lokacijah. Distribucijski sistem v Mestni občini Maribor je gospodarska javna infrastruktura;
7. distribucijski vod je vod za distribucijo toplote, ki oskrbuje ali bo oskrboval enega ali več odjemnih oziroma skupnih odjemnih mest, in na katerega so vezani priključki;
8. distributer toplote je izvajalec dejavnosti izbirne lokalne gospodarske javne službe distribucije toplote na geografskem območju Mestne občine Maribor in upravljalec distribucijskega sistema Mestne občine Maribor kot gospodarske javne infrastrukture;
9. gospodinjski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo toplote za opravljanje trgovskih, gospodarskih ali poklicnih dejavnosti. Nakup toplote zajema hkrati tudi uporabo distribucijskega sistema kot gospodarske javne infrastrukture;
10. hišna postaja je del toplotne postaje, ki je namenjen prenosu toplote od priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca toplote. Hišne postaje na distribucijskem sistemu so indirektne izvedbe. Indirektna hišna postaja je hišna postaja, pri kateri je ogrevni medij distribucijskega sistema na primarni strani ločen s prenosnikom toplote od ogrevnega medija na sekundarni strani;
11. industrijski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto za svojo glavno dejavnost, ki po Standardni klasifikaciji dejavnosti spada v področji kategorije B Rudarstvo ali kategorije C Predelovalne dejavnosti;
12. interne toplotne naprave so naprave in inštalacije, ki omogočajo izrabo toplote ogrevnega medija in zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja (radiatorsko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplozračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo tople sanitarne vode in drugo) ter tehnološke in druge namene;
13. investitor je vsaka pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev ali sam izvaja graditev naprav in napeljav distribucijskega sistema, toplotne postaje ali stavbe na območju izvajanja gospodarske javne službe distribucije toplote;
14. imetnik soglasja za priključitev je oseba, ki je zavezana k pridobitvi oziroma ji je distributer toplote že izdal soglasje za priključitev;
15. lastnik je vsaka oseba, ki je lastnik, solastnik, skupni lastnik, investitor stavbe ali posameznega dela stavbe (stanovanja, poslovnega prostora), v primeru izgrajenega priključka pa tudi lastnik priključka;
16. merilna naprava je obračunski merilnik toplote na odjemnem oziroma prevzemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno, in na katerem se odčita količina predane oziroma prevzete toplote, ki je podlaga za obračunavanje dobavljene toplote;
17. merilno mesto je mesto na odjemnem mestu, v toplotni postaji oziroma v priključni postaji, kjer je nameščena merilna naprava. Pomeni tudi kraj izročitve oziroma mesto predaje in prevzema toplote ter mesto, kjer nevarnost nepravilne izpolnitve preide na odjemalca;
18. naslovnik pisanj je vsaka oseba, ki v imenu in za račun vseh članov skupine oziroma skupnosti odjemalcev (solastnikov, skupnih lastnikov ali souporabnikov) prejema vsa pisanja distributerja toplote;
19. nesorazmerni stroški priključitve na distribucijski sistem pomenijo stroške, ki so potrebni zaradi ojačitve obstoječega sistema, pri čemer ni pričakovati, da bi v razumnem času prišlo do povečanja odjema iz sistema na novem priključku oziroma obstoječem distribucijskem sistemu v tolikšnem obsegu, ki bi omogočal normalno amortizacijo naložbe;
20. obračunska moč je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote;
21. obračunsko obdobje je obdobje, za katerega se izvaja mesečni obračun stroškov toplote;
22. obračunsko mesto je stavba (individualno odjemno mesto) ali posamezni (etažni) del stavbe (del skupnega odjemnega mesta), ki ima svojo šifro in za katero distributer toplote izstavlja račun;
23. odčitovalno obdobje je obdobje koledarskega meseca, za katerega se izvaja odčitavanje merilnih naprav;
24. odjemalec je vsaka fizična ali pravna oseba, ki od distributerja toplote kupuje toploto za lastno rabo ali nadaljnjo prodajo in uporablja distribucijski sistem. Odjemalec je lahko tudi skupina oziroma skupnost fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na distribucijski sistem s skupnim odjemnim mestom ali nastopajo kot solastniki, skupni lastniki ali souporabniki posameznega obračunskega mesta. Pojem odjemalec zajema vsakokratnega lastnika ali uporabnika odjemnega mesta oziroma na distribucijski sistem priključene stavbe ali dela stavbe. V primerih nelastniške uporabe odjemnega mesta se kot odjemalec šteje tudi lastnik.
25. odjemno mesto je točka v toplotni postaji, kjer distributer toplote pod pogoji za distribucijo toplote predaja toploto ter izvaja obračunske meritve in kjer odjemalec prevzema toploto;
26. odklop je prekinitev distribucije toplote, ki jo izvede distributer toplote z zapiranjem zapornih elementov na koncu priključka, z zapiranjem zapornih elementov na začetku priključka neposredno za mestom navezave priključka na distribucijski sistem, zapiranjem glavnih zapornih elementov na sami toplotni postaji ali s fizično prekinitvijo stika med mestom navezave priključka na distribucijski sistem in odjemnim mestom odjemalca;
27. ogrevni medij je medij v distribucijskem sistemu, s katerim se prenaša toplota;
28. prekinitev dobave toplote je ustavitev dobave brez zapiranja zapornih elementov na priključku oziroma brez fizične prekinitve stika odjemnega mesta z distribucijskim sistemom;
29. pisanje je vsako sporočilo distributerja toplote, ne glede na vsebino, obliko oziroma način pošiljanja, kot so pogodbe, računi, opomini, obvestila, opozorila, itn.;
30. plačnik je oseba, ki se poleg odjemalca zaveže poravnavati odjemalčeve obveznosti;
31. poslovni odjemalec je odjemalec, ki ni gospodinjski ali industrijski odjemalec;
32. prevzemno mesto je mesto, na katerem distributer toplote prevzema toploto od proizvajalca toplote;
33. priključek je vod, ki povezuje distribucijski vod in odjemno mesto. Priključek se začne na priključnem mestu na distribucijskem vodu in konča s priključnim mestom uporabnika sistema;
34. priključitev je lahko izvedba priključka, ki povezuje odjemno mesto odjemalca z distribucijskim sistemom oziroma fizična priključitev toplotne postaje na odjemno mesto, če je bil priključek že izveden predhodno;
35. priključna moč je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca izražena na odjemnem mestu – toplotni postaji, določena s projektno dokumentacijo strojnih instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav, v skladu s tem aktom in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi stavb na distribucijski sistem;
36. priključna postaja je del toplotne postaje, kjer odjemalec prevzema toploto. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;
37. priključno mesto na distribucijskem vodu je točka na distribucijskem vodu, kjer je oziroma bo priključen priključek uporabnika;
38. priključno mesto uporabnika je točka na koncu priključka neposredno za glavnima zapornima elementoma, kjer je oziroma bo priključena toplotna postaja uporabnika;
39. primerljivo obračunsko obdobje je obdobje, v katerem so bili pogoji odjema toplote podobni pogojem v obdobju, za katerega z meritvami ni bilo možno ugotoviti dejanske porabe;
40. proizvajalec toplote je pravna ali fizična oseba, ki proizvaja toploto in jo dobavlja distributerju toplote;
41. proizvodni viri so naprave, ki pretvarjajo primarno energijo goriv v toploto;
42. razdelilnik od porabe neodvisnih stroškov je preglednica deležev, ki omogoča porazdelitev skupnih fiksnih stroškov distribucije toplote po posameznih delih stavbe skupnega odjemnega mesta;
43. razdelilnik stroškov dobavljene toplote je preglednica deležev, ki omogoča porazdelitev variabilnih stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko skupne merilne naprave v skupni priključni postaji za več odjemalcev (lastnikov ali uporabnikov posameznih delov stavbe) v obračunskem obdobju;
44. sanitarna topla voda je hladna voda iz vodovodnega omrežja, ki je prevzela toploto od ogrevnega medija v prenosniku toplote;
45. skupno odjemno mesto je odjemno mesto v skupni toplotni postaji, kjer distributer toplote pod pogoji za distribucijo toplote predaja toploto ter izvaja obračunske meritve in kjer prevzema toploto stavba z več posameznimi deli ali več stavb oziroma skupina oziroma skupnost odjemalcev teh stavb;
46. mnenje za pridobitev gradbenega dovoljenja je mnenje, ki ga izdaja distributer toplote skladno z zakonom, ki ureja graditev;
47. soglasje za priključitev je soglasje za priključitev na distribucijski sistem, ki ga izdaja distributer toplote skladno z zakonom, ki ureja energetiko;
48. sprememba odjemalčevih toplotnih naprav je katerakoli sprememba na teh napravah, ki povzroči spremembe delovanja toplotnih naprav ali obračuna toplote;
49. tarifna skupina je skupina odjemalcev, za katere veljajo enake tarifne postavke toplote;
50. tehnične zahteve so zahteve distributerja toplote, in sicer Tehnične zahteve in drugi pogoji za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem (v nadaljnjem besedilu: tehnične zahteve), ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in drugih delih na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah;
51. temperaturni primanjkljaj je vsota dnevnih razlik med temperaturo zraka v ogrevanem prostoru (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperaturo zraka. Pri tem se upoštevajo le dnevi v času ogrevalne sezone, ko je bila povprečna dnevna zunanja temperatura zraka nižja ali enaka 12 °C, po podatkih organa, ki je zadolžen za izvajanje meteoroloških meritev;
52. toplota je izraz za energijo v obliki toplote ne glede na ogrevni medij (v distribucijskem sistemu Mestne občine Maribor vroča voda), ki jo prenaša;
53. toplotna postaja je vezni člen med distribucijskim sistemom, vključno s priključkom in internimi toplotnimi napravami odjemalca, ki je sestavljena iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave. Deli se na primarni in sekundarni del, ki sta med seboj povezana indirektno preko toplotnih prenosnikov;
54. uporabnik sistema je proizvajalec toplote, ki dobavlja toploto v distribucijski sistem, ali odjemalec toplote, ki odjema toploto iz distribucijskega sistema;
55. uporabnik odjemnega mesta je odjemalec, ki ni lastnik odjemnega mesta oziroma stavbe in priključka, in ki dejansko uporablja odjemno mesto, ne glede na pravno podlago. Uporabnik je tudi vsak souporabnik odjemnega mesta;
56. vod je cevovod, po katerem se prenaša ogrevni medij.
II. DISTRIBUCIJSKI SISTEM 
3. člen
(opredelitev distribucijskega sistema) 
(1) Distribucijski sistem je omrežje za distribucijo toplote, ki ga predstavlja sistem objektov, naprav in črpališč za prenos toplote po omrežju od prevzemnih mest iz proizvodnih virov do odjemnih mest v toplotnih postajah. Sestavni del distribucijskega sistema so tudi distribucijski vodi in priključki, vključno z glavnima zapornima elementoma na priključnem mestu uporabnika sistema.
(2) Zaradi zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema se določbe tega akta nanašajo tudi na toplotne postaje, kot vezni člen med distribucijskim sistemom in internimi toplotnimi napravami, in na interne toplotne naprave, ki niso sestavni del distribucijskega sistema.
(3) Proizvodni viri, ki so v tuji lasti ali v lasti in upravljanju distributerja toplote, kot distributerja z lastno proizvodnjo, niso del distribucijskega sistema.
(4) Sestavni del distribucijskega sistema so tudi stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prvega odstavka.
(5) Distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Maribor sestoji iz distribucijskega vročevodnega sistema daljinskega ogrevanja z ogrevnim medijem vročo vodo, ki prevzema toploto iz proizvodnih virov in jo preko povezanega vročevodnega omrežja distribuira do odjemnih mest v toplotnih postajah. Osnovne karakteristike vročevodnega sistema so: nazivni tlak 16 bar in nazivna temperatura 130 °C.
(6) Tehnične in druge parametre, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in drugih delih na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah podrobneje določajo tehnične zahteve, ki jih pripravi distributer toplote in jih javno objavi na spletni strani.
(7) Iz distribucijskega sistema se oskrbujejo individualna odjemna mesta (posamezne stavbe) ali skupna odjemna mesta, iz katerih se preko skupnih naprav in napeljav oskrbuje stavba z več posameznimi deli ali več stavb.
4. člen 
(razvoj distribucijskega sistema) 
(1) Distributer toplote ima izključno pravico, da izdeluje oziroma potrjuje tehnične rešitve za nadaljnji razvoj distribucijskega sistema, skladno z odlokom lokalne skupnosti o izvajanju dejavnosti izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote, na podlagi analize izvajanja distribucije toplote, značilnosti temperaturnih, pretočnih in tlačnih obratovalnih parametrov, dejanske zasedenosti distribucijskega sistema, zanesljivosti obratovanja, izdanih soglasij za priključitev, anket ter drugih podatkov.
(2) Pri načrtovanju vlaganj in investicij v distribucijski sistem in pri izdajanju soglasij za priključitev mora distributer toplote ekonomsko-tehnično optimizirati proces načrtovanja naložb ob upoštevanju energetske učinkovitosti, stroškov kapitala, stroškov vzdrževanja, stroškov obratovanja in donosa na sredstva.
(3) Distributer toplote ima izključno pravico odločanja o vključevanju proizvodnih virov in izključno pravico predpisovanja tehničnih, ekonomskih in drugih pogojev vključevanja le-teh.
5. člen 
(spremembe na distribucijskem sistemu) 
Distributer toplote ima zaradi zagotovitve varnega, zanesljivega in učinkovitega delovanja distribucijskega sistema pravico in dolžnost predlagati potrebne spremembe na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah ter podati tehnične zahteve, katere se morajo upoštevati pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju distribucijskega sistema in naprav odjemalca.
6. člen 
(pogoji za graditev, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema) 
Pri načrtovanju, graditvi, preskušanju, obratovanju, začetku in prenehanju obratovanja, vzdrževanju, obnavljanju ter drugih delih na distribucijskem sistemu in toplotnih postajah se mora upoštevati določbe predpisov za graditev, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema in toplotnih postaj. Pri tem se mora zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov, drugih elementov distribucijskega sistema in toplotnih postaj upoštevati tudi tehnične zahteve distributerja toplote, izdane projektne pogoje in mnenja po zakonu, ki ureja graditev, ter soglasja za priključitev po zakonu, ki ureja energetiko.
7. člen 
(naprave distributerja toplote) 
(1) Naprave v lasti in upravljanju distributerja toplote so:
– distribucijski vodi do priključnega mesta priključka;
– objekti in naprave za nadzor in upravljanje distribucijskega sistema;
– črpališča in
– priključki, financirani s strani ustanovitelja distributerja toplote Mestne občine Maribor, pri čemer je lastništvo priključnih vodov razvidno iz investicijske dokumentacije, evidence osnovnih sredstev ali pogodb o priključitvi.
(2) Če distributer toplote ni lastnik dela naprav iz prejšnjega odstavka, ima z lastnikom sklenjeno pogodbo, na podlagi katere mu je omogočeno, da učinkovito opravlja svoje naloge po zakonu, ki ureja energetiko, in tem aktu.
(3) S priključki ne glede na njihovo lastništvo, upravlja distributer toplote.
8. člen 
(toplotne naprave odjemalca) 
(1) Naprave v lasti odjemalca so:
– priključek;
– toplotna postaja;
– merilna naprava na odjemnem mestu;
– interne toplotne naprave.
(2) Stroški gradnje in vzdrževanja naprav v lasti odjemalca so obveznost odjemalca.
(3) Nujno vzdrževanje priključka in toplotne postaje opravlja distributer toplote na svoje stroške. Nujno vzdrževanje toplotne postaje in priključka obsega:
– občasno kontrolo stanja in delovanja naprav v toplotni postaji ter vizualna kontrola priključka;
– čiščenje, razgibavanje in mazanje gibljivih delov;
– nastavljanje regulacijskih naprav;
– redno čiščenje prostora skupnih toplotnih postaj v primeru večstanovanjskih objektov.
(4) Izredna čiščenja kot posledica vdorov glodalcev, deratizacij, izliva vod (fekalnih, meteornih itd.) in dejanj tretjih oseb, opravljajo, ob pozivu distributerja toplote, lastniki toplotnih postaj na svoje stroške.
(5) Vzdrževanje merilne naprave in sistema za daljinsko odčitavanje in spremljanje delovanja merilne naprave na odjemnem mestu opravlja distributer toplote na stroške odjemalca proti mesečnemu plačilu števnine. Redno vzdrževanje merilne naprave in sistema za daljinsko odčitavanje in nadzor delovanja merilne naprave obsega: zamenjavo potrošnih in okvarjenih delov ter servisiranje merilne naprave in komponent za daljinsko odčitavanje in nadzorovanje v predvideni življenjski dobi naprave (deset let), redne kontrole točnosti v skladu z zahtevami po periodični kontroli točnosti za toplotne števce, zamenjavo merilne naprave z enakovredno po poteku predvidene življenjske dobe (deset let) in predčasne zamenjave v primerih predčasne nepopravljive odpovedi delovanja merilne naprave, njene komponente ali sistema za daljinsko odčitavanje v primerih odpovedi delovanja, ki ni povzročena z delovanjem nepooblaščenih oseb. Stroški nujnega vzdrževanja in navedenih zamenjav merilne naprave na odjemnem mestu se obračunajo mesečno, v skladu z objavljenim cenikom distributerja toplote za števnino.
(6) Na podlagi odjemalčevega naročila in proti plačilu lahko distributer toplote opravi:
– remont priključka in toplotne postaje;
– odpravo okvare in zamenjavo elementov priključka in toplotne postaje;
– registracijo napak v delovanju priključka in toplotne postaje s predlogom ukrepov za njihovo odpravo.
9. člen 
(obvezen nadzor nad projekti in gradnjo ter montažo distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav odjemalca) 
(1) Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema ima distributer toplote naslednje obveznosti nadzora nad projekti in gradnjo ter montažo distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav:
– izvajanje nadzora nad projektno dokumentacijo v okviru izdajanja pogojev, mnenj in soglasij za priključitev na distribucijski sistem, skladno z določbami tega akta (pogoji in način izvajanja priključitev na distribucijski sistem);
– potrjevanje skladnosti gradnje s projekti za izvedbo in nadzor vnosa sprememb med gradnjo v projekt za izvedbo;
– potrjevanje, da so dograjeni ali spremenjeni distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje, ki jih je izvedel investitor, geodetsko posneti in posnetek oddan distributerju toplote;
– usklajevanje rokov fizične priključitve novih distribucijskih vodov in priključkov na obstoječ distribucijski sistem;
– usklajevanje rokov polnitve distribucijskih vodov, priključkov in toplotnih postaj z ogrevnim medijem;
– usklajevanje rokov začetka odjema toplote;
– skrb, da so projekti izvedenih del, oziroma dopolnjeni projekti za izvedbo, dostavljeni v arhiv distributerja toplote;
– potrjevanje, da so pred vključitvijo v distribucijski sistem distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje zgrajeni tako, da je zagotovljeno varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega sistema;
– nadzor nad posegi tretjih oseb v varovalni pas distribucijskega sistema, da se le ti izvajajo skladno z izdanimi pogoji, mnenji in soglasji distributerja toplote.
(2) Med gradnjo morajo biti distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje geodetsko posneti in po končani gradnji posnetek posredovan distributerju toplote v obliki, skladni z določili vsakokrat veljavnih predpisov o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora ter tehničnimi zahtevami distributerja toplote glede vodenja zbirnega katastra energetske infrastrukture.
10. člen 
(odgovornost odjemalca za obratovanje njegovih toplotnih naprav) 
(1) Odjemalec ima za varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje njegovih toplotnih naprav naslednje obveznosti:
– skrbeti, da so njegove toplotne naprave skladne s predpisanim načinom oskrbe in projektno dokumentacijo;
– s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti za normalno obratovanje in redno vzdrževanje svojih toplotnih naprav tako, da je zagotovljeno zanesljivo, varno in energetsko učinkovito obratovanje distribucijskega sistema;
– s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti za normalno obratovanje, redno vzdrževanje svojih toplotnih naprav in uporabo toplotne oskrbe tako, da ne škoduje drugim odjemalcem;
– s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, uporabljene in vzdrževane na način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah v distribucijskem sistemu in da pretoki na odjemnem mestu in povratna temperatura iz njegovih naprav ne presega vrednosti, določenih v projektni dokumentaciji toplotne postaje in internih toplotnih naprav;
– ne spreminjati mejnih vrednosti nastavitev moči, pretoka in temperature v toplotni postaji;
– brez pisnega soglasja distributerja toplote ne spreminjati svojih toplotnih naprav;
– skrbeti, da je toplotna postaja v zaklenjenem prostoru in dostopna delavcem in pooblaščenim predstavnikom distributerja toplote;
– skrbeti, da je v prostoru toplotne postaje obratovalna dokumentacija s shemami naprav in napeljav;
– vzdrževati prostore in pomožne naprave ter dostope do prostorov, kjer je toplotna postaja tako, da so distributerju toplote zagotovljene delovne razmere, ki veljajo za delovne prostore;
– nemudoma obveščati distributerja toplote o motnjah pri dobavi toplote, ugotovljenih na odjemnem mestu;
– obvestiti distributerja toplote o okvari merilne naprave;
– odgovarja za škodo in posledice na distribucijskem sistemu, ki so nastale zaradi obratovalne nesposobnosti svojih toplotnih naprav;
– z obratovanjem svojih toplotnih naprav ne sme motiti drugih odjemalcev ali distributerja toplote;
– v toplotni postaji mora omogočiti distributerju toplote priključitev naprav za daljinski prenos podatkov obratovalnih stanj in drugih naprav za upravljanje toplotne postaje brez nadomestila za namestitev in obratovanje naprav;
– omogočati distributerju toplote izvajanje nujnih vzdrževalnih del na priključku zaradi zagotavljanja nemotenega obratovanja distribucijskega sistema.
(2) Odjemalec odgovarja za škodo distributerja toplote, ki je nastala zaradi opustitve v tem členu navedenih obveznosti in nedovoljenih posegov na njegovih toplotnih napravah.
(3) Distributer toplote s priključitvijo objektov, naprav in napeljav odjemalcev na distribucijski sistem ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje in delovanje odjemalčevih objektov, naprav in napeljav.
(4) Odjemalec je dolžan zagotavljati in kriti stroške električne energije za delovanje toplotne postaje, merilnih naprav in naprav za daljinski prenos podatkov.
(5) Vsak lastnik je zavezan spoštovati določbe tega člena tudi v času uporabe objekta oziroma posamezne enote s strani tretje osebe in nadzorovati njeno izpolnjevanje teh obveznosti.
11. člen 
(evidenca infrastrukture za distribucijo toplote) 
Distributer toplote vodi kataster infrastrukture za distribucijo toplote, v katerem so podatki o tehničnih značilnostih in lokaciji infrastrukture za distribucijo toplote.
III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KAKOVOSTNE OSKRBE S TOPLOTO 
1. Zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema
12. člen
(obveznosti distributerja toplote) 
(1) Distributer toplote mora zagotavljati varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje distribucijskega sistema in skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere z naslednjimi aktivnostmi:
– načrtovanjem in zagotavljanjem zadostnih kapacitet proizvodnih virov za zanesljivo oskrbo distribucijskega sistema s toploto in energenti tako, da lahko zadosti potrebam odjemalcev pri projektni zunanji temperaturi;
– načrtovanjem razvoja in gradnjo distribucijskega sistema za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, ki omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop odjemalcev do sistema;
– načrtovanjem obratovanja distribucijskega sistema;
– izvajanjem rednih tekočih in investicijskih ter izrednih vzdrževalnih del;
– izvajanjem sistemske kontrole z namenom odkrivanja poškodb in načrtovanja izvajanja rednih vzdrževalnih del in posodobitev distribucijskega sistema;
– izvajanjem nadzora nad obratovanjem distribucijskega sistema;
– zaščito distribucijskega sistema pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi iz okolice;
– varovanjem distribucijskega sistema z izvajanjem nadzora nad aktivnostmi tretjih oseb v njegovem varovalnem pasu;
– izvajanjem nadzora nad učinkovitostjo obratovanja toplotnih postaj in internih toplotnih naprav in o načinih za izboljšanje stanja obratovanja njihovih naprav obveščati odjemalce;
– izvajanjem meritev prevzetih in dobavljenih količin toplote;
– izvajanjem distribucijskega nadzora med gradnjo;
– izvajanjem vzdrževanja merilnih naprav proti plačilu števnine.
(2) Aktivnosti za zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema mora distributer toplote izvajati skladno z internimi operativnimi tehnološkimi navodili. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti ustrezno usposobljenemu izvajalcu.
(3) Distributer toplote je dolžan za posege na svojih napravah na nepremičninah oziroma premičninah, ki so v lasti odjemalca, le-temu povrniti s posegom povzročeno dejansko škodo, v skladu s splošnimi pravili odškodninske odgovornosti, če vzpostavitev v prvotno stanje s posegom prizadete premičnine ali nepremičnine ni mogoča.
13. člen 
(obveznost odjemalca) 
(1) Odjemalec je dolžan zagotoviti distributerju toplote neoviran dostop do naprav in napeljav, ki so v upravljanju distributerja toplote, kot tudi do toplotne postaje in internih toplotnih naprav na način, ki distributerju toplote omogoča uresničevanje naslednjih pravic in dolžnosti:
– odčitavanje, kontrola, vzdrževanje in menjava merilnih naprav;
– izvajanje nadzora in vzdrževalnih del na napravah, ki so v lasti ali v upravljanju distributerja toplote;
– izvajanje nadzora nad delovanjem in stanjem priključka in toplotne postaje;
– izvedba nujnega popravila v primeru puščanja priključka;
– izvedba odklopa v skladu s tem aktom in določili zakona, ki ureja energetiko;
– pregled internih toplotnih naprav odjemalca, ki nastopajo kot obračunski element med odjemalcem in distributerjem toplote, če distributer toplote na podlagi tehničnih parametrov odjema toplote utemeljeno sumi o spremembi odjemalčeve obračunske moči.
(2) Odjemalec mora zagotoviti distributerju toplote prost dostop na zemljišče, do delov stavbe in naprav, na katerih se izvajajo dela, oziroma v prostore, v katerih so nameščene toplotne naprave, ki niso v lasti distributerja toplote, ter mu omogočiti izvajanje vseh potrebnih del, kadar je to potrebno v skladu s pristojnostmi distributerja toplote, določenih v zakonu, ki ureja energetiko, in v tem aktu.
(3) Odjemalec, ki zaradi motenj na distribucijskem sistemu, višje sile in drugih okoliščin ne more izvrševati pravic dostopa do distribucijskega sistema, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti distributerja toplote.
(4) Vsak lastnik je zavezan spoštovati določbe tega člena tudi v času uporabe objekta oziroma posamezne enote s strani tretje osebe in nadzorovati njeno izpolnjevanje teh obveznosti.
14. člen 
(uravnotežene obratovalne razmere) 
(1) Distributer toplote mora skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere v distribucijskem sistemu.
(2) V okviru tehničnih možnosti je distributer toplote dolžan vzdrževati takšne temperaturne in pretočno-tlačne razmere v distribucijskem sistemu, da zagotovi varno in zanesljivo obratovanje ter zadostne količine toplote vsem odjemalcem.
(3) Za potrebe vodenja distribucijskega sistema in obračuna storitev ter ugotavljanja količin prevzete toplote v distribucijski sistem in predane iz njega, morajo biti na vseh prevzemnih in odjemnih mestih nameščene merilne naprave.
15. člen 
(sistemska kontrola) 
Distributer toplote izvaja sistemsko kontrolo distribucijskega sistema z namenom odkrivanja poškodb in načrtovanja izvajanja rednih vzdrževalnih del in posodobitev distribucijskega sistema v naslednjih časovnih razporedih:
– pregled vročevodnih jaškov: enkrat letno ob rednem letnem remontu;
– pregled zaporne armature: enkrat letno ob rednem letnem remontu;
– pregled distribucijskega sistema: enkrat letno ob rednem letnem remontu;
– pregled kontrolnih točk detekcije kontrole vlažnosti pred izoliranih cevovodov: mesečno;
– pregled omrežja s termografijo: enkrat letno, pod pogojem, da okoliščine omogočajo tovrsten pregled;
– vizualni ogled trase omrežja ob rednem obhodu toplotnih postaj: večkrat mesečno;
– pregled merilnih naprav: skladno z zakonodajo;
– daljinska kontrola obratovalnih parametrov distribucijskega sistema in toplotnih postaj: dnevno.
2. Varovanje distribucijskega sistema
16. člen
(soglasje distributerja toplote za posege v prostor v varovalnem pasu distribucijskega sistema) 
(1) V varovalnem pasu ima distributer toplote pravico nadzorovati dejavnosti in posege ter pravico dostopa do distribucijskega sistema.
(2) Za zagotovitev varnosti distribucijskega sistema ter varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravja in življenja ljudi in živali v območju distribucijskega sistema, izdaja distributer toplote smernice in mnenja na prostorske akte, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, projektne pogoje k nameravanim posegom tretjih oseb v varovalni pas pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in mnenja k projektnim rešitvam, skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na distribucijski sistem.
(3) Pri pripravi smernic, projektnih pogojev ali mnenj distributer toplote določi tudi morebitne posebne varnostne ukrepe v varovalnem pasu distribucijskega sistema.
(4) Distributer toplote odloči o zahtevi za izdajo projektnih pogojev ali mnenja za nameravane posege v območje varovalnega pasu na podlagi predložene projektne dokumentacije, upoštevajoč določbe tehničnih predpisov in varnega ter zanesljivega obratovanja in vzdrževanja distribucijskega sistema.
(5) Varovalni pas (varnostni odmiki) distribucijskega sistema znaša tri metre od osi vročevodnega omrežja (distribucijskih in priključnih vodov) in tri metre od zunanjih gabaritov pomožnih objektov vročevodnega omrežja (nadzemni objekti, podzemni jaški, kinete, črpališča).
(6) Za posege v varovalni pas, za katere po zakonodaji ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, distributer toplote na podlagi vloge investitorja del in na podlagi predloženih izvedbenih rešitev, usklajenih z veljavnimi predpisi in izdanimi pogoji s strani distributerja toplote, izda soglasje za izvedbo nameravanih del.
17. člen 
(posegi v varovalni pas distribucijskega sistema brez mnenja ali soglasja distributerja toplote) 
Če izvajalec oziroma naročnik posega v varovalni pas ni pridobil mnenja ali soglasja za poseg v varovalni pas skladno s prejšnjim členom tega akta, distributer toplote nemudoma prepove izvajanje del v varovalnem pasu in obvesti pristojne državne organe.
3. Kakovost ogrevnega medija
18. člen
(kakovost ogrevnega medija) 
(1) Distributer toplote mora zagotavljati napajanje distribucijskega sistema le z ustrezno kemično pripravljeno vodo. Kakovost ogrevnega medija se ugotavlja na prevzemnem mestu proizvajalca toplote. Prevzeta toplota je ustrezne kakovosti, če izmerjeni parametri na prevzemnem mestu ustrezajo parametrom določenim v drugem odstavku tega člena in kot so podrobneje opredeljeni v pogodbi o prevzemu toplote.
(2) Kemične in fizikalne lastnosti ogrevnega medija, ki vstopa v distribucijski sistem, morajo ustrezati vsaj naslednjim vrednostim:
– prevodnost pri 25 °C: < 1500 μS/cm;
– pH pri 25 °C: 9,5–10;
– kisik: < 0,02 mg/l;
– skupna trdota 0,0 °n;
– skupno železo (Fe): < 0,2 mg/l;
– p-alkaliteta < 5 mmol/l.
(3) Distributer toplote lahko sprejme v distribucijski sistem le ogrevni medij z lastnostmi, ki ustrezajo območju vrednosti, navedenimi v prejšnjem odstavku.
4. Nadzor nad obratovanjem distribucijskega sistema
19. člen
(obveznost nadzora distribucijskega sistema s strani distributerja toplote) 
(1) Distributer toplote mora zagotavljati nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema, redno pregledovati varovalne pasove in skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere.
(2) Nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema se izvaja z vizualnim nadzorom in s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske opreme. Potrebno je zagotoviti:
– nadzor nad prevzemom toplote v distribucijski sistem;
– distribucijo toplote ter vodenje distribucijskega sistema;
– nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega sistema, napovedovanje odjema toplote in alociranje prevzetih količin toplote;
– nadzor nad delovanjem ključnih objektov na distribucijskem sistemu;
– nadzor nad predajo toplote odjemalcem na odjemnih mestih;
– ugotavljanje in javljanje motenj na distribucijskem sistemu in neuravnoteženih obratovalnih razmer;
– simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v distribucijskem omrežju.
(3) Izvajanje nadzora nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema mora distributer toplote izvajati skladno z internimi operativnimi tehnološkimi navodili.
20. člen 
(služba stalne pripravljenosti) 
Varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje distribucijskega sistema distributer toplote zagotavlja s službo stalne pripravljenosti, ki izvaja 24-urni nadzor nad delovanjem distribucijskega sistema in je sposobna izvesti nujne ukrepe za odpravo oziroma omilitev poškodb oziroma motenj na distribucijskem sistemu in organizacijo potrebnih popravil za vzpostavitev uravnoteženega delovanja v najkrajšem možnem času.
21. člen 
(nadzor nad priključkom in toplotno postajo) 
(1) Distributer toplote ima pravico in dolžnost izvajanja nadzora nad delovanjem priključka in toplotne postaje zaradi zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja celotnega sistema daljinskega ogrevanja. Nadzor vključuje kontrolo stanja priključka, glavnih zapornih elementov toplotne postaje ter kontrolo vstopnih in izstopnih parametrov na odjemnem mestu.
(2) Distributer toplote ima za zagotavljanje kontrole delovanja toplotnih postaj in napovedovanje obratovalnih parametrov distribucijskega sistema na vseh toplotnih postajah vzpostavljen sistem daljinskega nadzora delovanja toplotnih postaj. Izjema so kompaktne stenske toplotne postaje toplotnih moči do 20 kW, ki so po predhodnem dogovoru z distributerjem toplote izjemoma lahko dobavljene brez opreme za daljinski nadzor delovanja.
5. Zagotavljanje zanesljive oskrbe
22. člen
(zagotavljanje zanesljive oskrbe) 
Distributer toplote je dolžan zagotavljati zanesljivo oskrbo s toploto in dela na distribucijskem sistemu ter prekinitve distribucije toplote izvajati v skladu z določbami zakona, ki ureja energetiko, in tega akta.
6. Vzdrževanje distribucijskega sistema
23. člen
(obveznost distributerja za vzdrževanje distribucijskega sistema) 
(1) Distributer toplote vzdržuje distribucijski sistem, ki je v njegovem upravljanju tako, da posebno skrbnost namenja varnosti, zanesljivosti in učinkovitosti delovanja distribucijskega sistema tako, da izvaja redna vzdrževalna dela, ki obsegajo tekoča in investicijska vzdrževalna dela ter izredna oziroma nepredvidena vzdrževalna dela.
(2) Distributer toplote pripravi letni načrt rednih vzdrževalnih del.
(3) Distributer toplote je dolžan redno vzdrževati objekte in naprave distribucijskega sistema, ki so v njegovem upravljanju tako, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja v času dobe koristnosti distribucijskega sistema (redno tekoče vzdrževanje). Načrt rednih tekočih vzdrževalnih del zajema popravila na osnovnih sredstvih, ki ne pomenijo povečanja življenjske dobe, vrednosti ali zmogljivosti osnovnih sredstev, ampak le ohranjajo zmogljivosti v predvideni dobi koristnosti.
(4) Distributer toplote je dolžan izvesti posodobitve distribucijskega sistema, ki je v njegovem upravljanju, s tem, da ga občasno obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele in/ali spremeni njegovo konstrukcijo in s tem podaljša dobo obratovanja in/ali izboljša značilnosti obratovanja distribucijskega sistema (redno investicijsko vzdrževanje). Redna investicijska vzdrževalna dela zajemajo zamenjavo ali preureditve oziroma obnovo obstoječih osnovnih sredstev, ki pomenijo povečano zmogljivost ali podaljšanje predvidene dobe koristnosti distribucijskega sistema.
24. člen 
(pravice in obveznosti pri rednih vzdrževalnih delih na distribucijskem sistemu) 
(1) Distributer toplote sme začasno prekiniti distribucijo toplote zaradi predvidenih rednih del, vzdrževanj, pregledov, rekonstrukcij, preizkusov ali kontrol meritev ter razširitve distribucijskega sistema.
(2) Redna vzdrževalna dela je distributer toplote dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi in izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce.
(3) Za začasno omejitev ali prekinitev distribucije toplote, ki je posledica izvedbe rednih vzdrževalnih del, distributer toplote ni odškodninsko odgovoren. Redna vzdrževalna dela se ne smejo izvajati v času, ko je pričakovati večjo porabo toplote.
25. člen 
(pravice in obveznosti pri izrednih nepredvidenih delih na distribucijskem sistemu) 
(1) V primeru motenj ali okvar na distribucijskem sistemu, vključno s priključkom do glavnih zapornih elementov, ki nastanejo kot posledica višje sile, delovanja tretje osebe ali odjemalca, mora distributer toplote v najkrajšem možnem času izvesti izredna nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja distribucijskega sistema oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko distributer toplote, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno omeji ali prekine distribucijo toplote.
(3) Zaradi izrednih nepredvidenih del z namenom zagotovitve nemotenega in zanesljivega delovanja distribucijskega sistema, distributer toplote odjemalcem toplote ne odgovarja za morebitno nastalo škodo zaradi omejene ali prekinjene distribucije toplote.
(4) Tretja oseba ali odjemalec, ki povzroči motnje ali okvare na distribucijskem sistemu, nosi vse stroške potrebnih izrednih nepredvidenih del ter odgovarja za morebitno nastalo škodo.
26. člen 
(dela na distribucijskem sistemu na zahtevo tretjih oseb) 
(1) Če je distributer toplote pozvan, da izvede na distribucijskem sistemu določena dela za potrebe tretjih oseb izven rokov, ki so določenih v izdanem soglasju, izvede ta dela na stroške naročnika del po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce.
(2) Distributer toplote prične z deli na zahtevo tretje osebe po tem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi prizadetimi odjemalci.
(3) V kolikor so posledice del, zaradi potreb tretjih oseb, motnje v delovanju dela ali celotnega distribucijskega sistema, nosi stroške odprave motenj in morebitno škodo odjemalcev, naročnik teh del. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti tudi tretji osebi, če ta oseba dokaže, da ima za izvedbo teh del izbranega usposobljenega izvajalca. Dela se morajo izvajati v skladu z operativno tehničnimi navodili distributerja toplote.
27. člen 
(objavljanje informacij o vzdrževalnih delih) 
(1) Distributer toplote je dolžan o predvideni prekinitvi distribucije toplote zaradi rednih vzdrževalnih del v pisni obliki ali na drug oseben način pravočasno obvestiti odjemalce, v primeru večjega števila odjemalcev in v primeru, da osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja toplote vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(2) Distributer toplote je dolžan o nepredvideni prekinitvi distribucije toplote v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce na spletni strani distributerja toplote, v primeru večjih motenj v distribucijskem sistemu pa tudi v sredstvih javnega obveščanja. Če ima stavba upravnika, distributer toplote obvesti tudi upravnika stavbe.
(3) Obvestilo iz prvega in prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– navedbo dela distribucijskega sistema, na katerem bo prekinjena distribucija toplote,
– obdobje prekinitve distribucije toplote,
– seznam stavb, katerim bo prekinjena distribucija toplote.
(4) V primeru skupnih odjemnih mest se štejejo odjemalci za obveščene, če je bilo obvestilo objavljeno na skupni oglasni deski stavbe z več posameznimi deli ali posredovano upravniku, lastniku skupnega odjemnega mesta ali skupnemu pooblaščencu oziroma predstavniku odjemalcev.
(5) Distributer toplote za informacije o vzdrževalnih delih zagotavlja tudi 24 urno dežurno službo, dosegljivo na telefonski številki distributerja toplote.
28. člen 
(obveznost odjemalca za vzdrževanje njegovih toplotnih naprav) 
(1) Odjemalec je poleg obveznosti iz 10. in 13. člena tega akta dolžan vzdrževati toplotne naprave, ki so v njegovi lasti oziroma uporabi.
(2) Odjemalec mora s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, uporabljene in vzdrževane na način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah v distribucijskem sistemu in da pretoki na odjemnem mestu in povratna temperatura iz njegovih naprav ne presega vrednosti določenih v projektni dokumentaciji toplotne postaje in internih toplotnih naprav.
(3) Vzdrževalna dela v toplotni postaji sme izvajati samo izvajalec, katerega usposobljenost je predhodno potrjena s strani distributerja toplote.
(4) Vzdrževalna dela na priključku sme izvajati samo izvajalec, katerega usposobljenost je predhodno potrjena s strani distributerja toplote in samo v vednosti in pod nadzorom pooblaščene osebe distributerja toplote.
(5) Vsak lastnik je zavezan spoštovati določbe tega člena tudi v času uporabe odjemnega mesta s strani tretje osebe in nadzorovati njeno izpolnjevanje teh obveznosti.
29. člen 
(razdelitev stroškov obratovanja in vzdrževanja toplotnih naprav odjemalca) 
(1) Če distributer toplote ugotovi, da delovanje toplotnih naprav odjemalca ni varno, zanesljivo, ali učinkovito, pozove odjemalca, da na svoje stroške izvede potrebne ukrepe na priključku, toplotni postaji ali na internih toplotnih napravah. Če odjemalec v roku, ki ga določi distributer toplote, ukrepov ne izvede in lahko tako obratovanje povzroča splošno nevarnost, nevarnost za življenje in premoženje, ali škodo distributerju toplote, lahko distributer toplote odjemalca odklopi do izvedbe ukrepov.
(2) Če se ukrep iz prejšnjega odstavka nanaša na popravilo poškodbe za odpravo puščanja priključka, ga lahko kot nujno vzdrževalno delo izvede distributer toplote na stroške odjemalca. V tem primeru distributer toplote zaradi preprečitve iztekanja ogrevnega medija iz distribucijskega sistema in s tem preprečitve povzročanja nadaljnje škode ter poslabšanja pogojev bivanja za odjemalca oziroma preprečitve ogrožanja življenja, zdravja ali premoženja, pristopi k popravilu priključka nemudoma, popravilo pa se obravnava kot nujno naročilo v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja, ki določa pogoje za poslovodstvo brez naročila in na tej podlagi izda račun odjemalcu za popravilo priključka.
7. Obratovanje distribucijskega sistema v primeru motenj, ogroženosti distribucijskega sistema in višje sile
30. člen
(motnje na distribucijskem sistemu) 
(1) Motnja na distribucijskem sistemu je vsak nenačrtovani dogodek ali okoliščina (višja sila), zaradi katere je moteno uravnoteženo obratovanje celotnega distribucijskega sistema ali njegovega dela in prekinjena ali motena distribucija toplote.
(2) Motnje nastopijo tudi v primerih izpadov proizvodnih virov v takšnem obsegu, da ni mogoče zagotoviti nemotene distribucije toplote v predvidenem obsegu.
(3) V primeru motenj distribucijskega sistema ima distributer toplote pravico in dolžnost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemoteno distribucijo toplote.
31. člen 
(višja sila) 
(1) Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okoliščino, ki je izven nadzora distributerja toplote in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji izogniti oziroma jo odvrniti, kot so na primer povodnji in poplave, zemeljski plazovi, potresi in druge naravne nesreče, ukrepi državnih organov, ukrepi dobaviteljev ali operaterjev prenosnega ali distribucijskega sistema zemeljskega plina, ukrepi in izpadi proizvajalcev toplote, izpadi električnega omrežja na območju proizvodnega vira ali črpališča, posegi odjemalca ali drugih izvajalcev del na območju distribucijskega sistema.
(2) Če distributer toplote delno ali v celoti ne izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do odjemalcev.
(3) Če višja sila distributerju toplote delno ali v celoti preprečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, se morata distributer toplote in odjemalec pisno dogovoriti o nadaljnjem izvrševanju pogodbe o dobavi toplote.
(4) V primeru omejitve ali prekinitve distribucije toplote zaradi delovanja višje sile distributer toplote ni odškodninsko odgovoren.
32. člen 
(obveščanje v primeru motenj na distribucijskem sistemu ali višje sile) 
Za obveščanje odjemalcev se uporabljajo določbe o obveščanju v primeru izrednih vzdrževalnih del iz 27. člena tega akta.
IV. POGOJI IN NAČIN IZVAJANJA PRIKLJUČITEV NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM 
1. Priključitve na distribucijski sistem
33. člen
(postopek priključitve na distribucijski sistem) 
(1) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distribucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na obstoječ distribucijski sistem, morajo izpolnjevati predpisane tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema. Potrebne minimalne pogoje, katere mora upoštevati projektna rešitev in katera je osnova za pridobitev mnenja ali soglasja s strani distributerja toplote, poda na zahtevo investitorja distributer toplote.
(2) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distribucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na obstoječ distribucijski sistem, morajo biti zgrajeni po enakih ali primerljivih tehničnih normativih, kot del distribucijskega sistema, na katerega se priključujejo.
(3) Neposredno (fizično) priključitev na distribucijski sistem izvede distributer toplote ali drug izvajalec pod nadzorom distributerja toplote. Stroške izvedbe priključitve na distribucijski sistem nosi imetnik mnenja ali soglasja za priključitev (investitor ali lastnik odjemnega mesta).
(4) Polnitev distribucijskega sistema in primarnega dela toplotnih postaj z ogrevnim medijem lahko izvede le distributer toplote. Polnitev sekundarnega dela toplotnih postaj kakor tudi sekundarnega ogrevalnega sistema odjemalca se lahko izvede s strani distributerja toplote izključno na podlagi pisnega zahtevka lastnika oziroma predstavnika etažnih lastnikov ob upoštevanju kemično fizikalnih lastnosti omrežne vode primarnega distribucijskega sistema (pH=9,5–10). Stroške prve polnitve in ostale z izvedbo prve priključitve povezane stroške prilagoditve obratovanja distribucijskega sistema krije distributer toplote.
(5) Stroške naslednjih polnitev in prilagoditev obratovanja distribucijskega sistema, ki nastanejo zaradi dejanj imetnika mnenja ali soglasja krije imetnik mnenja ali soglasja za priključitev sam.
34. člen 
(listine, ki jih je potrebno predložiti pred polnitvijo) 
(1) Imetnik mnenja ali soglasja za priključitev mora pred polnitvijo vsakega novega ali spremenjenega distribucijskega voda, priključka ali toplotne postaje distributerju toplote predložiti naslednje dokumente:
– dokazila o usposobljenosti izvajalca, ki je izvedel distribucijski vod, priključek ali toplotno postajo;
– izjavo, da so naprave zgrajene v skladu s projektno dokumentacijo, veljavnimi predpisi, pravili stroke, tehničnimi zahtevami distributerja toplote, mnenjem h gradnji ali soglasjem k priključitvi na distribucijski sistem.
(2) Imetnik mnenja ali soglasja za priključitev mora po pridobitvi uporabnega dovoljenja za distribucijski vod, priključek in toplotno postajo, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje predložiti distributerju toplote.
(3) Z ogrevnim medijem napolnjeni in obratovalno usposobljeni distribucijski vod, priključek in toplotna postaja imetniku mnenja ali soglasja za priključitev, ne dovoljujejo tudi odjema toplote. Odjem je dovoljen šele po sklenitvi pogodbe o dobavi toplote.
35. člen 
(nadzor nad uporabo ogrevnega medija) 
Ogrevnega medija iz distribucijskega sistema ni dovoljeno uporabljati za polnjenje internih toplotnih naprav ali v druge namene brez predhodnega dovoljenja distributerja toplote. Vsaka uporaba ogrevnega medija mora potekati pod nadzorom distributerja toplote.
36. člen 
(priključitev na distribucijski sistem) 
(1) Fizična priključitev novega distribucijskega voda ali priključka na obstoječ distribucijski sistem je praviloma možna le izven ogrevalne sezone, praviloma med 15. majem in 15. septembrom.
(2) Izjemoma je možna priključitev tudi med ogrevalno sezono, če so izpolnjeni pogoji, kar predhodno preveri distributer toplote glede na vpliv predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce. Vse stroške, ki nastanejo zaradi nove priključitve v času med ogrevalno sezono (zaustavitev obratovanja vročevodnega omrežja, izguba vode, prekinitev dobave toplote obstoječim odjemalcem, morebitni povišani stroški proizvodnje toplote zaradi vklopa drugih, v času priključevanja neplaniranih proizvodnih virov in ki temeljijo na veljavnem ceniku storitev distributerja toplote in metodologiji izračuna povišanih obratovalnih stroškov zaradi priključitve odjemalca na distribucijski sistem v ogrevalni sezoni), nosi imetnik mnenja ali soglasja za priključitev.
2. Pogoji in postopek izdajanja soglasij za priključitev
37. člen
(pogoji za priključitev) 
(1) Priključitev toplotnih naprav na distribucijski sistem je potrebno izvesti skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, o graditvi objektov, energetiki, določili v tem aktu in drugimi veljavnimi predpisi.
(2) Soglasja, pogoji, mnenja so pisni dokumenti, ki jih izdaja distributer toplote skladno s predpisi in pravili stroke za priključitev odjemalčevih naprav na distribucijski sistem ali na spremembe že priključenih odjemalčevih naprav.
(3) Roki, v katerem mora distributer toplote odločiti o izdaji ali zavrnitvi soglasja so določeni v posameznem predpisu, ki določa vrsto dokumenta, ki ga mora izdati distributer toplote.
38. člen 
(projektni pogoji in mnenje v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja) 
(1) Distributer toplote izda mnenje za pridobitev gradbenega dovoljenja za stavbo in posamezni del stavbe, za katere je po predpisih, ki urejajo graditev objektov, potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
(2) Pred začetkom izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti projektne pogoje distributerja toplote. Pisni vlogi za izdajo projektnih pogojev je potrebno priložiti projektno dokumentacijo v fazi idejne zasnove. Idejna zasnova mora biti izdelana skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi o projektni in tehnični dokumentaciji in mora minimalno vsebovati predvideno toplotno moč stavbe za posamezne vrste oskrbe s toploto (ogrevanje, klimatizacija, topla sanitarna voda, hlajenje, tehnologija, itd.) oziroma stavbo kot celoto in predvideno lokacijo toplotne postaje. S projektnimi pogoji se na podlagi podatkov iz idejne zasnove stavbe potrdi mesto priključitve na distribucijski sistem in podajo zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Pisni vlogi za izdajo mnenja v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno priložiti PGD projektno dokumentacijo stavbe (minimalno vodilno mapo in projekt strojnih instalacij ogrevanja in priključnega voda), ki mora biti izdelana skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi o projektni in tehnični dokumentaciji in mora vsebovati potek priključka od priključnega mesta na distribucijskem vodu do stavbe z vrisanimi komunalnimi vodi, dimenzijo priključka, potrebno toplotno moč stavbe za različne vrste oskrbe s toploto (ogrevanje, klimatizacija, topla sanitarna voda, hlajenje, tehnologija, itd.) in shemo ter lokacijo toplotne postaje.
(4) Izdano mnenje v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja velja dve leti od datuma izdaje.
(5) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo priloženo vlogi za izdajo projektnih pogojev ali mnenja v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja hrani distributer toplote.
39. člen 
(informacija o priključitvi na distribucijski sistem) 
(1) Za priključitev obstoječih stavb in posameznih delov stavb, za katere po predpisih o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, projektant oziroma investitor gradnje pridobi informacijo o možni priključitvi na distribucijski sistem. V pisni vlogi za pridobitev informacije je potrebno navesti situacijo stavbe s predvideno lokacijo toplotne postaje, opis namena uporabe toplote in podatke o potrebah po toploti.
(2) Ne glede na obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja je potrebno spoštovati predpise o obvezni oziroma prednostni rabi načina energetske oskrbe.
40. člen 
(soglasje za priključitev) 
(1) Pred pričetkom gradnje toplotnih naprav, ki se jih priključuje na distribucijski sistem, mora investitor gradnje pridobiti soglasje za priključitev v skladu z zakonom, ki ureja energetiko.
(2) Distributer toplote izda soglasje za priključitev na osnovi pisne vloge investitorja.
(3) Pisni vlogi je potrebno priložiti:
– kopijo gradbenega dovoljenja;
– projekt za izvedbo distribucijskega voda, priključka, toplotne postaje in internih toplotnih naprav in
– pisno izjavo s predvidenimi roki začetka gradnje distribucijskega voda in priključka ter roki fizične priključitve teh na obstoječ distribucijski sistem.
(4) Za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za katere po predpisih o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, je potrebno pisni vlogi iz prejšnjega odstavka namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o lastništvu stavbe ali dela stavbe in ustrezna soglasja lastnikov in solastnikov ali pisno izjavo s katero investitor del izjavlja, da je pridobil vsa soglasja lastnikov zemljišč, stavb, delov stavb in obstoječih toplotnih naprav (priključek, toplotna postaja, interne toplotne naprave), na katere bo predvidena gradnja vplivala oziroma jih prizadela.
(5) Pisni vlogi iz prejšnjega odstavka je za gradnjo distribucijskega voda in priključka potrebno poleg izjave iz prejšnjega odstavka priložiti dokazilo o lastništvu oziroma soglasju lastnika zemljišča, po katerem bo distribucijski vod in priključek potekal.
(6) Poleg naštetih dokumentov, lahko distributer toplote zahteva še druge dokumente, ki dokazujejo skladnost predvidenih materialov in izvedbe vročevodnega priključka ter elementov toplotne postaje z izdanimi projektnimi pogoji, soglasji in projektnimi nalogami.
(7) Investitor ali lastnik stavbe lahko določi pooblaščenca, ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja za priključitev. V tem primeru je potrebno pisni vlogi za izdajo soglasja za priključitev priložiti tudi pooblastilo o zastopanju.
41. člen 
(obvezne vsebine soglasja za priključitev) 
Soglasje vsebuje naslednje obvezne sestavine:
a) naslov stavbe, za katero se izvaja priključitev (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe);
b) navedba investitorja in lastnika stavbe:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, kraj;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, zastopnik družbe;
c) navedbo načrtov in dokumentov, ki so predloženi vlogi za soglasje in na osnovi katerih je izdano soglasje;
d) tehnične značilnosti distribucijskega voda ali priključka;
e) priključno moč toplotne postaje;
f) namen uporabe toplote;
g) pogoj, da bo priključitev stavbe na distribucijski sistem možna, če bo investitor izvedel priključitev v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote in predloženimi projekti za izvedbo;
h) navedba, da soglasje preneha veljati:
– če investitor ne izvede priključitve stavbe na distribucijski sistem na osnovi načrtov, ki so sestavni del te odločbe, v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote;
– če investitor ne izvede priključitve stavbe na distribucijski sistem v roku 24 mesecev od njegove dokončnosti;
i) pravni pouk.
42. člen 
(veljavnost soglasja) 
(1) Dokončno soglasje velja 24 mesecev.
(2) V času iz prejšnjega odstavka mora imetnik soglasja za priključitev objekta izpolniti vse pogoje, predpisane v soglasju za priključitev, in distributerju toplote naročiti distribucijski nadzor nad gradnjo ter skleniti z distributerjem pogodbo o priključitvi in pogodbo o dobavi toplote.
(3) Veljavnost soglasja za priključitev lahko distributer toplote na zahtevo imetnika soglasja za priključitev podaljša največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto.
(4) Zahtevo za podaljšanje mora imetnik soglasja za priključitev podati 30 dni pred iztekom veljavnosti soglasja za priključitev. V primeru zamud na strani distributerja toplote se šteje, da je soglasje podaljšano, kar je distributer toplote dolžan sporočiti imetniku soglasja za priključitev, ki še ni izvedel priključitve na sistem.
43. člen 
(postopek odločanja o soglasju za priključitev) 
(1) Na osnovi podane vloge in priložene dokumentacije distributer toplote odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev. Distributer toplote izda soglasje za priključitev, če investitor ali lastnik stavbe izkaže, da izpolnjuje naslednje pogoje za izdajo soglasja:
– če dokaže, da je lastnik oziroma solastnik stavbe ali dela stavbe ali ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo;
– če so projekti za izvedbo distribucijskega voda, priključka, toplotne postaje in internih toplotnih naprav izdelani v skladu s predpisi, tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote;
– če je pridobil soglasje solastnikov stavbe oziroma solastnikov obstoječih vodov, toplotne postaje in internih toplotnih naprav, na katere se priključuje, in o tem podal ustrezno izjavo;
– če je namesto kopije gradbenega dovoljenja za distribucijski vod in priključek predložil dokazilo o lastništvu oziroma soglasju lastnika zemljišča, po katerem bo distribucijski vod in priključek potekal, v primerih, ko gradbeno dovoljenje ni potrebno.
(2) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča distributer toplote z odločbo v upravnem postopku najkasneje v roku, ki ga določa zakon, ki ureja upravni postopek, od vložitve popolne vloge za izdajo soglasja.
(3) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča župan.
(4) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo priloženo vlogi za izdajo soglasja za priključitev hrani distributer toplote.
44. člen 
(zavrnitev soglasja za priključitev) 
(1) Investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve:
– če investitor ali lastnik stavbe ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priključitev;
– če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi s toploto ali
– če bi priključitev distributerju toplote povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, ki jih investitor ali lastnik stavbe ni pripravljen kriti.
(2) Če investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve, distributer toplote zavrne soglasje za priključitev.
3. Sprememba osnovnih parametrov in pogoji za prenos soglasja
45. člen
(pridobitev novega soglasja zaradi spremembe osnovnih parametrov) 
(1) Sprememba osnovnih parametrov pomeni spremembo tehničnih značilnosti distribucijskega voda ali priključka, spremembo nazivnih moči internih toplotnih naprav in spremembo namena uporabe toplote.
(2) V primeru sprememb osnovnih parametrov mora lastnik stavbe ali investitor gradnje v vseh primerih, ne glede na to, ali se je sprememba osnovnih parametrov zgodila po sklenitvi pogodbe o priključitvi ali pred samo priključitvijo na distribucijski sistem, vložiti pisno vlogo za novo soglasje za priključitev po postopku iz 40. in 43. člena tega akta.
(3) Soglasje za spremembo osnovnih parametrov se izda tako, da se izda novo soglasje za priključitev.
46. člen 
(pogoji za prenos soglasja pred priključitvijo) 
(1) Če imetnik soglasja umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja iz razloga spremembe investitorja ali odsvojitev nepremičnine v času med izdajo soglasja in pred priključitvijo, se lahko mnenje za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasje za priključitev preneseta na pravnega naslednika, ki je pravna ali fizična oseba.
(2) Novi lastnik nepremičnine mora najkasneje v 15 dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o nastali spremembi iz prejšnjega odstavka o spremembi obvestiti distributerja toplote in o tem predložiti dokazila ter soglasje za priključitev, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev.
(3) Prenos soglasja za priključitev na drugo lokacijo ni mogoč.
47. člen 
(sprememba lastnika priključka) 
(1) Če po sklenitvi pogodbe o priključitvi pride na podlagi univerzalnega, singularnega pravnega nasledstva ali zaradi statusnih sprememb lastnika priključka do spremembe lastnika priključka, mora novi lastnik nepremičnine najkasneje v 15 dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o spremembi obvestiti distributerja toplote in o tem predložiti dokazila.
(2) Vsakokratni lastnik stavbe stopi na mesto pravnega prednika kot pravni naslednik v pogodbo o priključitvi in že sklenjeno pogodbo o dobavi toplote, razen če se glede pogodbe o dobavi distributer in odjemalec ne dogovorita drugače.
(3) Lastnik priključka lahko lastninsko pravico za priključek prenese na drugo osebo le s pravnim poslom, s katerim prenese lastninsko pravico na nepremičnini, na kateri je priključek.
(4) Če lastnik priključka prenese na drugo osebo lastninsko pravico le glede dela nepremičnine, na kateri je priključek, se priključek deloma ali v celoti prenese na drugo osebo le, če se tako dogovorita v pogodbi o prenosu lastninske pravice lastnik in novi lastnik priključka.
48. člen 
(neuporaba priključka) 
(1) Če odjemalec ne uporablja priključka deset let brez vmesnih prekinitev, se domneva, da odjemalec ne namerava več ohranjati možnost odjema toplote. Distributer toplote lahko v tem primeru fizično prekine povezavo med priključkom in distribucijskim vodom.
(2) Distributer toplote v primerih nameravane fizične prekinitve iz prejšnjega odstavka, če je priključek v lasti odjemalca, le tega obvesti o nameravani fizični prekinitvi iz razlogov dotrajanosti, splošne nevarnosti, nevarnosti za življenje in premoženje, ali škodo distributerju toplote, pri čemer ga seznami z možnostjo in stroški obnove, potrebne za ohranitev funkcionalnega stanja priključka in možnosti nadaljnje uporabe.
49. člen 
(odstranitev stavbe ali priključka) 
(1) Če želi lastnik stavbo, v katero je napeljan priključek, ali priključek odstraniti, mora pred začetkom odstranitve pridobiti od distributerja toplote soglasje.
(2) Vlogi za soglasje je potrebno priložiti načrt odstranjevalnih del, v katerem se prikaže način odstranitve priključka, ki bo zaradi odstranitvenih del prizadet.
(3) Soglasje, ki ga izda distributer toplote, vključuje pogoje, ki jih mora odjemalec upoštevati pri odstranjevanju.
4. Stroški priključitve
50. člen
(nesorazmerni stroški priključitve) 
(1) V primeru iz tretje alineje prvega odstavka 44. člena tega akta ima lastnik stavbe ali investitor gradnje pravico do priključitve, če se odloči, da bo sam kril nesorazmerne stroške priključitve na obstoječ distribucijski sistem. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem uredita odjemalec in distributer toplote v pogodbi o priključitvi.
(2) Distributer toplote oceni ekonomsko upravičenost priključitve na podlagi analize stroškov in koristi ter z uporabo metode sedanje vrednosti denarnih tokov, pri čemer se upoštevajo parametri iz akta agencije, ki ureja metodologijo za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Pri izračunu ekonomske upravičenosti investicije v ojačitev obstoječega sistema se upošteva referenčna ekonomska doba uporabe 20 let.
(3) Pri analizi ekonomske upravičenosti priključitve distributer toplote oziroma lastnik distribucijskega sistema upošteva:
– stroške za izvedbo potrebne investicije v ojačitev obstoječega sistema (vrednost investicije);
– predvidene prihranke ali dodatne stroške distributerja toplote, ki nastanejo zaradi spremenjene višine vzdrževalnih in obratovalnih stroškov kot posledica izvedenih ojačitev sistema;
– strošek iz naslova donosa na finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo investicije;
– predvidene dodatne prihodke distributerja toplote, glede na predviden obseg uporabe priključka s strani odjemalcev.
(4) Stroški priključitve so vsi stroški, ki jih ima distributer toplote zaradi zahtevane priključitve iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka.
(5) Stroški za izvedbo potrebne investicije so stroški projektiranja, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih stvarnih pravic, stroški gradnje objektov in naprav in vsi drugi stroški, ki jih distributer toplote ne bi imel, če ne bi prišlo do zadevne priključitve. Za izračun stroškov se upoštevajo trenutne cene na trgu in podatki iz pogodb preteklih gradenj primerljivih objektov.
(6) Predvideni dodatni stroški distributerja toplote so vsi stroški z obratovanjem ter rednim in investicijskim vzdrževanjem, ki jih bo imel distributer toplote, glede na izkustvena merila s podobno energetsko infrastrukturo, v zvezi z investicijo iz prejšnjega odstavka v referenčni ekonomski dobi uporabe.
(7) Strošek iz naslova donosa na sredstva za namene določitve nesorazmernih stroškov priključitve se določi kot povprečna vrednost obrestne mere zadnjih petih izdanih državnih obveznic Republike Slovenije.
(8) Pri izračunu amortizacijskih dob se za posamezne dele distribucijskega voda upoštevajo amortizacijske dobe in stopnje, ki jih je distributer toplote upošteval pri pripravi zadnjih revidiranih letnih računovodskih izkazov skladno s slovenskimi ali mednarodnimi računovodskimi standardi in ki ne presegajo davčno priznanih stopenj.
(9) Predvideni dodatni prihodki distributerja toplote so vsi prihodki, ki jih bo imel distributer toplote zaradi nove priključitve, upoštevaje s strani odjemalca napovedan odjem toplote.
(10) Dodatne prihodke in stroške, ki se upoštevajo pri analizi ekonomske upravičenosti, ugotavlja distributer toplote na podlagi podatkov, ki veljajo na dan, ko je s strani odjemalca prejel popolno vlogo za izdajo soglasja za priključitev.
(11) Priključitev je ekonomsko upravičena, če predvideni dodatni prihodki zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve. Vse stroške priključitve, ki so ekonomsko upravičeni, nosi distributer toplote (sorazmerni stroški priključitve).
(12) Če predvideni dodatni prihodki ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve, ima odjemalec pravico do priključitve le, če sam pokrije tisti del stroškov, ki ni pokrit s predvidenimi dodatnimi prihodki (nesorazmerne stroške).
(13) Distributer toplote določi nesorazmerne stroške kot znesek, ki je potreben, da je v referenčni ekonomski dobi uporabe distribucijskega voda v celoti upoštevana takšna pričakovana interna stopnja donosnosti investicije kot znaša stopnja donosa na sredstva iz sedmega odstavka.
(14) Distributer toplote ni dolžan začeti z investicijo, dokler odjemalec ne sklene pogodbe o priključitvi, s katero se odjemalec zaveže, da bo v referenčni ekonomski dobi uporabljal distribucijski vod v napovedanem obsegu odjema toplote, ki izhaja iz soglasja za priključitev, in dokler ne plača nesorazmernih stroškov, kot je opredeljeno v pogodbi o priključitvi.
(15) Posledice neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe o priključitvi, predvsem če odjemalec ne odjema toplote v napovedanem obsegu, in vračilo dela nesorazmernih stroškov zaradi priključitve novih odjemalcev na isti distribucijski vod, distributer toplote opredeli v pogodbi o priključitvi.
5. Pogodba o priključitvi
51. člen
(vsebina pogodbe o priključitvi) 
Po dokončnosti soglasja za priključitev in pred priključitvijo na distribucijski sistem skleneta investitor oziroma lastnik stavbe, ki je imetnik soglasja za priključitev in distributer toplote pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s priključitvijo stavbe na distribucijski sistem, plačilom nesorazmernih stroškov priključitve, lastništvom, izvedbo in nadzorom nad gradnjo priključka, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom in njegovim vzdrževanjem ter druga medsebojna razmerja, ki se nanašajo na priključitev na distribucijski sistem. Pogodba o priključitvi je pogoj za sklenitev pogodbe o dobavi toplote ali njen del.
6. Izgradnja priključka in toplotne postaje
52. člen
(obvezen nadzor nad gradnjo priključka in toplotne postaje) 
(1) Priključek in toplotna postaja morata biti zgrajena v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote, graditelj pa mora distributerja toplote pred gradnjo obvezno pozvati k izvajanju nadzora nad njegovo izgradnjo.
(2) Distributer toplote mora biti prisoten pri vseh delih, ki jih investitor ali tretja oseba izvaja na priključku.
(3) Investitor ali tretja oseba so dolžni obveščati distributerja toplote o morebitni netesnosti, okvarah oziroma poškodbah na priključku in toplotni postaji.
(4) Vse morebitne zamenjave, popravila in vzdrževalna dela na priključku in toplotni postaji bremenijo lastnika priključka oziroma toplotne postaje.
(5) Nadzor nad gradnjo priključka in toplotne postaje obvezno izvaja distributer toplote, kar se uredi z naročilom nadzora distributerja nad izvajanjem del po ponudbi distributerja toplote, pogodbo o distribucijskem nadzoru ali s pogodbo o priključitvi.
(6) Distributer toplote s priključitvijo naprav lastnika stavbe ali investitorja na distribucijski sistem ne prevzema odgovornosti za pravilno in brezhibno delovanje odjemalčevih naprav in ne odpravlja napak, če naprave ne bi pravilno delovale, čeprav je pregledal projekte in nadziral gradnjo priključka in toplotne postaje.
53. člen 
(določitev tehničnih značilnosti priključka) 
Vrsto, število, lego in dimenzijo priključkov določi distributer toplote v postopku izdaje mnenj ali soglasij, glede na potrebe stavbe, določbe tega akta in upoštevaje ekonomičnost načina priključitve.
54. člen 
(obveznost odjemalca za dopustitev vgradnje tehnološko sodobnih merilnih naprav) 
Odjemalec je dolžan omogočiti distributerju toplote vgradnjo in obratovanje tehnološko sodobnih merilnih naprav in naprav za namen nadzora in vodenja obratovanja distribucijskega sistema v prostoru, kjer se nahaja toplotna postaja.
55. člen 
(priključitev novega odjemalca na obstoječ priključek) 
(1) Lastnik priključka mora v zameno za primerno nadomestilo, ki mu ga je dolžan plačati novi potencialni odjemalec, dovoliti in omogočiti priključitev priključka novega potencialnega odjemalca na svoj priključek, če ta priključek dovoljuje dodatne obremenitve.
(2) Za primerno nadomestilo se šteje nadomestilo v višini sorazmernega dela stroškov gradnje priključka glede na število njegovih odjemalcev ali zmogljivosti. Višino nadomestila lahko predlaga distributer toplote.
(3) Novi odjemalec mora priključek izvesti tako, da s tem kar najmanj posega v lastnino drugih odjemalcev.
(4) To določilo smiselno velja tudi za priključevanje novih internih toplotnih naprav na obstoječo toplotno postajo.
7. Postopek odklopov
56. člen
(postopek začasnega odklopa) 
(1) Distributer sme začasno odklopiti odjemalca zaradi:
– rednega ali izrednega vzdrževanja;
– pregledov ali remontov;
– preizkusov ali kontrolnih meritev;
– razširitev omrežja.
(2) Za predviden odklop mora distributer toplote izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce.
(3) Distributer toplote je dolžan o začasnem odklopu obvestiti odjemalce toplote v skladu s 27. členom tega akta, v delu, ki ureja obveščanje.
57. člen 
(odklop po predhodnem obvestilu) 
(1) Distributer odklopi odjemalca po predhodnem obvestilu, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, in sicer če:
– na opomin distributerja toplote ne poravna pogodbenih obveznosti;
– moti dobavo toplote drugim odjemalcem;
– odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo distributerja toplote, dostop do vseh delov priključka, toplotne postaje, glavnih zapornih elementov, merilnih naprav ali internih toplotnih naprav v okviru pristojnosti distributerja toplote po tem aktu, kadar obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje;
– brez soglasja distributerja toplote priključi na distribucijski sistem svoje toplotne naprave, ali če omogoči prek svojih toplotnih naprav priključitev toplotnih naprav drugih odjemalcev;
– na opomin distributerja toplote ne zniža odjema toplote na s pogodbo o dobavi toplote dogovorjeno vrednost oziroma količino v zahtevanem roku;
– onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, ali če uporablja toploto brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih;
– v roku, ki ga določi distributer toplote oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave, ali napeljave.
(2) Distributer toplote izvede odklop z zaprtjem in pečatenjem glavnih zapornih elementov na priključku oziroma toplotni postaji, pri čemer po potrebi vzpostavi kontroliran minimalni obtok ogrevnega medija preko kratke vezi z namenom preprečitve nastanka škode na distribucijskem sistemu. Če je ugotovljena zloraba odklopa, lahko distributer toplote fizično prekine priključek na priključnem mestu na distribucijskem vodu.
(3) Stroške odklopa in ponovnega priklopa, ki so določeni v ceniku distributerja toplote, nosi odjemalec.
(4) Odklop posameznega dela stavbe na skupnem odjemnem mestu ni mogoč.
58. člen 
(odklop brez predhodnega obvestila) 
(1) Distributer toplote odklopi odjemalca brez predhodnega obvestila, če odjemalec:
– z obratovanjem svojih toplotnih naprav ogroža življenje ali zdravje ljudi, ali ogroža premoženje;
– ob pomanjkanju toplote ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema toplote iz distribucijskega sistema, s čimer ogroža življenje ali zdravje ljudi, ali ogroža premoženje ali delovanje distribucijskega sistema;
– nepooblaščeno odjema toploto z uničenjem pečatov ali s poškodovanjem merilne naprave, s čimer ogroža življenje ali zdravje ljudi, ali ogroža premoženje ali delovanje distribucijskega sistema;
– nepooblaščeno priključi svoje toplotne naprave na distribucijski sistem z uničenjem pečatov ali s poškodovanjem glavnih zapornih elementov, s čimer ogroža življenje ali zdravje ljudi, ali ogroža premoženje ali delovanje distribucijskega sistema.
(2) Distributer toplote izvede odklop z zaprtjem in pečatenjem glavnih zapornih elementov na način iz prejšnjega člena.
(3) Ponovna priključitev po izvedenem odklopu se začne potem, ko so odpravljeni razlogi za odklop, in ko odjemalec distributerju toplote poravna nastale stroške v zvezi z odklopom.
(4) Stroške odklopa in ponovnega priklopa, ki so določeni v ceniku distributerja toplote, nosi odjemalec.
(5) Odklop posameznega dela stavbe na skupnem odjemnem mestu ni mogoč.
59. člen 
(odklop na zahtevo odjemalca) 
(1) Odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev, lahko zahteva od distributerja toplote odpoved pogodbe o dobavi toplote in odklop od distribucijskega sistema, razen v primeru iz četrtega odstavka 63. člena tega akta.
(2) Distributer toplote izvede odklop na način iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Pravica odjemalca do odklopa po tem členu ne posega v obveznosti odjemalca iz pogodbe o priključitvi, ki se nanašajo na obveznost uporabe priključka do poteka ekonomske dobe priključka.
(4) V primeru ponovne priključitve na sistem v roku, ki je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave toplote poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma.
(5) Distributer toplote lahko odjemalcu, ki je zahteval odklop, zavrne ponovno priključitev na distribucijski sistem ali izdajo novega soglasja za priključitev, dokler odjemalec ne poravna vseh obveznosti iz pogodbe o priključitvi ali pogodbe o dobavi toplote, ki izvirajo iz časa pred odklopom.
(6) Odjemalec mora za ponovno priključitev pridobiti novo soglasje za priključitev in skleniti novo pogodbo o priključitvi.
(7) Stroške odklopa in ponovnega priklopa, ki so določeni v ceniku distributerja toplote, nosi odjemalec.
(8) Odklop posameznega dela stavbe na skupnem odjemnem mestu ni mogoč.
8. Ponovna priključitev in povrnitev škode
60. člen
(ponovna priključitev in povrnitev škode) 
(1) Distributer toplote je dolžan odjemalca, ki je bil odklopljen, na njegove stroške ponovno priključiti na distribucijski sistem, ko ugotovi, da je odjemalec odpravil razloge za odklop in izpolnil pogoje iz tega akta.
(2) Distributer toplote, ki je odjemalca neutemeljeno odklopil, mora v 24 urah od ugotovitve neutemeljenega odklopa na svoje stroške znova priključiti objekte, naprave ali napeljave odjemalca omrežja na svoj distribucijski sistem.
(3) Distributer toplote ima poleg stroškov po ceniku distributerja toplote pravico tudi do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj odjemalca, in zaradi katerih ga je odklopil po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila, v skladu s splošnimi pravili odškodninske odgovornosti.
(4) Odjemalec ima pravico do povračila škode zaradi neutemeljenega odklopa v skladu s splošnimi pravili odškodninske odgovornosti.
V. SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN ODJEM TOPLOTE 
1. Dobava toplote
61. člen
(pogodba o dobavi toplote) 
(1) Pred pričetkom dobave toplote, mora biti z odjemalcem za namen dokazovanja sklenjena pisna pogodba o dobavi toplote ali pogodba o dobavi v elektronski obliki. Pogodba o dobavi toplote v skladu z vsebino izvajanja gospodarske javne službe zajema uporabo distribucijskega sistema in nakup toplote, vključno z izvajanjem pregledov, vzdrževanja in menjavanja merilnih naprav po tem aktu in drugimi storitvami distributerja, ki jih odjemalec naroči oziroma povzroči s kršitvijo v pogodbi ali v tem in drugih aktih izvajanja javne službe predpisanih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: dobava toplote).
(2) Pogodba o dobavi toplote se, če s tem aktom ni določeno drugače, sklene med distributerjem toplote in lastnikom stavbe ali posameznega dela stavbe in priključka na distribucijski sistem oziroma investitorjem objekta, za katerega še ni urejeno lastništvo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o dobavi toplote sklene tudi z uporabnikom odjemnega mesta, če ta oseba pridobi dovoljenje lastnika, da preko njegovega priključka odjema toploto. Podrobneje je razmerje med distributerjem toplote, lastnikom in uporabnikom odjemnega mesta urejeno v 67. členu tega akta.
(4) Če pogodba o dobavi toplote z odjemalcem ni sklenjena v pisni ali elektronski obliki (na primer distributer toplote o spremembi ni bil obveščen, pogodba, izjava o vstopu v pogodbo o dobavi toplote, ali dodatek k pogodbi ni vrnjen podpisan), se na s toploto oskrbovanem odjemnem mestu:
– štejejo vsi objavljeni pogoji izvajanja javne službe (zlasti predmetni akt, na spletni strani distributerja toplote objavljeni ceniki in pojasnila distributerja toplote) kot zavezujoča ponudba distributerja toplote, ki vsebuje vse bistvene sestavine za sklenitev pogodbe o dobavi toplote;
– šteje uporaba oziroma lastništvo odjemnega mesta kot konkludenten sprejem ponudbe;
– pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem za sklenjeno z dnem dobave toplote oziroma z dnem uporabe ali lastništva odjemnega mesta oziroma stavbe in priključka (izjava volje o sklenitvi pogodbe o dobavi toplote podana s konkludentnimi dejanjem).
(5) Pogodba o dobavi toplote velja in zavezuje distributerja toplote in odjemalca tudi v primeru, če je odjemalcu iz kakršnegakoli razloga na strani odjemalca ali v primeru višje sile prekinjena dobava na njegovo odjemno mesto, in če v tem času na odjemnem mestu odjemalca ni izkazana količina dobavljene toplote. V primeru prekinjene dobave je distributer toplote upravičen obračunavati od porabe neodvisne stroške toplote (obračunsko moč, števnino in ostale izvedene storitve).
(6) Če tretja oseba prevzame obveznost poravnavanja obveznosti odjemalca iz pogodbe o dobavi toplote (plačnik), se razmerje z distributerjem toplote šteje kot sklenitev pogodbe o pristopu k dolgu.
62. člen 
(solastniki, skupni lastniki in souporabniki) 
(1) Fizične in pravne osebe v razmerju solastništva ali skupnega lastništva oziroma souporabe individualnega ali skupnega odjemnega mesta (skupina oziroma skupnost odjemalcev) se v primeru sklepanja, odpovedi ali spremembe pogodbe štejejo skupaj kot en odjemalec, s katerim se sklene, spreminja ali odpoveduje skupna pogodba o dobavi toplote.
(2) Fizične in pravne osebe v razmerju solastništva ali skupnega lastništva oziroma souporabe posameznega dela skupnega odjemnega mesta (skupina oziroma skupnost odjemalcev), se v primeru sklepanja, odpovedi ali spremembe pogodbe glede posameznega dela štejejo skupaj kot en odjemalec, katerim se izstavi skupna pogodba, dodatek k pogodbi oziroma izjava o vstopu v pogodbo o dobavi toplote.
(3) Člani skupine oziroma skupnosti so za stroške oskrbe individualnega odjemnega mesta ali posameznega dela skupnega odjemnega mesta, za katero distributer izstavlja račun (stanovanje, poslovni prostor v stavbi z več posameznimi deli) ali škodo zaradi opuščanja obveznosti ali kršitev obveznosti iz pogodb o priključitvi, dobavi toplote, tega akta ali drugih predpisov v zvezi z izvajanjem distribucije toplote, distributerju solidarno odgovorne. Računi in ostala pisanja takšnemu odjemalcu obračunskega mesta se izstavljajo na naslov osebe, ki jo s sporazumom dogovori skupina odjemalcev, v primeru odsotnosti takšnega sporazuma pa na naslov distributerju prvo sporočene osebe, za katero se šteje prva oseba iz obvestila o spremembi, pravne podlage lastništva oziroma uporabe, uradne evidence ali javne listine (v nadaljnjem besedilu: naslovnik pisanj). Naslovnik pisanj se v razmerju do distributerja šteje kot skupni zastopnik oziroma predstavnik vseh članov skupine odjemalcev in je o vseh računih in obvestilih oziroma sodnih postopkih v zvezi z izvajanjem distribucije toplote dolžan obvestiti preostale člane te skupine odjemalcev. Spore iz naslova notranjih razmerij med člani takšne skupine odjemalcev rešujejo člani izključno med seboj.
(4) Sklepanje pogodbe o dobavi toplote se šteje med posle rednega upravljanja, natančneje posle obratovanja. Odjemalci sprejemajo odločitve v predpisanem postopku oziroma v skladu z vsakokrat veljavnim stanovanjskim zakonom, stvarnopravnim zakonikom oziroma pravili o upravljanju. Za pravilnost sprejemanja odločitev je odgovoren upravnik, skupni predstavnik ali skupni pooblaščenec skupine odjemalcev.
63. člen 
(odpoved pogodbe o dobavi toplote) 
(1) Pogodba o dobavi toplote je sklenjena za nedoločen čas, razen če se distributer toplote in odjemalec v pogodbi ne dogovorita drugače.
(2) Odjemalec lahko odpove za nedoločen čas sklenjeno pogodbo o dobavi toplote pisno z 90-dnevnim odpovednim rokom. Distributer toplote upošteva odpoved s prvim naslednjim obračunskim obdobjem po preteku odpovednega roka.
(3) Po preteku odpovednega roka iz prejšnjega odstavka tega člena distributer toplote odklopi odjemno mesto odjemalca. Če sovpada datum odpovednega roka na dela prosti dan (praznik, sobota ali nedelja), izvede distributer toplote odklop prvi naslednji delovni dan. Distributer toplote ne prevzema obveznosti (na primer pravnih in finančnih) oziroma odgovornosti za škodo, ki bi z odklopom nastala odjemalcu. Distributer toplote izvede odklop skladno z drugim odstavkom 57. člena tega akta.
(4) Odpoved pogodbe o dobavi toplote ni mogoča v primerih, če:
– je odpoved podana s strani posameznega odjemalca toplote na skupnem odjemnem mestu;
– odpoved zahteva odjemalec, ki bi se po odpovedi pogodbe želel oskrbovati z drugim virom energije, vendar je na tem območju na podlagi posebnega zavezujočega predpisa predpisana prioritetna uporaba distribucijskega sistema oziroma gospodarske javne službe distribucije toplote.
(5) Določba tretjega in prejšnjega odstavka tega člena smiselno veljata tudi za primer prenehanja veljavnosti pogodbe o dobavi toplote, če je bila pogodba sklenjena za določen čas.
(6) Če se odjemalec po odpovedi pogodbe o dobavi toplote s strani distributerja ali odjemalca znova odloči za sklenitev pogodbe, vendar od prenehanja pogodbe še ni poteklo 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave toplote poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma (obračunsko moč in števnino).
(7) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je odpoved pogodbe o dobavi toplote mogoča v primeru odstranitve ali rušitve stavbe oziroma takšne spremembe namembnosti stavbe, da ogrevanje ni več potrebno.
(8) Ne glede na določbo tega člena lahko pogodbo o dobavi toplote v svojem imenu in za svoj račun odpove tudi vsak lastnik iz razloga spremembe lastništva v skladu s 65. in 66. členom tega akta. Odpoved lastnika iz razloga spremembe lastništva ne vpliva na veljavnost pogodbenega razmerja z ostalimi solastniki oziroma skupnimi lastniki ali uporabnikom odjemnega mesta.
(9) Določb tega člena se ne upošteva tudi v primeru prijave prenehanja uporabe odjemnega mesta po tretji osebi, ki jo distributerju v skladu s 65. in 67. členom tega akta poda lastnik. Prenehanje razmerja med distributerjem in uporabnikom ne vpliva na veljavnost pogodbe med lastnikom odjemnega mesta in distributerjem toplote.
64. člen 
(sestavine pogodbe o dobavi toplote) 
(1) Na podlagi pisne zahteve odjemalca se sklene pogodba o dobavi toplote, ki mora vsebovati:
a) podatke o distributerju toplote in odjemalcih (lastniku, solastniku, skupnemu lastniku oziroma uporabniku ali souporabniku odjemnega mesta):
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča odjemalca (in drug želeni naslov za prejemanje pisanj, če je potrebno), kraj, davčno številko ali enotno matično številko občana;
– za pravne osebe: firmo, sedež, poslovni naslov (drug željeni naslov za prejemanje pisanj) davčno številko ali ID za DDV, matično številko, zakonitega zastopnika;
b) podatke o zastopniku skupine odjemalcev (upravniku, kjer ni obvezen, skupnemu pooblaščencu ali predstavniku solastnikov, skupnih lastnikov ali souporabnikov odjemnega mesta);
c) obseg storitev po pogodbi in ponujeno raven kakovosti storitev;
č) podatke o odjemnem mestu:
– naslov odjemnega mesta (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali na skupnih odjemnih mestih tudi identifikacijska številka dela stavbe);
– vrsta odjemnega mesta (individualno ali skupno odjemno mesto);
– oznake odjemnega mesta (TOP);
– obračunsko moč odjemnega mesta na osnovi izdanega soglasja;
– uvrstitev v tarifno skupino;
– ogrevalna površina, na skupnih odjemnih mestih tudi ogrevalna površina posameznega dela stavbe;
– dimenzije obračunskih merilnikov toplote na odjemnem mestu;
d) na skupnem odjemnem mestu seznam posameznih delov, za katere se izstavlja račune (obračunskih mest);
e) vrste vzdrževalnih storitev;
f) ceno toplote na dan podpisa pogodbe;
g) podatke o obračunu toplote in načinu plačila na skupnih odjemnih mestih;
h) trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje vzdrževalnih storitev in pogodbe;
i) pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbe;
j) načine pridobivanja podatkov o vseh veljavnih tarifah in stroških vzdrževanja;
k) podatke, v katerih pogodbena partnerja določita morebitne posebnosti pogodbenega razmerja;
l) dogovore o nadomestilu in povračilu v primeru, če ni dosežena raven kakovosti storitev iz pogodbe, vključno z nenatančnim ali zapoznelim obračunavanjem toplote;
m) informacije o pravicah odjemalcev;
n) način sporočanja sprememb, zlasti nelastniških uporabnikov in odgovornost za njihove neporavnane obveznosti;
o) datum začetka ali prenehanja odjema toplote, v kolikor gre za pogodbo za določen čas;
p) naslovnika pisanj v primeru skupine odjemalcev obračunskega mesta (solastnikov, skupnih lastnikov ali souporabnikov).
(2) Odjemalec je distributerju toplote zavezan pisno sporočiti vse za izvajanje distribucije, njenega obračuna, sklepanja pogodb in pravilne izterjave potrebne pogodbene podatke pred sklenitvijo pogodbe. V primeru skupnih odjemnih mest je za zagotovitev teh podatkov odgovoren upravnik, skupni pooblaščenec ali predstavnik skupine odjemalcev, ki distributerju toplote predloži poseben seznam lastnikov, poseben seznam posameznih delov skupnega odjemnega mesta (obračunskih mest) in poseben seznam uporabnikov.
(3) Odjemalec je za namene pravilne sklenitve pogodbe zavezan predložiti dokazila o pogodbenih podatkih, zlasti kopijo davčne številke in pravno podlago lastništva oziroma uporabe odjemnega mesta.
(4) Šteje se, da je odjemalec ali upravnik ali skupni pooblaščenec oziroma predstavnik v primeru zavezovanja več oseb poprej pridobil vsa potrebna soglasja in pooblastila za veljavno zastopanje. Spore iz tega naslova rešujejo zastopnik in zastopane osebe izključno med seboj.
(5) Pravice in obveznosti odjemalca iz tega akta so predpisani pogoji za uporabo gospodarske javne infrastrukture in gospodarske javne službe ter sestavni del vsake pogodbe o dobavi.
(6) Sestavni del pogodb o dobavi toplote postanejo tudi izdana soglasja za priključitev, vsakokrat veljavni in na spletni strani družbe objavljen cenik distributerja ter distributerju sporočeni podatki o razdelitvi stroškov na skupnih odjemnih mestih.
(7) Vsa s strani distributerja upoštevana sporočila o spremembi pogodbenih podatkov ter zapisniki o spremembi obračunskih pogodbenih podatkov se štejejo kot soglasje strank o spremembi pogodbe in so sestavni del pogodbe o dobavi toplote.
65. člen 
(dolžnost obveščanja o spremembah) 
(1) Vsak odjemalec je distributerju toplote zavezan pisno sporočiti vse spremembe podatkov, ki so potrebni za pravilno sklepanje in izvajanje pogodb o dobavi toplote, obračun in izterjavo distribucije toplote, najkasneje v roku 15 dni po nastali spremembi in predložiti pisna dokazila (na primer spremembe imena in priimka fizične osebe ali firme, naziva pravne osebe, stalnega ali začasnega prebivališča, poslovnega naslova ali sedeža pravne osebe, spremembo osebe odjemalca v primeru smrti, dedovanja, statusnih sprememb pravnih oseb, uvedbo postopkov zaradi insolventnosti ali prenehanja (likvidacije, izbrisi), spremembe namembnosti oskrbe, spremembe lastnika oziroma drugega nelastniškega uporabnika odjemnega oziroma obračunskega mesta, plačnika, nastop in prenehanje višje sile, spremembe soglasja za priključitev, spremembe upravnika, skupnega pooblaščenca ali skupnega predstavnika odjemalcev ali izvajalca delitve stroškov skupnih odjemnih mest, spremembe ogrevalnih površin itd.).
(2) V primeru sprememb na skupnih odjemnih mestih je zavezan k sporočanju podatkov in sprememb podatkov v njegovi vednosti in pristojnosti tudi upravnik, oziroma kjer ta ni obvezen skupni pooblaščenec ali predstavnik skupine odjemalcev (v nadaljnjem besedilu: zastopnik skupine odjemalcev). Ta določba ne odvezuje odjemalca dolžnosti sporočati spremembe osebnih podatkov ali osebe odjemalca (prenehanje ali nastop lastništva oziroma uporabe odjemnega oziroma obračunskega mesta).
(3) Distributer toplote spremembe upošteva od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ki sledi mesecu, v katerem je bila podana sprememba.
(4) Odjemalec mora distributerju toplote spremembe podatkov poslati pisno po pošti ali po faksu ali elektronski pošti, in sicer na naslov oziroma številko faksa, navedeno v pogodbi o dobavi toplote, računih ali ostalih obvestilih distributerja ali na spletni strani distributerja toplote. Odjemalec mora pri sporočanju sprememb podatkov uporabljati na spletnih straneh distributerja toplote predvidene obrazce in v njih vsebovane podatke ter dokazila.
(5) Če odjemalec ne sporoči sprememb podatkov ali ne dostavi dokazil, se računi in druga sporočila, poslana odjemalcu na ime in naslov, ki sta navedena v pogodbi o dobavi toplote ali kasneje prijavljenih spremembah, ki se štejejo kot soglasje o spremembi pogodbe, štejejo za pravilna, pravilno posredovana in prejeta, odjemalec pa se na lastno opustitev notifikacijske dolžnosti v kasnejših postopkih ni upravičen sklicevati.
(6) Distributer toplote vsa pisanja (pogodbe, račune, opomine, odgovore na reklamacije, obvestila, odpoved pogodbe, obvestila vezana na akcije, neposredno trženje, tržne analize itd.) pošilja odjemalcu z redno pošto oziroma navadno pošiljko). Posebnost izstavljanja računov se dogovori v primeru odprtja trajnika oziroma izdaje elektronskih računov.
66. člen 
(spremembe lastništva) 
(1) O spremembi lastništva sta obstoječi ali novi odjemalec zavezana distributerja toplote obvestiti najkasneje v 15 dneh po nastali spremembi ter poskrbeti, da tudi novi odjemalec sklene pogodbo o dobavi toplote.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega pogodbene podatke iz 64. in prejšnjega člena tega akta o dosedanjem in novem lastniku, odjemnem mestu in posameznem delu skupnega odjemnega mesta, priloženo listino kot dokazilo o prenosu lastninske pravice (fotokopijo izpiska iz zemljiške knjige, kupoprodajne, darilne ali druge pogodbe, sklepa o dedovanju ali druge odločbe pristojnega organa), datum spremembe, stanje merilne naprave individualnega odjemnega mesta na dan prenosa lastninske pravice, naslovnika pisanj v primeru solastništva ali skupnega lastništva odjemnega oziroma obračunskega mesta, v primeru odprtih obveznosti tudi novi naslov dosedanjega lastnika.
(3) Distributer toplote spremembe upošteva od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ki sledi mesecu, v katerem je bila podana sprememba. Obvestilo o spremembi lastništva se šteje kot odpoved pogodbe o dobavi toplote v imenu in za račun dosedanjega lastnika.
(4) V primeru individualnega odjemnega mesta distributer toplote in novi lastnik skleneta novo pogodbo o dobavi toplote.
(5) Na skupnem odjemnem mestu preide skupno pogodbeno razmerje med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote na novega odjemalca.
(6) V primeru nepopolnega obvestila iz drugega odstavka tega člena distributer toplote odjemalca obvesti o manjkajočih podatkih oziroma dokumentih ter ga pozove k dopolnitvi. Do prejema popolne vloge distributer toplote vloge o spremembi ni zavezan upoštevati.
(7) V primeru nepravočasnega ali nepopolnega obvestila o spremembi sta dotedanji in novi odjemalec za čas do upoštevanja spremembe za odprte obveznosti solidarno odgovorna.
(8) V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote, sklenjene med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote. Univerzalni pravni naslednik odjemalca je dolžan takoj po nastanku spremembe obvestiti distributerja toplote o nastali spremembi.
(9) Sprememba posameznega solastnika ali skupnega lastnika v skupni pogodbi o dobavi toplote se lahko pogodbeno uredi z izjavo o vstopu v obstoječo pogodbo, dodatkom k obstoječi pogodbi ali pa se upoštevanje obvestila o spremembi šteje kot soglasje o spremembi oseb v obstoječi pogodbi.
(10) Za uveljavljanje sprememb podatkov o lastništvu se smiselno uporabljajo določbe 65. člena.
67. člen 
(ureditev pogodbenih razmerij z uporabnikom) 
(1) Pogodba o dobavi toplote se sklene tudi z uporabnikom odjemnega mesta, če ta oseba pridobi dovoljenje lastnika, da preko njegovega priključka odjema toploto. Kot dovoljenje se šteje vloga oziroma obvestilo lastnika o spremembi uporabnika, ki dokazuje prevzem obveznosti s strani tretje osebe (na primer najemna pogodba, pogodba o ustanovitvi služnosti, pisna izjava uporabnika o prevzemu obveznosti itd.).
(2) Obvestilo ali vloga lastnika se šteje kot vloga za vstop uporabnika v pogodbo o dobavi toplote z lastnikom, na podlagi katere vstopi uporabnik v zavezo poleg lastnika, pri čemer neposredni prejemnik in plačnik računov ter prejemnik ostalih pisanj v zvezi z izpolnjevanjem pogodbe postane uporabnik. Uporabnik je o vseh pomembnejših pisanjih distributerja v zvezi z izvajanjem javne službe zavezan obveščati lastnika.
(3) Ne glede na sklenitev pogodbe o dobavi toplote z uporabnikom se lastnik odjemnega mesta še naprej šteje kot odjemalec, pogodbena stranka distributerja toplote oziroma zavezanec k spoštovanju vseh določil tega akta in drugih predpisov, s katerimi so urejene obveznosti odjemalca kot uporabnika gospodarske javne infrastrukture in gospodarske javne službe distribucije toplote.
(4) Ne glede na pravno podlago uporabe ali način sklenitve pogodbe o dobavi toplote z uporabnikom, je lastnik odjemnega mesta subsidiarno odgovoren za plačilo neporavnanih obveznosti uporabnika. Od lastnika se sme zahtevati izpolnitev po zapadlosti izstavljenega računa. Za uveljavljanje subsidiarne odgovornosti se uporabljajo določila zakona, ki ureja obligacijska razmerja, o subsidiarnem poroštvu.
(5) Pisna vloga oziroma obvestilo mora vsebovati pogodbene podatke iz 64. člena tega akta o lastniku in uporabniku odjemnega mesta, o odjemnem mestu, kopijo pravne podlage za uporabo odjemnega mesta, datum spremembe, naslovnika pisanj v primeru souporabnikov.
(6) Na podlagi vloge oziroma obvestila lastnika distributer uporabniku izstavi izjavo o vstopu v pogodbo o dobavi toplote ali dodatek k pogodbi, ki ga je uporabnik dolžan izpolniti z manjkajočimi podatki, preveriti pravilnost v njem vsebovanih podatkov, ter podpisanega vrniti distributerju. Opustitev popravka se šteje kot potrditev pravilnosti v izjavi o vstopu v pogodbo ali dodatku k pogodbi vsebovanih podatkov.
(7) Distributer toplote ima pravico odkloniti sklenitev pogodbe o dobavi toplote z uporabnikom dokler niso izpolnjene vse finančne in druge obveznosti na predmetnem odjemnem mestu ali vse dosedanje obveznosti novega uporabnika, o čemer lastnika pisno obvesti.
(8) Lastnik in uporabnik sta zavezana obvestiti distributerja toplote o vseh spremembah, ki vplivajo na pogodbeno razmerje o dobavi toplote, v skladu s 65. in 66. členom tega akta.
(9) V primeru prenehanja uporabe se izjava oziroma obvestilo lastnika o prenehanju uporabe šteje kot sprememba pogodbe, ki pomeni prenehanje razmerja med uporabnikom in distributerjem toplote.
(10) V izjemnih primerih nemožnosti ugotovitve lastništva (na primer spor o lastništvu, dedni spori, nepravilni vpisi v javne registre, itn.), nedosegljivosti lastnika ali do sklenitve skupne pogodbe na skupnih odjemnih mestih, se pogodba o dobavi toplote lahko sklene z uporabnikom neposredno. Za presojo razmerij med distributerjem, lastnikom in uporabnikom se smiselno upoštevajo vse določbe tega akta.
2. Posebna razmerja na skupnih odjemnih mestih
68. člen
(skupno odjemno mesto) 
(1) Na skupnem odjemnem mestu distributer toplote toplotno energijo preda in izvaja meritve porabe toplote za eno ali več samostojnih stavb oziroma skupino oziroma skupnost fizičnih in pravnih oseb kot odjemalca.
(2) V primerih upravljanja s skupnim odjemnim mestom kot solastnino ali kot skupno lastnino etažnih lastnikov, se kot odjemalec štejejo vsi (etažni) lastniki (skupina oziroma skupnost odjemalcev) posameznih delov stavb, v imenu in za račun katerih izjavlja voljo upravnik oziroma drug pooblaščenec lastnikov posameznih delov stavb, v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov posameznih delov (pridobivanje projektnih pogojev, mnenj in soglasij, sklepanje, spreminjanje in odpoved pogodb o priključitvi ali dobavi toplote, sporočanje in spreminjanje obračunskih podatkov (spremembe obračunskih mest, obračunske moči, ogrevalnih površin, spremembe oseb odjemalcev). Smiselno se določba uporablja tudi v primerih, ko etažna lastnina formalno še ni vzpostavljena, oziroma posamezne enote še niso vpisane v zemljiško knjigo.
(3) Za namene obračuna, opominjanja, obveščanja in izterjave posameznih računov se kot odjemalec na skupnem odjemnem mestu šteje tudi vsak lastnik oziroma vsak drug uporabnik posameznega dela skupnega odjemnega mesta – obračunskega mesta.
(4) Skupina oziroma skupnost lastnikov ali uporabnikov posameznega dela skupnega odjemnega mesta se šteje kot en odjemalec, za obveznosti ali škodo katerega so distributerju solidarno odgovorni. Skupna izjava o vstopu v skupno pogodbo o dobavi toplote, računi in ostala pisanja takšnemu odjemalcu obračunskega mesta se izstavljajo na naslov osebe, ki jo s sporazumom dogovori skupina odjemalcev. V primeru odsotnosti takšnega sporazuma se kot naslovnik pisanj upošteva distributerju prvo sporočena oseba ali distributer naslovnika pisanj izbere izmed kroga oseb, navedenih v pravni podlagi lastništva oziroma uporabe, uradni evidenci ali drugi javni listini. Naslovnik pisanj se v razmerju do distributerja toplote šteje kot skupni zastopnik oziroma predstavnik vseh članov skupine odjemalcev in je o vseh pisanjih oziroma sodnih postopkih v zvezi z izvajanjem distribucije toplote dolžan obvestiti preostale člane te skupine odjemalcev. Spore iz naslova notranjih razmerij med člani takšne skupine odjemalcev rešujejo člani izključno med seboj.
(5) Distributer toplote lahko vzpostavi tovrstno razmerje tudi v primeru poslovnega objekta, kjer ni vzpostavljene etažne lastnine in kjer želijo uporabo posameznega poslovnega dela omogočiti tretjim osebam. V kolikor se pravila o delitvi stroškov za takšna odjemna mesta ne uporabljajo, način delitve stroškov za izvajanje obračuna zagotovi lastnik. V primeru neplačil uporabnikov je distributer toplote v takšnih odjemnih mestih upravičen do odpovedi pogodbe o dobavi toplote posameznemu uporabniku po prvem neplačanem opominu. Odpoved prične učinkovati ob začetku naslednjega obračunskega obdobja po odpovedi. Zavezanec za plačilo od učinkovanja odpovedi dalje postane lastnik. Odgovornost več lastnikov je solidarna. V vsakem primeru je lastnik subsidiarno odgovoren za neplačila uporabnika. V primeru neporavnanih 3 mesečnih obveznosti ali nemožnosti izterjave oziroma insolventnosti uporabnika ali lastnika, lahko distributer toplote dobavo takšnemu skupnemu odjemnemu mestu prekine ali odpove skupno pogodbo o dobavi toplote, ne glede na plačila posameznega uporabnika. Nadaljevanje dobave je možno zgolj po poravnavi vseh obveznosti in po pogodbi z lastnikom.
69. člen 
(urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odjemnem mestu) 
(1) Za urejanje pogodbenih razmerij in ostalih obveznosti distributerja toplote in odjemalcev na skupnem odjemnem mestu se smiselno uporabljajo določbe akta, ki urejajo pogodbo o dobavi toplote (sklepanje, odpoved, obveščanje o spremembah, razmerja z uporabniki), razen če je v tem poglavju določeno drugače.
(2) Za skupno odjemno mesto se sklene skupna pogodba o dobavi toplote, ki velja za vse in v katero vstopajo vsi lastniki in uporabniki posameznih delov skupnega odjemnega mesta (stanovanj, poslovnih prostorov).
(3) Pogodbo o dobavi toplote za skupno odjemno mesto sklene v imenu in za račun odjemalcev, ki se oskrbujejo s toploto iz skupnega odjemnega mesta, upravnik oziroma, kjer upravnik ni obvezen, drug skupni pooblaščenec ali predstavnik lastnikov posameznih delov stavb. V primeru neobstoja upravnika ali skupnega pooblaščenca ali predstavnika sklenejo takšno pogodbo lastniki.
(4) Vsak odjemalec, pridobitelj lastninske pravice na skupnem odjemnem mestu, stopi na mesto svojega pravnega prednika v pogodbi o dobavi toplote za skupno odjemno mesto. Distributer toplote lastniku izroči kopijo pogodbe in izjavo o vstopu v pogodbo, ki jo pregleda, izpolni manjkajoče podatke in jo podpisano vrne. Obvestilo ali vloga o spremembi lastništva, ki jo poda novi lastnik, se šteje kot izjava o vstopu v pogodbo o dobavi toplote za skupno odjemno mesto.
(5) Vsak odjemalec, uporabnik skupnega odjemnega mesta, vstopi v pogodbo o dobavi toplote za skupno odjemno mesto poleg lastnika posameznega obračunskega mesta. Za urejanje razmerij z uporabnikom se uporablja 67. člen tega akta.
(6) Če distributer toplote nima pravilnih podatkov o odjemalcu oziroma odjemalcih posameznega obračunskega mesta, neposredno ali s posredovanjem upravnika stavbe pozove osebo, ki uporablja zadevni del objekta oziroma objekta, ki predstavlja skupno odjemno mesto, da nemudoma sporoči podatke iz 64. člena tega akta.
(7) Če odjemalec ne želi vstopiti v obstoječe pogodbeno razmerje, ne vrne podpisane pogodbe o dobavi toplote, dodatka k pogodbi ali izjave o vstopu v pogodbo oziroma je opustil dolžnost obvestitve distributerja toplote o spremembi odjemalca, se šteje, da je pogodbeno razmerje nastalo z dnem, ko je odjemalec postal lastnik oziroma ko je pričel z uporabo dela stavbe oziroma stavbe, v kateri odjema toploto.
70. člen 
(razdelitev stroškov na skupnem odjemnem mestu) 
(1) Strošek distribucije oziroma dobave toplote skupnega odjemnega mesta se razdeli na posamezne dele (stanovanja, poslovne prostore), za katere distributer toplote oblikuje obračunska mesta. Račune za posamezne dele stavb distributer toplote izstavlja neposredno odjemalcu posameznega dela na podlagi podatkov, ki jih je zavezan dostaviti odjemalec.
(2) Odjemalec je dolžan zagotovit elemente ali razdelilnike za razdelitev skupnih fiksnih oziroma od porabe neodvisnih stroškov toplote (obračunska moč in števnina) in poseben razdelilnik skupnih stroškov porabljene toplote.
(3) Za izpolnjevanje obveznosti dostave obračunskih podatkov in sprememb elementov ali razdelilnikov, je v skladu z zakonodajo potrebno imenovati upravnika, v primeru, kjer ta ni obvezen, pa skupnega pooblaščenca ali predstavnika odjemalcev oziroma izvajalca delitve in o pooblaščencu za posredovanje podatkov obvestiti distributerja. Za zakonitost, pravilnost in pravočasnost obračunskih podatkov (podatki o posameznih enotah, razdelitvi stroškov) odgovarja odjemalec.
(4) Z razdelilniki si odjemalci skupnih odjemnih mest v odstotkih razdelijo obveznost plačila skupnih stroškov distribucije oziroma dobave toplote in drugih storitev na skupnem odjemnem mestu. Vsota vseh deležev na razdelilniku stroškov mora znašati 100 odstotkov.
(5) Vsaka pravilno sporočena sprememba elementa razdelilnika ali sporočen razdelilnik je sestavni del pogodbe o dobavi toplote za skupno odjemno mesto.
(6) Elementi za razdelitev skupnih fiksnih stroškov in pravila za izdelavo razdelilnika stroškov porabljene toplote, so določeni s predpisi oziroma posebnim dogovorom etažnih lastnikov.
(7) Na skupnih odjemnih mestih, kjer delitev stroškov ni predpisana ali med etažnimi lastniki posebej dogovorjena ali se razdelitev ne sporoči pravilno oziroma pravočasno, se stroški distribucije oziroma dobave toplote delijo po deležu ogrevalne površine posameznega obračunskega mesta v skupni ogrevalni površini.
71. člen 
(način in odgovornost glede sporočanja razdelilnika variabilnih stroškov dobavljene toplote distributerju toplote) 
(1) Merjenje dobave toplote za namen razdelitve variabilnih stroškov dobave toplote vsakemu posameznemu delu stavbe kakor tudi za namene razdelitve variabilnih stroškov več posameznim stavbam, priključenim na skupno odjemno mesto, ni obveznost ali strošek distributerja toplote.
(2) Distributer toplote ni odgovoren za pripravo, pravilnost in pravočasnost razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto. Distributer toplote ni izvajalec delitve stroškov dobavljene toplote po pravilniku, ki ureja način delitve in obračunu stroškov za toploto, razen če je s pogodbo o dobavi toplote drugače določeno.
(3) Razdelilniki stroškov dobavljene toplote za obračun stroškov dobavljene toplote morajo biti izdelani in posredovani v skladu z navodili distributerja toplote in sklenjenim sporazumom o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov.
(4) Lastniki odjemnega mesta morajo določiti pooblaščenca za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto (v nadaljnjem besedilu: izvajalec delitve) in o tem pisno obvestiti distributerja toplote. Izvajalec delitve mora z distributerjem toplote podpisati sporazum o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov, v katerem se določi način, roki in pogoji sporočanja mesečnih razdelilnikov dobavljene toplote.
(5) Izvajalec delitve je zavezan oddati razdelilnik do petega delovnega dne tekočega meseca za pretekli mesec, preko spletne aplikacije distributerja toplote. Pri tem morajo upoštevati uporabniška navodila iz sporazuma. Distributer toplote ima pravico do spremembe v tem odstavku določenih osnovnih navodil za sporočanje deležev, o čemer izvajalca delitve pisno obvesti.
(6) Če mesečni razdelilniki stroškov niso izdelani in posredovani v roku in na način, kot to določa ta akt ali sporazum o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov, ima distributer toplote pravico obračunati stroške toplote po zadnjem prejetem razdelilniku, ki ga ima na voljo. Šteje se, da je zadnji razdelilnik, ki ga ima distributer toplote na voljo, po ključu deleža ogrevalne površine posameznega obračunskega mesta v skupni ogrevalni površini objekta.
(7) Reklamacij iz naslova nesporočenih, napačno sporočenih ali nepravočasno sporočenih razdelilnikov stroškov distributer toplote ni dolžan upoštevati in jih je odjemalec zavezan uveljavljati izključno v postopkih in razmerju z upravnikom ali pooblaščenim izvajalcem delitve. Če je distributer toplote že izdal račune na podlagi napačnega razdelilnika, se računi štejejo za pravilne.
(8) V ceni izvajanja distribucije toplote je zajeta enkratna izstavitev računa mesečno, za obračunsko obdobje enega meseca in za posamezni del skupnega odjemnega mesta.
(9) Odjemalec, upravnik oziroma skupni pooblaščenec ali predstavnik skupnega odjemnega mesta in izvajalec delitve so distributerju toplote kot izvajalcu obračuna zadolženi dostaviti vse podatke za namene izpolnitve predpisanih poročilnih obveznosti.
(10) Za nepravočasne in nepravilne podatke, ki so podlaga obračuna, so osebe iz prejšnjega odstavka distributerju toplote tudi odškodninsko odgovorne.
72. člen 
(odpoved pogodbe o dobavi toplote na skupnem odjemnem mestu) 
Odpoved pogodbe o dobavi toplote na skupnem odjemnem mestu velja le, če jo podajo lastniki tega odjemnega mesta skupaj, v pisni obliki in v skladu s predpisanim večinskim soglasjem. Odpoved v imenu in za račun lastnikov skupnega odjemnega mesta poda upravnik stavbe oziroma drug skupni pooblaščenec ali predstavnik odjemalcev, v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov delov stavb. Z dnem prejema popolne odpovedi začne teči odpovedni rok po pogodbi o dobavi toplote oziroma po tem aktu. Pri postopku odpovedi se smiselno uporabljajo določila 63. člena tega akta.
73. člen 
(odpoved pogodbe o dobavi na skupnem odjemnem mestu s strani lastnika ali uporabnika posameznega dela stavbe) 
(1) Pogodbo o dobavi na skupnem odjemnem mestu lahko v svojem imenu in za svoj račun odpove tudi vsak lastnik posameznega dela zaradi spremembe lastništva. Pri tem se uporabljajo določbe 65. in 66. člena tega akta. Odpoved lastnika iz razloga spremembe lastništva posameznega dela ne vpliva na veljavnost pogodbenega razmerja z ostalimi lastniki ali uporabniki skupnega odjemnega mesta.
(2) Pogodbo o dobavi na skupnem odjemnem mestu lahko v imenu in za račun uporabnika odpove lastnik posameznega dela zaradi prenehanja oziroma sprememb uporabnika. Pri tem se uporabljajo določbe 65. in 67. člena tega akta. Odpoved pogodbe z uporabnikom posameznega dela ne vpliva na veljavnost skupne pogodbe z lastnikom ali ostalimi lastniki in uporabniki skupnega odjemnega mesta.
(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena se šteje, da je bila odpoved podana s pisnim obvestilom lastnika o spremembi odjemalca in učinkuje s prvim dnem naslednjega obračunskega obdobja po prejemu popolnega obvestila.
3. Storitev dobave toplote
74. člen
(čas dobave toplote) 
(1) Distributer toplote dobavlja odjemalcu toploto neprekinjeno vse leto in mu zagotavlja na odjemnem mestu v priključni postaji parametre skladno z določbami 95. člena tega akta.
(2) Izjemoma so možne prekinitve dobave toplote le skladno z določbami tega akta oziroma če se distributer toplote in odjemalec tako dogovorita.
75. člen 
(spremenjeni pogoji oskrbe s toploto v Mestni občini Maribor) 
(1) Če se v skladu z razvojem oskrbe s toploto v Mestni občini Maribor pogoji za dobavo toplote toliko spremenijo, da so potrebne tehnično tehnološke spremembe, predelave ali zamenjave na distribucijskem omrežju ali na odjemalčevih toplotnih napravah (na primer preventivni ali korekcijski ukrepi zaščite delovanja sistema, spremembe oskrbnega režima zaradi prilagoditve povečanega obsega oskrbe), poravna vse stroške, ki nastanejo na distribucijskem omrežju, distributer toplote, odjemalec pa praviloma vse stroške na priključkih in vse stroške na svojih napravah. Če napravam v lasti odjemalca ni pretekla ekonomska življenjska doba (dvajset let) in so bile naprave ves čas uporabe ustrezno vzdrževane, krije sorazmerni del stroškov za neamortiziran del naprav distributer toplote.
(2) Če odjemalec ne prevzame stroškov iz prejšnjega odstavka ali če potrebne spremembe niso opravljene pravočasno in niso časovno usklajene z deli na distributerjevih napravah, mu distributer toplote ni dolžan dobavljati toplote, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za varno in pravilno obratovanje.
4. Začetek dobave toplote
76. člen
(začetek dobave toplote) 
(1) Distribucijski sistem je mogoče pričeti uporabljati, ko:
– je izdano soglasje za priključitev;
– so izpolnjeni pogoji iz izdanih soglasij;
– je sklenjena pogodba o priključitvi;
– je priključitev pravilno izvedena;
– je sklenjena pogodba o dobavi toplote;
– so izvedeni pregledi in preizkusi in so o tem izdana poročila;
– lastnik stavbe ali imetnik soglasja za priključitev predloži uporabno dovoljenje za stavbo ali za toplotne naprave, če je bilo izdano gradbeno dovoljenje;
– so poravnane vse finančne obveznosti bodočega odjemalca toplote do distributerja toplote;
– je podpisan zapisnik o nastavitvi toplote postaje.
(2) Odjemalec in distributer toplote z zapisnikom določita dejanski začetek dobave toplote. Zapisnik mora med drugim vsebovati obračunsko moč, začetno stanje merilnih naprav in datum začetka dobave. Lastnik stavbe ali imetnik soglasja lahko zaprosi za začetek dobave toplote pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja na osnovi sklenitve pogodbe o začasnem obratovanju.
5. Ugotavljanje dobavljenih in prevzetih količin toplote
77. člen
(ugotavljanje dobavljenih količin toplote) 
(1) Distributer toplote preda toploto, odjemalec pa prevzame toploto na točki merilne naprave.
(2) Količina dobavljene toplote se ugotovi na podlagi odčitka merilne naprave na odjemnem mestu v toplotni postaji, nameščene na merilnem mestu v priključni postaji.
(3) Količine dobavljene toplote se merijo neposredno s toplotnim števcem, izražene v MWh.
(4) Pri ugotavljanju količine dobavljene toplote se ne upoštevajo merilne naprave, ki so namenjene za interno razdelitev porabljene toplote.
(5) Količino dobavljene toplote ugotavlja distributer toplote na stroške lastnika merilne naprave z merilnimi napravami na odjemnem mestu posameznega odjemalca oziroma na skupnem odjemnem mestu več odjemalcev ali stavb, kjer odjemalci prevzamejo toploto.
(6) Podatke z merilnih naprav na odjemnem mestu v toplotni postaji odčita distributer toplote, razen če se odjemalec in distributer toplote ne dogovorita drugače.
(7) Šteje se, da odjemalec prevzame toploto na odjemnem mestu v enaki kakovosti, kot je bila predana, in v količini, kot je bila izmerjena na odjemnem oziroma merilnem mestu.
(8) Če odjemalec ne soglaša s kakovostjo ali količino toplote, prevzete na odjemnem mestu, je dokazno breme na strani odjemalca.
(9) Distributer toplote posreduje podatke meritev pridobljenih iz merilne naprave le odjemalcu oziroma njegovemu pooblaščencu. V primeru zahtev po pridobitvi podatkov tretje osebe, mora tretja oseba distributerju toplote posredovati pooblastilo odjemalca oziroma njegovega pooblaščenca o možnosti pridobitve tovrstnih podatkov v njegovem imenu.
78. člen 
(merilne naprave) 
(1) Merilne naprave so v lasti odjemalca, ki je lastnik stavbe oziroma imetnik soglasja za priključitev. Prvi nakup in prva vgradnja merilne naprave na odjemnem mestu v priključni postaji sta strošek odjemalca.
(2) Merilne naprave namešča na merilno mesto v priključni postaji distributer toplote.
(3) Merilne naprave, ki merijo odjem toplote, so merilniki toplote za vročo vodo (merilniki toplotne energije – MTE) s pripadajočimi tipali temperature in računsko enoto.
(4) Delilne in druge naprave namenjene meritvam, ki so nameščene v hišni postaji ali na internih napravah odjemalca služijo le za interno razdelitev stroškov toplote na skupnih odjemnih mestih, ki je izmerjena z merilno napravo na merilnem mestu v priključni postaji.
79. člen 
(ustreznost merilnih naprav) 
Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant v skladu s pogoji distributerja toplote. Vse merilne naprave morajo imeti veljavno overitveno oznako v skladu z zakonom, ki ureja meroslovje. Po namestitvi merilne naprave se na napravo in njene sestavne dele namestijo pečati, ki onemogočajo njeno demontažo brez poškodbe.
80. člen 
(kontrola merilne naprave) 
(1) Merilne naprave pregleduje, vzdržuje in zamenjuje ter izvaja redne menjave distributer toplote na stroške odjemalca. Navedene storitve so del pogodbe o dobavi toplote.
(2) Stroške, ki nastanejo z deli iz prejšnjega odstavka, plača odjemalec z mesečno števnino.
81. člen 
(redni pregledi in zamenjava merilne naprave) 
(1) Redne preglede merilne naprave in njihovo zamenjavo v zakonitem roku izvaja na stroške lastnika merilne naprave distributer toplote v skladu z veljavno zakonodajo. Stroške, ki nastanejo z omenjenimi deli, plača odjemalec z mesečno števnino.
(2) Če je pri odjemalcu zaradi namestitve ali odstranitve internih toplotnih naprav ali drugih razlogov na strani odjemalca potrebno zamenjati merilno napravo z novo drugih dimenzij ali karakteristik, nosi stroške nabave in vgradnje nove merilne naprave ter ostale stroške predelave napeljave odjemalec, ki je lastnik odjemnega mesta.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek odjemalcu po petih letih plačevanja stroškov za vzdrževanje merilne naprave opravi zamenjavo stare merilne naprave z novo in manjšo merilno napravo distributer toplote na svoje stroške, odjemalec pa plača stroške predelave napeljave.
(4) Distributer toplote in odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico kontrolirati točnost merilne naprave. Če se pri pregledu ugotovi, da točnost merilne naprave presega vrednost predpisanega največjega dopustnega merilnega pogreška, plača stroške pregleda distributer toplote, v nasprotnem primeru pa odjemalec oziroma lastnik merilne naprave.
82. člen 
(okvara merilnih naprav) 
(1) V primeru okvare merilnih naprav, poškodbe ali motnje v delovanju merilne naprave, mora odjemalec o tem takoj obvestiti distributerja toplote. Distributer toplote je dolžan navedene napake odpraviti takoj, ko je glede na naravo napake mogoče.
(2) Če se ugotovi, da je odgovornost za okvaro, poškodbo ali motnjo v delovanju merilne naprave na strani odjemalca, bremenijo stroški popravila ali zamenjave merilne naprave odjemalca, v nasprotnem primeru pa distributerja toplote.
83. člen 
(način izvajanja meritev) 
(1) Distributer toplote zagotavlja merjenje količin toplote v okviru in pod pogoji, kot je določeno v soglasju za priključitev in s pogodbo o dobavi toplote. Odjem mora biti znotraj delovnega območja merilne naprave, ki je bil določen na osnovi zahteve k priključitvi.
(2) Če je odjem toplote izven delovnega območja merilne naprave, distributer toplote ne odgovarja za predpisano natančnost merjenja. V tem primeru je odjemalec dolžan plačati odmerjene količine toplote ne glede na morebitne napake pri merjenju.
84. člen 
(naprave za daljinski prenos podatkov) 
(1) Naprave, ki v toplotni postaji omogočajo daljinski prenos podatkov za potrebe obračuna in učinkovito delovanje toplotne postaje, namešča, premešča in vzdržuje distributer toplote na stroške odjemalca. Distributer toplote tudi predpiše zahtevane lastnosti naprav s funkcijo daljinskega prenosa podatkov.
(2) Odjemalci, pri katerih so nameščene merilne naprave in naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, morajo distributerju toplote brezplačno omogočiti priklop na električno omrežje. Stroške električne energije za delovanje teh naprav nosi odjemalec.
6. Merjenje količin toplote
85. člen
(obveznost distributerja toplote za zagotavljanje merilnih podatkov) 
Distributer toplote je odgovoren za zagotavljanje merilnih podatkov za obračun prevzetih in dobavljenih količin toplote v toplotni postaji na odjemnem mestu.
86. člen 
(odčitovalno obdobje) 
(1) Redno odčitovalno obdobje je časovni interval, v katerem distributer toplote izvaja redno odčitavanje merilnih naprav in je enako obračunskemu obdobju.
(2) Redno odčitovalno obdobje je mesečno.
87. člen 
(obveznost odjemalca glede zagotavljanja meritev) 
(1) Pri izvajanju aktivnosti v zvezi z izvajanjem meritev mora odjemalec distributerju toplote omogočiti neoviran dostop do vseh merilnih naprav. Odjemalec mora poskrbeti, da so merilne naprave vedno dostopne in lahko čitljive. Odjemalec mora zavarovati merilne naprave pred poškodbami overitvenih oznak merilnih naprav, poškodbo pečatov (za računsko enoto, temperaturo tipala dovoda, temperaturo tipala povratka, itn.), drugimi poškodbami in jih zavarovati pred zmrzaljo.
(2) Če distributer toplote zaradi odsotnosti odjemalca ali zaradi drugih razlogov na strani odjemalca ni mogel odčitati merilne naprave, je odjemalec dolžan na osnovi obvestila distributerja toplote javiti pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi distributer toplote.
88. člen 
(določanje količin dobavljene toplote brez odčitka) 
Za obračunsko obdobje, za katerega niso bile odčitane obračunske merilne naprave zaradi odsotnosti odjemalca ali drugih razlogov na strani odjemalca (na primer onemogočanje dostopa do merilne naprave), distributer toplote zaračuna toploto na osnovi ocenjene porabe v obračunskem obdobju, upoštevajoč preteklo porabo in dejanski temperaturni primanjkljaj v obračunskem obdobju.
89. člen 
(določanje količin dobavljene toplote v primeru okvare merilne naprave, ki je nastala brez krivde odjemalca) 
(1) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, ki je nastala brez krivde odjemalca, količine predane toplote nepravilno registrirane oziroma nepravilno merjene, se na podlagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine toplote sporazumno popravijo za čas od zadnje kontrole merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev od dneva, ko so bile nepravilnosti ugotovljene. Pri tem je potrebno upoštevati vse okoliščine, v katerih je odjemalec prejemal toploto v času, ko je merilna naprava nepravilno merila oziroma registrirala količine predane toplote.
(2) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerjenih količin, se popravek izvrši tako, da se predane količine toplote za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave niso pravilno merile oziroma registrirale teh količin, določi na osnovi srednjih vrednosti predanih količin v obdobju pred in po nastanku okvare, z upoštevanjem dinamike dobave toplote oziroma temperaturnega primanjkljaja.
90. člen 
(določanje količin dobavljene toplote v primeru okvare merilne naprave po krivdi odjemalca) 
(1) Dobavljena količina toplote, ki je odvisna od zunanje temperature, se za obračunsko obdobje, ko je bila merilna naprava namerno pokvarjena, namerno odstranjena oziroma je bilo s strani lastnika(ov) odjemnega mesta distributerju toplote namerno onemogočeno odčitanje porabe toplote, določi po naslednji enačbi:
Q = Qh x K x Y 
pri tem pomenijo:
Q ... dobavljena količina toplote (MWh)
Qh ... obračunsko (priključno) moč toplotnih naprav za ogrevanje in klimatizacijo prostorov (MW)
K ... število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav z obračunsko (priključno) močjo v obračunskem obdobju
Y ... faktor odjema toplote za primerljivo obračunsko obdobje, ki znaša za stanovanjski odjem 0,75, za poslovne prostore pa 0,85. Za obdobje poskusnega obratovanja se upošteva faktor odjema 1,00.
K
=
24 x Z x (tn – tz sr)
tnp – tzmin
pri tem pomenijo:
Z ... število ogrevalnih dni
tn ... srednja projektna ali predpisana temperatura prostorov
tnp ... srednja projektna notranja temperatura prostorov
tz sr ... srednja zunanja temperatura v obračunskem obdobju
tz min ... –13 °C, računska minimalna zunanja temperatura.
(2) Dobavljena količina toplote, ki ni odvisna od zunanje temperature (na primer ogrevanje sanitarne tople vode), se za obračunsko obdobje, ko je bila merilna naprava namerno pokvarjena, namerno odstranjena oziroma je bilo s strani lastnika oziroma lastnikov odjemnega mesta distributerju toplote namerno onemogočeno odčitanje porabe toplote, določi po najvišji obračunani količini v zadnjih 12 mesecih.
91. člen 
(neupravičen odjem) 
(1) Za neupravičen odjem toplote se šteje:
– odjem toplote, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin dobavljene toplote;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki ni overjena pri akreditiranem kontrolnem organu iz razlogov na strani lastnika oziroma odjemalca;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki je namerno poškodovana;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, kjer so nepooblaščeno odstranjeni oziroma poškodovani pečati merilne naprave oziroma njeni sestavni deli;
– odjem toplote, izveden z nedovoljenim posegom v distribucijski sistem;
– odjem toplote, ki ga izvaja odjemalec s tem, da je priključil svoje interne toplotne naprave na distribucijski sistem brez soglasja distributerja toplote.
(2) Dokazno breme upravičenega odjema je na strani osebe, za katero obstaja utemeljen sum, da izvaja neupravičen odjem toplote.
(3) Če trajanje neupravičenega odjema ni mogoče ugotoviti, se neupravičen odjem toplote obračuna od zadnjega odčitka obračunske merilne naprave s strani distributerja toplote. Če zadnjega odčitka obračunske merilne naprave ni mogoče pridobiti, je dokazno breme o trajanju neupravičenega odjema na strani osebe, ki izvaja neupravičen odjem toplote.
(4) Če ni mogoče ugotoviti količin neupravičeno odvzete toplote, se količina toplote določi v skladu z 90. členom tega akta, pri čemer se za obračunsko moč uporabi podatke iz primerljive druge stavbe, z upoštevanjem najvišjega faktorja odjema toplote (Y=1).
(5) Odjemalec mora distributerju toplote plačati tudi vse stroške in škodo, ki jo povzroči z neupravičenim odjemom toplote.
(6) Vsak neupravičen odjem toplote, odstranitev oziroma poškodovanje pečata merilne naprave oziroma njenih sestavnih delov se prijavi organom pregona in pristojnemu inšpekcijskemu organu.
(7) Pri obračunu neupravičenega odjema toplote distributer toplote obračuna 25 % višje tarifne postavke toplote.
7. Nujna oskrba gospodinjskih odjemalcev
92. člen
(nujna oskrba gospodinjskih odjemalcev) 
(1) Distributer toplote v primeru predvidenega odklopa distribucije toplote zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti obvesti gospodinjskega odjemalca o datumu predvidenega odklopa, možnosti nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora predložiti, ter rokih za predložitev dokazil.
(2) Nujna oskrba je ukrep, ki preloži odklop gospodinjskega odjemalca individualnega odjemnega mesta in je namenjena samo skrajnim primerom ogrožanja življenja in zdravja gospodinjskega odjemalca, ki si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za najnujnejšo ogrevanje stanovanjskih prostorov.
(3) Do nujne oskrbe so upravičeni gospodinjski odjemalci iz drugega odstavka tega člena izključno v primeru, da bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje in zdravje gospodinjskega odjemalca in oseb, ki z odjemalcem prebivajo v skupnem gospodinjstvu.
(4) Gospodinjski odjemalec, ki je prejel obvestilo distributerja toplote o odklopu zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti in želi uveljaviti pravico do nujne oskrbe mora na podlagi določb zakona, ki ureja energetiko, v roku osmih dni od prejema obvestila o odklopu podati distributerju toplote vlogo za priznanje te pravice in predložiti vsa ustrezna dokazila. Obrazec vloge za uveljavitev pravice do nujne oskrbe je odjemalcem dostopen na spletni strani distributerja toplote.
(5) Distributer toplote pri presoji upravičenosti do nujne oskrbe najprej ugotavlja, ali gospodinjski odjemalec izpolnjuje kriterije iz drugega odstavka tega člena, nato pa, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje ali zdravje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu, ki se ugotavljajo na podlagi izpolnjevanja enega izmed naslednjih dveh pogojev:
– ali glede na letni čas in temperaturne razmere ter vrsto stavbe, v kateri gospodinjski odjemalec prebiva, odklop distribucije toplote ogroža življenje in zdravje tega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo, zaradi neobstoja možnosti uporabe drugega vira ogrevanja z enakimi ali nižjimi stroški;
– ali bi bilo v primeru odklopa distribucije toplote ogroženo zdravstveno stanje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu.
(6) Do nujne oskrbe glede na letni čas in temperaturne razmere so gospodinjski odjemalci lahko upravičeni le v obdobju ogrevalne sezone.
(7) Do nujne oskrbe v obdobju ogrevalne sezone niso upravičeni gospodinjski odjemalci, ki prebivajo v stavbah, v katerih je vsaj v enem bivalnem prostoru odjemalca omogočeno ogrevanje s trdimi gorivi ali drugim virom ogrevanja.
(8) Distributer toplote kot pogoj, da gre za gospodinjskega odjemalca iz drugega odstavka tega člena, upošteva potrdilo Centra za socialno delo, iz katerega je razvidno, da odjemalec:
– še ni prejemnik redne socialne pomoči in
– je odjemalec vložil vlogo za dodelitev redne denarne socialne pomoči že pred prejemom obvestila o odklopu, vendar o njej še ni odločeno.
(9) Distributer toplote v postopku ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe zaradi letnega časa in temperaturnih razmer zahteva potrdilo oziroma zapisnik o rednem letnem pregledu kurilnih naprav pristojne dimnikarske službe, iz katerega je nedvoumno razvidno, da ni vsaj v enem prostoru možno ogrevanje na trda ali druga goriva in izjavo odjemalca, da v nobenem prostoru ni vgrajena kurilna naprava za ogrevanje na trda ali druga goriva ali druga ogrevalna naprava. Dokazilo ne sme biti starejše od enega leta.
(10) Upravičenost do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja distributer toplote presoja na podlagi dokazila, iz katerega izhaja, da bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje in zdravje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu.
(11) Distributer toplote v postopku ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja upošteva potrdilo osebnega zdravnika, da gospodinjski odjemalec za ohranjanje življenja in zdravja nujno potrebuje distribucijo toplote z namenom zagotavljanja ustreznih bivalnih razmer. Potrdilo mora biti izdano posebej za namen ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe in mora natančno opredeliti obdobje, v katerem bi odklop ogrožal življenje in zdravje gospodinjskega odjemalca.
(12) Če distributer toplote presodi, da je gospodinjski odjemalec upravičen do nujne oskrbe, o tem pisno obvesti odjemalca. Obvestilu, ki je namenjeno odjemalcu priloži seznam nasvetov za varčevanje z energijo, ki lahko pripomorejo k znižanju porabe energije oziroma stroškov ogrevanja. Distributer toplote sme pri izvajanju nujne oskrbe omejiti odjem toplote gospodinjskemu odjemalcu do količine, ki je nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja tega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo.
(13) Gospodinjski odjemalec je upravičen do nujne oskrbe za čas od predvidenega odklopa, kot izhaja iz obvestila iz prvega odstavka tega člena in dokler obstajajo okoliščine, ki povzročajo ogrožanje življenja in zdravja tega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo, vendar najdlje do dokončne odločbe Centra za socialno delo glede dodelitve redne denarne socialne pomoči. Za ta čas se odklop gospodinjskega odjemalca preloži.
(14) Če distributer toplote presodi, da niso izpolnjeni pogoji za nujno oskrbo, o tem nemudoma pisno obvesti gospodinjskega odjemalca in nadaljuje s postopkom odklopa.
(15) Določila o nujni oskrbi se ne uporabljajo na skupnih odjemnih mestih, ne vplivajo na izstavljanje računov ali sodne postopke uveljavljanja terjatev ter prav tako ne na uveljavljanje subsidiarne odgovornosti lastnikov za dolgove najemnikov oziroma drugih uporabnikov odjemnih mest.
8. Obveščanje odjemalcev
93. člen
(kontaktna točka za odjemalce) 
(1) Distributer toplote odjemalcem zagotavlja potrebne informacije glede njihovih pravic, veljavnih predpisov in metod za reševanje sporov, ki so jim na voljo v primeru spora z distributerjem toplote na spletni strani distributerja toplote in v kontakti točki, ki se nahaja na sedežu distributerja toplote.
(2) V kontaktni točki distributer toplote zagotovi najmanj informacije o:
– načinih reševanja sporov;
– veljavnih cenah toplote;
– splošno veljavnih pogojih v zvezi z dostopom do teh storitev in v zvezi njihovo uporabo;
– načinu pridobitve podatkov o njihovi porabi;
– pravicah do oskrbe s toploto v skladu predpisi in splošnimi akti.
94. člen 
(obveščanje odjemalcev) 
(1) Distributer toplote odjemalcem toplote zagotavlja informacije o obračunu distribucije toplote in porabi na mesečnem računu, na sedežu podjetja, na spletnem in mobilnem portalu ter na spletni strani distributerja toplote.
(2) Distributer toplote odjemalcem toplote enkrat letno poda informacije o primerjavi porabe energije odjemalca s porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta in primerjavi s povprečnim normaliziranim ali referenčnim porabnikom energije iz iste porabniške kategorije, kadar je to mogoče.
(3) Distributer toplote odjemalcem toplote posreduje podatke o pravnih in fizičnih osebah, ki nudijo informacije o učinkoviti rabi energije, vključno z naslovi spletnih strani, na katerih je mogoče dobiti informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti.
(4) Vsa obveščanja odjemalcev iz prvega do tretjega odstavka tega člena, distributer toplote izvaja brezplačno.
(5) Šteje se, da so bili podatki iz tega člena zagotovljeni, če so dosegljivi na sedežu podjetja, mobilnem ali spletnem portalu distributerja toplote, ali objavljeni na spletni strani distributerja toplote.
9. Kakovost toplote
95. člen
(kakovost toplote) 
(1) Kakovost dobavljene toplote se ugotavlja na odjemnem mestu odjemalca. Dobavljena toplota iz distribucijskega sistema je ustrezne kakovosti, če izmerjeni parametri na odjemnem mestu ustrezajo naslednjim parametrom:
– diferenčni tlak na odjemnem mestu je minimalno 100 kPa;
– temperatura dovoda na odjemnem mestu je minimalno 65 °C oziroma skladno s temperaturnim diagramom vročevodnega omrežja v prilogi, ki je sestavni del tega akta. Temperatura dovoda na odjemnem mestu se zagotavlja v odvisnosti od zunanje temperature v skladu s temperaturnim diagramom vsak dan minimalno med 06:00 uro in 21:00 uro.
(2) Distributer toplote odgovarja za kakovost dobavljene toplote skladno s tem aktom, pogodbo o dobavi toplote in zapisnikom, pod pogojem, da so odjemalčeve toplotne naprave zgrajene in obratujejo skladno s projektno dokumentacijo in da so obratovalno sposobne.
10. Obračun, način plačil, postopek opominjanja in reševanje reklamacij
96. člen
(obračunsko obdobje) 
(1) Obračunsko obdobje je časovni interval, na katerega se nanaša obračun.
(2) Redno obračunsko obdobje stroškov dobavljene toplote je mesečno.
(3) Perioda izstavljanja računov je mesečna.
97. člen 
(obračun distribucije oziroma dobave toplote) 
(1) Distributer toplote zaračunava distribucijo oziroma dobavo toplote v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost distribucije toplote, tem aktom ter pogodbo o dobavi toplote, za vsako obračunsko mesto posebej. Distributer toplote izstavlja račune neposredno lastnikom ali uporabnikom obračunskega mesta.
(2) Distributer toplote ni zavezan dodatno deliti računov na obračunskih mestih skupine odjemalcev. V vsakem primeru so člani skupine odjemalcev na obračunskem mestu solidarno odgovorni za plačilo obveznosti do distributerja.
(3) Stroški distribucije oziroma dobave toplote so:
– stroški uporabe distribucijskega sistema in dobavljene toplote v obliki fiksnega dela (obračunska moč) in variabilnega dela (dobavljena količina toplote) tarifnih postavk toplote;
– stroški števnine.
(4) Stroške ostalih storitev izvedenih na zahtevo ali iz razlogov na strani odjemalca, ki jih distributer toplote izvaja in zaračunava, vendar v tarifnem sistemu za dobavo toplote niso zajeti, obračuna distributer po ceniku, ki ga objavi na spletni strani in sedežu podjetja.
(5) Stroške za porabljeno električno energijo za obratovanje toplotne postaje plača odjemalec dobavitelju električne energije. Stroške za porabljeno vodo iz vodovodnega omrežja (polnitve oziroma dopolnjevanja sekundarnega sistema ogrevanja, vodo za potrebe čiščenja prostora toplotne postaje, vodo za potrebe priprave tople sanitarne vode) plača odjemalec dobavitelju vode.
98. člen 
(zaračunavanje distribucije oziroma dobave toplote) 
(1) Mesečni obračun distribucije oziroma dobave toplote se izvede z:
– razvrstitvijo odjemalca v ustrezno tarifno skupino;
– obračunom obračunske moči (posebej za namene ogrevanja in posebej za namene priprave sanitarne tople vode);
– obračunom dobavljenih količin toplote (posebej za namene ogrevanja in posebej za namene priprave sanitarne tople vode);
– obračunom števnine;
– obračunom predpisanih dajatev in prispevkov.
(2) Obračun obračunske moči se izvede mesečno z upoštevanjem cene glede na razvrstitev odjemalca v ustrezno tarifno skupino in določeno obračunsko moč.
(3) Obračunska moč se na skupnih odjemnih mestih določi za celotno skupno odjemno mesto. Strošek skupne obračunske moči se mesečno razdeli na posamezne enote oziroma obračunska mesta, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi o delitvi skupnih fiksnih stroškov, oziroma, kjer le ta ni določena, v skladu s 70. členom tega akta.
(4) Obračun dobavljenih količin toplote se izvede glede na dejanske odčitke merilne naprave v toplotni postaji na odjemnem mestu, ki jih izvaja distributer toplote. Pri obračunu se upošteva vsakokrat veljavna cena variabilnega dela cene za toploto (TPV), objavljena na spletni strani in na sedežu distributerja toplote.
(5) Na skupnem odjemnem mestu se odčitek izvede na merilni napravi v skupni toplotni postaji. Tako izmerjena skupna poraba se na podlagi s strani odjemalcev oziroma pooblaščenih izvajalcev delitev sporočenih razdelilnikov razdeli na posamezne enote oziroma obračunska mesta skupnega odjemnega mesta. Odčitke delilnikov na posameznih obračunskih mestih uporablja zgolj izvajalec delitve za namene delitve skupnih stroškov in določitev deležev posameznih enot v skupnih stroških, katerih končni rezultat je distributerju toplote sporočen razdelilnik.
(6) Obračun števnine se izvede mesečno glede na velikost in število merilnih naprav na odjemnem mestu v toplotni postaji z razvrstitvijo merilnih naprav v ustrezne tarifne skupine iz 110. člena tega akta in z upoštevanjem veljavne cene.
(7) Pri mesečnem obračunu toplote se lahko izvede tudi obračun ostalih storitev distributerja toplote, ki jih je ta izvedel po naročilu odjemalca ali iz razlogov na strani odjemalca.
99. člen 
(postopek določanja obračunske moči) 
(1) Distributer toplote na osnovi vloge odjemalca v postopku izdaje soglasja za priključitev na distribucijski sistem po 40. členu tega akta določi priključno moč za posamezne namene rabe toplote:
– ogrevanje prostorov (OGP);
– priprava sanitarne tople vode (STV);
– uporaba v tehnoloških procesih (INP01);
– hlajenje z uporabo ogrevnega medija vroča voda (INP02).
(2) Priključno moč distributer toplote določi na osnovi predložene PZI projektne dokumentacije toplotne postaje, priključka in strojnih instalacij objekta, ki koristijo toploto iz distribucijskega sistema skladno z navedeno priključno močjo v projektni dokumentaciji. V primeru neobstoja le te, predvsem v primeru manjših kompaktnih toplotnih postaj moči do 20 kW, se priključna moč določi na osnovi ostale razpoložljive dokumentacije sistemov ogrevanja oziroma internih toplotnih naprav objekta, energetsko oskrbovanih preko distribucijskega sistema toplote (tehnična dokumentacija toplotne postaje, projekt sistema ogrevanja objekta, izjava projektivnega podjetja o potrebni obračunski moči objekta s kratko tehnično obrazložitvijo).
(3) Za vsako večjo spremembo priključne moči zaradi spremenjene predvidene vrednosti toplotnih izgub kot posledice izvedenih sprememb toplotne zaščite stavbe, spremembe namembnosti in uporabe dela stavbe, razširitve, posodobitve ali ukinitve internih toplotnih naprav, itn., ki ima za posledico potrebo po spremembi elementov oziroma rekonstrukciji toplotne postaje, kakor tudi za vse celovite rekonstrukcije obstoječih (dotrajanih) toplotnih postaj ter zamenjave obstoječih ali dotrajanih toplotnih postaj z novimi toplotnimi postajami, mora odjemalec oziroma njegov pooblaščenec pridobiti novo soglasje za priključitev. Vlogi za izdajo soglasja mora odjemalec priložiti projektno dokumentacijo, ki dokazuje na stavbi izvedene spremembe, ki imajo za posledico spremembo priključne moči, morebitne predelave internih toplotnih naprav in preverbe ustreznosti, oziroma zamenjave posameznih elementov toplotne postaje.
(4) Za vsako manjšo spremembo priključne moči, ki ne zahteva spremembe elementov oziroma rekonstrukcije toplotne postaje, kot posledice spremembe toplotne zaščite stavbe oziroma manjše spremembe namembnosti dela stavbe, mora odjemalec oziroma njegov pooblaščenec pridobiti soglasje za znižanje priključne moči na novo obračunsko moč. Vlogi za izdajo soglasja za znižanje priključne moči na novo obračunsko moč mora odjemalec priložiti poenostavljen projekt preverbe ustreznosti ključnih elementov toplotne postaje (ustreznost količinske regulacije pretoka, omejevanje pretoka in moči, ustreznost velikosti merilnika porabe toplote, toplotnega izmenjevalca, itn.) ter projektantsko obrazložitev in rezultate projektantskega izračuna novih toplotnih potreb objekta, iz katerega je razvidna določitev nove obračunske moči toplotne postaje.
(5) Priključne oziroma obračunske moči za ogrevanje ni možno znižati pod vrednost toplotnih izgub stavbe.
(6) Distributer toplote na osnovi vloge odjemalca v postopku sklepanja pogodbe o dobavi toplote po 61. členu tega akta določi obračunsko moč. Obračunska moč je lahko enaka ali manjša od priključne moči po izdanem soglasju za priključitev in se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote. Soglasje distributerja toplote za spremembo obračunske moči postane del sklenjene pogodbe o dobavi toplote.
(7) Obračunska moč je lahko manjša od priključne moči tudi kadar posamezni deli stavbe in njihove interne toplotne naprave niso zgrajeni v celotnem obsegu po predloženi dokumentaciji ob izdaji soglasja za priključitev. Obračunska moč je lahko v tem primeru manjša od priključne moči za največ do 30 %, sicer mora odjemalec za spremembo priključne moči pridobiti novo soglasje za priključitev.
(8) Obračunska moč se določi največ enkrat v kurilni sezoni za minimalno obdobje 12 mesecev.
100. člen 
(rok in način plačila) 
(1) Rok plačila računov je 8 dni po prejemu računa, razen če s pogodbo o dobavi toplote ali predpisi ni določeno drugače.
(2) Če odjemalec ne poravna računa pravočasno, distributer toplote odjemalca pozove k izpolnitvi obveznosti s pisnim opominom. V prvem pisnem opominu se določi dodaten rok plačila, ki za gospodinjske odjemalce ne sme biti krajši od 15 dni. Dodaten rok plačila velja zgolj za prvi opomin. Distributer toplote lahko po preteku dodatnega roka nemudoma začne s postopkom sodne izterjave, v primerih, kjer je očitno, da odjemalec ne bo poravnal obveznosti niti v dodatnem roku, pa tudi brez dodatnega opomina (na primer neplačani računi iz preteklosti, neutemeljeno zavračanje sklenitve pogodbe o dobavi toplote, neutemeljeno zavračanje predvidene oskrbe zlasti v primeru skupnih odjemnih mest).
(3) Če odjemalec ne plača računa niti po preteku dodatnega roka iz prvega opomina, lahko distributer toplote odjemalca po predhodnem obvestilu odklopi. Rok od prejema obvestila o predvidenem odklopu do dejanskega odklopa za gospodinjske odjemalce ne sme biti krajši od 15 dni. Pred odklopom je gospodinjskega odjemalca treba obvestiti tudi o možnosti nujne oskrbe v skladu z določbami 92. člena tega akta. To določilo se ne uporablja v primeru neplačil posameznega odjemalca skupnih odjemnih mest.
(4) Odklop odjemalca iz razlogov neporavnanih pogodbenih obveznosti ne pomeni hkrati tudi odpovedi pogodbe o dobavi toplote. V času odklopa je distributer toplote kljub prekinitvi dobave upravičen do obračuna fiksnih stroškov toplote (obračunske moči in števnine).
(5) Ne glede na dodatne roke plačila iz opominov, je distributer toplote za nepravočasna plačila upravičen zaračunavati zamudne obresti od zapadlosti računa.
(6) V primeru nepravočasnega plačila več terjatev distributer toplote vsa plačila odjemalca vračunava po vrstnem redu zapadlosti terjatev. Če odjemalec poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, se ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Vsakršno ugodnejše pokrivanje odprtih terjatev lahko odobri zgolj distributer toplote.
(7) V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v vse neporavnane obveznosti in postopke za uveljavljanje obveznosti dosedanjega odjemalca do distributerja toplote.
(8) Lastnik subsidiarno odgovarja za vse neporavnane obveznosti uporabnika odjemnega mesta. Od lastnika se sme zahtevati izpolnitev po zapadlosti izstavljenega računa. Za uveljavljanje subsidiarne odgovornosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, o subsidiarnem poroštvu. Lastnik odgovarja tudi za zamudne obresti in stroške uveljavljanja terjatev do uporabnika (na primer opominov, sodnih stroškov, stroškov pridobivanja podatkov). Prav tako odgovarja uporabnik za vse nastale stroške v postopku uveljavljanja terjatev do lastnika (na primer stroški opominov lastnikov, sodni stroški).
(9) Solastniki ali skupni lastniki ali souporabniki obračunskega mesta se glede mesečnega računa štejejo kot en odjemalec in so za obveznosti v razmerju do distributerja solidarno odgovorni. Notranja regresna razmerja rešujejo med seboj.
101. člen 
(zavarovanje plačil) 
Distributer toplote lahko v času trajanja pogodbe o dobavi toplote zahteva od poslovnega odjemalca ali industrijskega odjemalca ustrezno zavarovanje za plačilo obveznosti (na primer bančno garancijo, unovčljivo na prvi poziv, menico, predplačilo), pri čemer lahko znesek zavarovanja znaša najmanj povprečno izračunani znesek dvomesečnega računa.
102. člen 
(reklamacija) 
(1) Odjemalec lahko pri distributerju toplote reklamira:
– količino in kvaliteto dobavljene toplote v priključni postaji;
– nepravilno delovanje merilne naprave;
– motnje pri dobavi toplote;
– obračun distribucije toplote;
– ostale storitve.
(2) Odjemalec lahko obrazloženo reklamacijo pošlje pisno ali po elektronski pošti oziroma poda ustno na zapisnik pri distributerju toplote. Reklamacija mora vsebovati tudi dokazila.
(3) Odjemalec je dolžan reklamacije količine in kvalitete dobave ali opravljenih storitev, nepravilno delovanje merilnih naprav ali motnje pri dobavi toplote sporočiti distributerju toplote nemudoma in mu omogočiti dostop do naprav v lasti distributerja toplote ter do toplotne postaje s ciljem ugotovitev glede dejanskega stanja. Če reklamacija ni podana v predpisanem roku ali distributerju toplote ni bila omogočena ugotovitev dejanskega stanja z zapisnikom, se šteje, da je bila dobava toplote oziroma so bile druge storitve izvedene v dogovorjeni kakovosti in količini, odjemalec pa izgubi pravico iz tega naslova. Enaki roki in posledica zamude velja tudi za lastnika, katerega odjemno mesto je v uporabi s strani tretje osebe.
(4) Na skupnih odjemnih mestih lahko reklamacijo glede prve do tretje in pete alineje prvega odstavka poda le pooblaščenec odjemalcev v imenu lastnikov posameznih delov stavbe.
(5) V primeru reklamacije računa za obračun distribucije toplote je odjemalec dolžan poravnati nesporni del v pogodbenem roku, za sporni del pa mora podati pisno reklamacijo najkasneje v roku osmih dni od prejema računa. V kolikor reklamacija ni podana v predpisanem roku, se šteje, da sta bila obračun in višina računa pravilna, odjemalec pa izgubi pravico iz tega naslova. Enaki roki in posledica zamude velja tudi za lastnika, katerega odjemno mesto je v uporabi s strani tretje osebe, le da se rok za podajo reklamacije na račun šteje od prejema prvega opomina lastniku.
(6) Distributer toplote je dolžan pisno odgovoriti najkasneje v roku osmih delovnih dni od prejema reklamacije in sicer tako, da odjemalcu pisno ali po elektronski pošti odgovori na zadnji distributerju toplote posredovani naslov.
(7) Reklamacije, ki so posledica sestave ali nepravočasne dostave elementov razdelilnika ali razdelilnika stroškov na skupnih odjemnih mestih niso upravičene reklamacije in jih mora odjemalec reševati z upravnikom oziroma izvajalcem delitve. Izdani računi na podlagi napak na strani izvajalca delitve se zaradi pooblastilnega razmerja štejejo kot napaka odjemalca.
(8) Odjemalec je dolžan o morebitnem izostanku mesečnega računa obvestiti distributerja toplote, če do 20. dne v mesecu za pretekli mesec ni prejel računa. V nasprotnem primeru se šteje, da je račun prejel.
(9) V primerih izostanka računa sta pregled računov in preverjanje stanja odprtih obveznosti omogočena na sedežu podjetja ter v spletni in mobilni aplikaciji.
103. člen 
(način reševanja reklamacij) 
(1) Distributer toplote mora odjemalca pisno obvestiti o svojem stališču do prejete reklamacije in njegovih že sprejetih ukrepih ter predlogih za ustrezno rešitev reklamacije.
(2) Če je na osnovi reklamacije ugotovljena napaka po krivdi distributerja toplote v zvezi s kakovostjo dobavljene toplote v priključni postaji in se je ne da odpraviti v najkrajšem času (do 24 ur) mora distributer toplote posredovati odjemalcu ali pooblaščencu odjemalcev pisni odgovor o rešitvi reklamacije v najkrajšem času, najkasneje pa v treh delovnih dneh od prejema reklamacije.
104. člen 
(reševanje sporov) 
Distributer toplote in odjemalec spore rešujeta na miren način (opomini, postopek reklamacij).
VI. TARIFNI SISTEM IN TARIFNI ELEMENTI ZA DISTRIBUCIJO OZIROMA DOBAVO TOPLOTE 
1. Toplota
105. člen
(tarifni elementi in tarifne postavke) 
(1) Tarifna elementa toplote sta:
– obračunska moč kot fiksni (od porabe neodvisni) del stroška toplote;
– dobavljena količina toplote kot variabilni (od porabe odvisni) del stroška toplote.
(2) Tarifne postavke za posamezne tarifne elemente so:
– fiksni del tarife za toploto (TPF), ki predstavlja ceno za enoto obračunske moči v EUR/MW/leto;
– variabilni del tarife za toploto (TPV), ki predstavlja ceno za enoto dobavljene količine toplote v EUR/MWh.
106. člen 
(tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov) 
Distributer toplote razvrsti odjemalce, ki uporabljajo toploto za namen ogrevanja prostorov, glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (POBR), v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:
Tarifna skupina (TSOGP)
Ogrevni medij
Tarifna postavka (TP)
Variabilni del cene 
Toplota (TPV)
Fiksni del cene 
Obračunska moč (TPF)
OGP01
Gospodinjski odjem 
Vroča voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
OGP02
Industrijski odjem 
Vroča voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
OGP03
Poslovni in ostali odjem 
Vroča voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
107. člen 
(tarifni sistem toplote za namen priprave sanitarne vode) 
(1) Distributer toplote razvrsti odjemalce, ki uporabljajo toploto za namen priprave sanitarne tople vode, glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (POBR) v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:
Tarifna skupina (TSSTV)
Ogrevni medij
Tarifna postavka (TP)
Variabilni del cene 
Toplota (TPV)
Fiksni del cene 
Obračunska moč (TPF)
STV01
Gospodinjski odjem 
Vroča voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
STV02
Industrijski odjem 
Vroča voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
STV03
Poslovni in ostali odjem 
Vroča voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
(2) Če odjemalec uporablja skupni prenosnik toplote, ki se hkrati uporablja za namene ogrevanja prostorov in pripravo sanitarne tople vode, se za namen obračuna uporablja le tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov.
108. člen 
(tarifni sistem toplote za namen tehnoloških procesov) 
Distributer toplote razvrsti odjemalce, ki uporabljajo toploto za namen tehnoloških procesov, glede na namen rabe toplote v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:
Tarifna skupina (TSINP)
Ogrevni medij
Tarifna postavka (TP)
Variabilni del cene 
Toplota (TPV)
Fiksni del cene 
Obračunska moč (TPF)
INP03
Odjem toplote za namen hlajenja
Vroča voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
109. člen 
(priprava in objava tarifnih postavk) 
(1) Distributer toplote tarifne postavke oziroma cenik javno objavi na spletni strani in na sedežu družbe.
(2) Distributer toplote posreduje obvestilo o spremembi reguliranih tarifnih postavk Agenciji za energijo v predpisani obliki in na predpisan način.
2. Ostale storitve distributerja toplote
110. člen
(tarifni sistem za obračun ostalih storitev) 
(1) Tarifni sistem za obračun ostalih storitev sestavljajo tarifne postavke za števnino in tarifne postavke za ostale storitve, ki niso vključene v ceni za toploto.
(2) Tarifni sistem in tarifne postavke za števnino so določene glede na dimenzijo merilne naprave oziroma za posamezno značilno tarifno skupino naslednjega tarifnega sistema za obračun števnine:
Tarifna skupina (TSSTE)
Dimenzija merilne naprave 
Tarifna postavka (TP)
Števnina
STE01
od DN15 do DN20
[EUR/merilnik/mesec]
STE02
od DN25 do DN40
[EUR/merilnik/mesec]
STE03
od DN50 do DN80
[EUR/merilnik/mesec]
STE04
DN100
[EUR/merilnik/mesec]
STE05
DN150
[EUR/merilnik/mesec]
(3) Števnina zajema periodične stroške distributerja toplote v povezavi z izvajanjem odčitavanj merilne naprave za potrebe obračuna distribucije toplote, rednimi pregledi merilnih naprav, vzdrževanjem, overjanjem in zamenjavami merilnih naprav v rokih skladno z veljavno zakonodajo ter stroške vzdrževanja sistema za daljinsko odčitavanje in spremljanje delovanja merilne naprave na odjemnem mestu, v skladu s podrobnejšim opisom iz 5. odstavka 8. člena tega akta.
(4) Ostale storitve, ki niso v vključene v ceni za toploto in števnino, so storitve, ki jih lahko distributer toplote izvede na podlagi naročila oziroma kršitve odjemalca. Cene za ostale storitve distributer toplote oblikuje glede na dejanske stroške teh storitev ob upoštevanju stroškovno učinkovitega izvajanja posamezne storitve ter javno objavlja v ceniku, na spletni strani distributerja toplote in na sedežu družbe.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
111. člen
(pravni učinek akta na dosedanja razmerja z odjemalci) 
(1) Določila tega akta predstavljajo obvezno predpisano vsebino pogodb o priključitvi ali pogodb o dobavi toplote z odjemalcem (lastnikom ali drugim uporabnikom odjemnega oziroma obračunskega mesta) in v skladu z drugim odstavkom 17. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631) dopolnjujejo ali stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi.
(2) V primeru dobave toplote v objektu, kjer z lastniki ali drugimi uporabniki odjemnega oziroma obračunskega mesta pogodbe niso bile sklenjene v pisni obliki, se šteje, da so bile pogodbe o dobavi toplote sklenjene s pričetkom lastništva oziroma v razmerju z drugim uporabnikom odjemnega oziroma obračunskega mesta s pričetkom uporabe odjemnega oziroma obračunskega mesta.
(3) Distributer toplote o novi razvrstitvi odjemnih oziroma obračunskih mest v nove tarifne skupine v skladu s tem aktom, odjemalce obvesti s prvim naslednjim računom po uveljavitvi tega akta.
112. člen 
(skupna odjemna mesta) 
(1) Pogodbena razmerja na skupnih odjemnih mestih, ki so v nasprotju z 69. členom tega akta, je potrebno uskladiti v roku dvanajstih mesecev od uveljavitve tega akta. Distributer toplote lahko zaradi uskladitve pogodbenih razmerij v skladu z zakonodajo in tem aktom, ob ponudbi nove pogodbe o dobavi toplote za skupno odjemno mesto, dosedanje pogodbe odpove.
(2) Upravnik, kjer ta ni obvezen pa skupni pooblaščenec ali skupni predstavnik lastnikov, je pred sklenitvijo skupne pogodbe o dobavi toplote za skupno odjemno mesto zavezan distributerju toplote pisno in v zahtevani obliki dostaviti vse pogodbene podatke iz 64. člena tega akta o skupnem odjemnem mestu, posameznih obračunskih mestih, lastnikih in drugih uporabnikih obračunskih mest.
(3) Z dnem pričetka uporabe nove pogodbe o dobavi toplote za skupno odjemno mesto prenehajo veljati vse dosedanje pogodbe s posameznimi odjemalci, dosedanji lastniki in uporabniki obračunskih mest skupnega odjemnega mesta pa postanejo pogodbene stranke nove pogodbe o dobavi toplote za skupno odjemno mesto.
(4) Do sklenitve nove pogodbe o dobavi toplote za skupno odjemno mesto se za posamezne enote izstavljajo individualne pogodbe. Za presojo razmerij med distributerjem, lastnikom in uporabnikom se smiselno upoštevajo določbe tega akta.
113. člen 
(prenehanje uporabe predpisov) 
Z dnem uporabe tega akta se prenehajo uporabljati Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja Mestne občine Maribor (Uradni list RS, št. 20/06), Tarifni sistem za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja Mestne občine Maribor (Uradni list RS, št. 20/06), Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Maribor (Uradni list RS, št. 65/07) in Tehnični in drugi pogoji za priključitev na distribucijsko omrežje (MUV, št. 20/07).
114. člen 
(uveljavitev in začetek uporabe akta) 
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2019.
Št. UPR/AP/SON/KZ150/PK-001-006-2018-700006
Maribor, dne 5. junija 2018
EVA 2018-2430-0062
Javno podjetje Energetika Maribor d.o.o. 
Direktor 
mag. Alan Perc l.r.