Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2018 z dne 20. 11. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2018 z dne 20. 11. 2018

Kazalo

3580. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec – spremembe št. 2, stran 11268.

  
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 3. izredni seji dne 9. novembra 2018 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec – spremembe št. 2 
1. člen
V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 63/13, 56/14, 37/15 – obv. razl., 17/18 – obv. razl.) se v četrtem odstavku 2. člena v preglednici na koncu doda nova vrstica, ki se glasi:
»5
Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora (DO-12)«.
 
2. člen 
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
»3. člen 
(uporabljeni izrazi) 
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Atrijska hiša: je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
2. Bruto tlorisna površina (BTP): je skupna površina vseh etaž stavbe izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izračunu BTP se pri mansardi upošteva tisti del bruto tlorisnih površin, kjer je svetla višina prostora višja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
3. Drevnina: so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
4. Dvojček: sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.
5. Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ): je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.
6. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP): je razmerje med površino parcele objekta, ki mora ostati zelena z zemljino in vegetacijskim slojem in celotno površino parcele objekta. Zelene strehe objektov in površine nad podzemnimi stavbami se ne štejejo kot zelene površine.
7. Frčada: je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev in zračenje mansardnih ali podstrešnih prostorov.
8. Funkcionalno drevo: je drevo z obsegom debla min. od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino spodnjega dela krošnje min. 2,2 m nad tlemi.
9. Klet (v nadaljevanju K): je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol; število kletnih etaž ni omejeno.
10. Legalno zgrajeni objekt: je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967.
11. Nelegalna gradnja: pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, če ga gradbeno-tehnično ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem. Nelegalen objekt je tudi objekt, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, če je zgrajen v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali drugim predpisom občine.
12. Otroško igrišče: je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
13. Parcela objekta: je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
14. Praviloma: izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih; če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
15. Raščen teren: so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
16. Sleme: je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
17. Svetla višina prostora: je merjena od gotovega poda do gotovega stropa najnižjega dela iste etaže.
18. Trg: je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
19. Veduta: je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
20. Višina objekta: ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme).
21. Zaselek: je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
22. Zbiralnica: je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij.
23. Zbirni center: je zbirni center v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, namenjen za prevzemanje, predhodno sortiranje in predhodno skladiščenje komunalnih odpadkov ter aktivnostim iz področja preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe.
24. Zelena streha: je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
25. Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom, v kolikor ni s posameznimi členi tega odloka določeno drugače.
26. Terasna etaža (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno ali poševno streho majhnega naklona. BTP terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod terasno etažo, obodni zidavo pa morajo biti umaknjeni v notranjost tlorisa zadnje etaže pod terasno etažo.
27. Zbirno mesto je stalno mesto, namenjeno za postavitev zabojnikov za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov in ločenih frakcij.
28. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je začasno mesto, namenjeno prevzemu mešanih komunalnih odpadkov, ločenih frakcij, bioloških ter kosovnih odpadkov.
29. Avtobusna postajališča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene prevozu potnikov.
30. Premična zbiralnica: je tovorno vozilo ali začasno urejen in pokrit prostor, opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni odpadki in drugi nenevarni odpadki, ki jih določi izvajalec javne službe.
(2) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
Kratica
Pomen kratice
BTP
bruto tlorisna površina
ČN
čistilna naprava
DLN
državni lokacijski načrt
DPN
državni prostorski načrt
EUP
enota urejanja prostora
FZ
faktor zazidanosti parcele objekta
FZP
faktor zelenih površin
K
klet
KS
krajevna skupnost
LN
lokacijski načrt
M
mansarda
MRP
merilno regulacijska postaja
OLN
občinski lokacijski načrt
OPN
občinski prostorski načrt
OPPN
občinski podrobni prostorski načrt
P
pritličje
PM
parkirno mesto
pPIP
podrobni prostorski izvedbeni pogoji
PPIP
posebni prostorski izvedbeni pogoji
sPIP
splošni prostorski izvedbeni pogoji
TP
transformatorska postaja
ZN
zazidalni načrt
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot so ga določali predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, pred uveljavitvijo nove prostorske in gradbene zakonodaje (Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.)). Če je za investitorja ugodneje, se lahko upošteva tudi pomen izrazov, kot jih določa nova prostorska in gradbena zakonodaja.
(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.«.
3. člen 
V prvem odstavku 6. člena se za besedami »Gorenja vas - Poljane« doba beseda »Žiri« in za njo vejica.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Občina meri 118 km2. V začetku leta 2011 je v 33 naseljih živelo 7.325 prebivalcev (v začetku leta 2018 7.661), v 2.445 gospodinjstvih (v letu 2015 2.502). Povprečna velikost gospodinjstva je bila v letu 2011 3,2 člana, do leta 2015 pa se je zmanjšala na 3,0. Področje občine je redko naseljeno – gostota naseljenosti je 62 prebivalcev/km2. Razlog za redko naseljenost je razgiban relief občine, ki dopušča strnjena naselja le v bolj ravninskih predelih in dolinah, medtem ko so za gričevnati in hriboviti svet značilna prostrana naselja, zaselki in samotne kmetije.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Območje urbaniziranega podeželja pokriva vzhodni del občine od občinske meje do Polhovega Gradca ter obsega večino območja KS Dobrova in deloma KS Polhov Gradec. Območje v neposredni bližini Brezovice je primestno območje Ljubljane s svojo dobro dostopnostjo oziroma z dobrimi prometnimi povezavami, kar vzpodbuja poselitev dnevnih migrantov v zaposlitvena sedišča širšega območja mesta Ljubljane. Območje manj urbaniziranega podeželja pokriva zahodni del občine od Polhovega Gradca do zahodne občinske meje. To so slabše dostopna hribovska območja z manjšimi naselji in redko, razpršeno poselitvijo, ki zajemajo območja KS Črni Vrh in KS Šentjošt ter večji del KS Polhov Gradec.«.
Četrti odstavek se črta. Vsi ostali odstavki se preštevilčijo.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Po popisu leta 2002 je bilo v občini 3.091 aktivnih prebivalcev (v letu 2017 3.424). Od tega je bilo nezaposlenih oseb 288 (v letu 2017 222). Samozaposlenih je bilo ob popisu 2002 276. Vseh zaposlenih oseb v občini je skupaj 2.427.«.
Prvi stavek dosedanjega sedmega odstavka, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »V letu 2006 je imela občina 1.240 delovnih mest (v letu 2017 1.492) ali 0,180 delovnega mesta na prebivalca (v letu 2017 0,19).«.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »V letu 2015 je bilo 2611 stanovanjskih enot, od tega 79 % naseljenih.«.
Dosedanji deseti odstavek, ki postane deveti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Kmetijske površine v Občini Dobrova - Polhov Gradec obsegajo približno 28 % celotnega ozemlja občine. Od tega je najboljših kmetijskih zemljišč približno 75 %.«.
Prvi stavek dosedanjega enajstega odstavka, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »V občini je po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 skupaj 442 kmetij (v letu 2010 385), ki imajo v uporabi 8.351 ha zemljišč (v letu 2010 7.751 ha), od tega je 3.102 ha kmetijskih (v letu 2010 3054 ha).«.
Dosedanji dvanajsti odstavek, ki postane enajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec obsegajo gozdovi približno 68 % celotnega ozemlja. Od tega je približno 600 hektarjev zavarovanih z državnim izhodiščem kot varovalni gozd. Torej je v občini zavarovanih približno 7 % gozdov.«.
Dosedanji trinajsti odstavek, ki postane dvanajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(12) Na območju občine ni podeljenih pravic za izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin. Največji nelegalni kop Hrastenice ni saniran, zato lahko pride do premika zemeljskih mas, kar ogroža tudi zaselek Belo nad njim. V občini so tudi ostali manjši nelegalni kopi, ki so evidentirani (35. člen).«.
V dosedanjem petnajstem odstavku, ki postane štirinajsti odstavek, se v drugem stavku za besedama »registrirana dediščina« črta beseda »in« ter doda vejica, pred piko pa se doda besede »ter varstvena območja dediščine«.
V drugem stavku dosedanjega šestnajstega odstavka, ki postane petnajsti odstavek, se za besedo »Božne« doda vejico in besedo »Horjulščice«.
4. člen 
Drugi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Iz dosedanjega razvoja izhajajo naslednji problemi in težnje:
– velik primanjkljaj delovnih mest, kar povzroča velike delovne migracije predvsem v smeri Ljubljane;
– zaradi dnevnih migracij večja prometna obremenitev skozi nekatera naselja;
– pomanjkanje razpoložljivih območij za obrtne in proizvodne dejavnosti;
– težnje po poselitvi s predvsem individualno stanovanjsko gradnjo ter individualnimi počitniškimi objekti ter posledično stalne težnje po širitvi poselitvenih območij na kmetijska in gozdna zemljišča;
– slabša družbena infrastruktura, predvsem na podeželskem območju občine na področju zdravstva;
– stalno zniževanje ravni oskrbe v središčnih naseljih, ki s tem izgubljajo značaj oskrbnih centrov, kar je še posebej problematično za poselitev podeželskega dela občine;
– nelegalne gradnje iz preteklih let;
– pomanjkanje kapacitet rekreacijske in športne infrastrukture;
– slabša komunalna in telekomunikacijska infrastruktura na podeželskem območju občine, ki se postopoma dograjuje;
– pomanjkljivo vzdrževanje vodotokov in pripadajočih retencijskih površin;
– središčna naselja nimajo ustreznih celostnih urbanističnih rešitev;
– neustrezno vzdrževanje in vodenje nekaterih državnih cest;
– neurejene kolesarske poti na celotnem območju občine, predvsem pa na odseku državne ceste do Polhovega Gradca;
– neustrezen dostop od središča Dobrove preko Podsmreke do avtocestnega priključka Brezovica.«.
5. člen 
V četrtem odstavku 9. člena se v drugem stavku besedi »se izdeluje« zamenja z besedama »je izdelan«.
6. člen 
V četrtem odstavku 10. člena se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Nadaljevati izgradnjo omrežja zemeljskega plina na območjih, kjer tehnične možnosti to omogočajo in je gradnja omrežja upravičena, ter spodbujati priključevanje na zgrajeno omrežje.«.
V razdelku »II.2.2.1 Prioritete uresničevanja ciljev« se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Izboljšanje energetske oskrbe občanov z izboljšanjem stanja oskrbe z električno energijo ter izvedbo daljinskega ogrevanja s plinifikacijo in daljinskega ogrevanja z biomaso na območjih strnjene poselitve; daljinsko ogrevanje z biomaso se lahko izvaja le na območjih, kjer ni predvidena izgradnja omrežja zemeljskega plina in niso obremenjena s prekomerno onesnaženostjo zraka z delci PM.«.
7. člen 
Drugi odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Občinski upravni center Dobrova je zaradi omejitvenih faktorjev prostorsko zelo omejen in ne more v celoti zagotavljati razvoja dejavnosti, ki so za središče njegovega ranga potrebne. Razvoj funkcij upravnega središča občine se (namesto na poplavno ogroženem območju v Razorih) omogoča z zaokrožitvijo Dobrove neposredno ob obstoječem jedru (upravnem središču), gospodarskih funkcij (dolgoročno) v Šujici (vključena v urbanistični načrt Dobrove), njegov prostorski razvoj pa se delno zagotavlja tudi s širitvami v bližnjih naseljih Gabrje, Hruševo, Razori, Šujica in Stranska vas.«.
V tretjem odstavku se za besedami »Briše pri Polhovem Gradcu« doda vejica in beseda »Podreber«.
Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Posebno pozornost se nameni prostorskemu razvoju prostočasnih dejavnosti.«.
8. člen 
Drugi odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Funkcije naselij/središč
NASELJE/SREDIŠČE
FUNKCIJE
Dobrova
stanovanjske, upravne, družbene, trgovske, gostinske, zdravstvene, kulturne, prometne, športno-rekreacijske, gospodarske, poslovne in storitvene, šolske in izobraževalne, vzgojno-varstvene
Polhov Gradec
kulturne, družbene, turistične, trgovske, gostinske, zdravstvene, prometne, športno-rekreacijske, stanovanjske, gospodarske, poslovne in storitvene, šolske in izobraževalne, vzgojno-varstvene
Šentjošt nad Horjulom
družbene, upravne, trgovske, gostinske, turistične, kulturne, športno-rekreacijske, stanovanjske, šolske in izobraževalne, vzgojno-varstvene, poslovne in storitvene, gospodarske
Črni Vrh
trgovske, upravne, šolske in izobraževalne, gostinske, turistične, kulturne, športno-rekreacijske, stanovanjske, poslovne in storitvene
Podsmreka
trgovske, gostinske, zdravstvene, športno-rekreacijske, stanovanjske, poslovne in storitvene, gospodarske
Brezje pri Dobrovi
upravne, šolske in izobraževalne, trgovske, gostinske, poslovne in storitvene, športno-rekreacijske, stanovanjske
V ostalih naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se dopolnjujejo s kmetijskimi, turističnimi, oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi ter malim gospodarstvom.«.
9. člen 
V tretjem odstavku 16. člena se za besedami »Polhov Gradec (južna in vzhodna obvoznica« doda besede »– vzhodno od gradu«.
Šesti odstavek se dopolni tako, da se glasi:
»(6) Občina Dobrova - Polhov Gradec je vključena v mrežo avtobusnih linij Ljubljanskega potniškega prometa (LPP d.o.o.). Avtobusna postajališča so razporejena po večini naselij občine in tako omogočajo dostop prebivalcev do sredstev javnega prevoza. Mreža javnega potniškega prometa se ohranja in nadgrajuje z namenom zmanjšanja obremenitve z dnevnimi migracijami proti Ljubljani. Ponudbo javnega potniškega prometa se v Dobrovi dopolnjuje z ureditvijo parkirnih površin »parkiraj in presedi« (P+R). Občina si bo še naprej prizadevala za zagotavljanje ustrezne dostopnosti do avtobusnih postajališč za pešce in kolesarje.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Za doseganje ciljev trajnostne mobilnosti bo občina spodbujala energetsko varčno in učinkovito vožnjo tudi z iskanjem lokacij za postavitev polnilnih postaj na zemeljski plin in elektro polnilnic ipd.«.
10. člen 
V prvem odstavku razdelka »Oskrba s pitno vodo« v 17. členu se številka »80« zamenja s številko »157«.
Drugi stavek drugega odstavka se črta.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Nekatere vodovodne sisteme bi bilo potrebno še prenesti v upravljanje Občini Dobrova - Polhov Gradec.«
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Območje Občine Dobrova - Polhov Gradec je višinsko zelo razgibano. Poselitev je le deloma strnjena, veliko je območij razpršene poselitve, ki niso oskrbovana iz javnih vodovodnih sistemov. Ti objekti se oskrbujejo z vodo iz lastnih zajetij in omrežij.
Vodovodni sistem
Naselja, ki imajo vodovod
Število zajetij
Dobrova
Dobrova, Gabrje, Hruševo, Razori Selo, Stranska vas in Šujica
2
Osredek
Osredek pri Dobrovi
1
Brezje
Brezje
4
Hruševo
Hruševo
1
Polhov Gradec
Babna Gora, Polhov Gradec, Pristava, Podreber in Srednja vas
4
Briše
Briše
1
Podreber
Podreber
1
Dvor - Dolenja vas
Dvor in Dolenja vas
3
Hrastenice
Hrastenice
1
Praproče
Praproče, Zalog, del Setnika
1
Črni Vrh - Smolnik
Črni Vrh in Smolnik
1
Srednji Vrh - Rovt
Rovt in Srednji Vrh
1
Šentjošt
Šentjošt
3
Kurja vas
Kurja vas
1
Planina
Planina
3
Suhi dol
Suhi dol
2
Butajnova
Butajnova
1
Tabela 1: Pregled vodovodnih sistemov v občini«.
Razdelek »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda« se spremeni tako, da se glasi:
»Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda
(1) Na območju občine je gradnja kanalizacijske infrastrukture v izgradnji. Obratuje šest večjih kanalizacijskih sistemov: Brezje pri Dobrovi, Dobrova, Hruševo (Selo), Podsmreka, Polhov Gradec in Šujica - Gabrje.
(2) Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija d.o.o. upravlja z javno kanalizacijo za odvod odpadnih voda na območjih naselij Brezje pri Dobrovi, Dobrova, Hruševo (Selo), Podsmreka, Polhov Gradec in Šujica - Gabrje.
(3) V naselju Dobrova je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu za odvod komunalne odpadne vode ter odvod padavinske vode. Komunalna odpadna voda se očisti na ČN Dobrova. Padavinske vode se odvajajo v bližnji odvodnik, potok Horjulščico.
(4) V naselju Polhov Gradec je zgrajeno kanalizacijsko omrežje deloma v ločenem, deloma v mešanem sistemu. Na kanalizacijskem sistemu so zgrajeni trije razbremenilniki, ki razbremenjujejo padavinsko vodo v potok Božno. Odpadna voda se očisti na ČN Polhov Gradec.
(5) V naselju Šujica in delu Gabrja je delno zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu. Komunalna odpadna voda se odvaja na ČN Šujica, padavinske vode pa v potok Gradaščico.
(6) Naselje Podsmreka je skoraj v celoti kanalizirano, odpadne vode se čistijo na CČN Zalog v Ljubljani.
(7) V naselju Hruševo (Selo) sta zgrajena 2 sistema kanalizacijskega omrežja. V Hruševu (Selo 1) je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu za odvod komunalne odpadne vode ter odvod padavinske vode. Komunalna odpadna voda se očisti na ČN Selo 1. Padavinske vode se odvajajo v bližnji odvodnik, potok Gradaščica. V Hruševu (Selo 2) je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu za odvod komunalne odpadne vode ter odvod padavinske vode. Komunalna odpadna voda se očisti na ČN Selo 2. Padavinske vode se odvajajo v bližnji odvodnik, potok Gradaščica.
(8) V naselju Brezje pri Dobrovi je zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda. Komunalna odpadna voda se odvaja na ČN Brezje.
(9) Večina objektov v občini, ki niso povezani z obstoječimi kanalizacijskimi sistemi, ima odpadne vode speljane v pretočne greznice z odvodom v bližnje odvodnike.
(10) V občini so bile na podlagi obstoječega operativnega programa pripravljene tri stopnje prioritet izvajanja izgradnje javne kanalizacije. Na podlagi osnovnega programa je bilo določeno, da se do leta 2015 naseljema Dobrova in Stranska vas zagotovi infrastruktura za čiščenje komunalnih voda, do leta 2017 pa se na omrežje javne kanalizacije priključi 80 % vse nastale odpadne vode na tem območju. Na podlagi tretje stopnje operativnega programa je bilo določeno, da se do leta 2015 naseljem Šujica, Brezje pri Dobrovi, Podsmreka, Komanija, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Hruševo, Gabrje, Šentjošt nad Horjulom, Dvor pri Polhovem Gradcu, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Razori, Smolnik, Setnik in Briše pri Polhovem Gradcu zagotovi infrastruktura za čiščenje komunalnih voda, do leta 2017 pa se na omrežje javne kanalizacije priključi 70 % vse nastale odpadne vode na tem območju javne kanalizacije. Država pripravlja novi Nacionalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, ki bo osnova za sprejem novega Občinskega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih padavinskih voda. Takoj po sprejemu novega Nacionalnega programa bo občina pristopila k izdelavi novega Občinskega programa. Novi Občinski operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih padavinskih voda se bo od obstoječega razlikoval, tako po časovnem terminu izvedbe opremljanja, kot po območjih gradnje kanalizacijskih območjih. Pri načrtovanju opremljanja kanalizacije v občini bo tako potrebno upoštevati zadnji sprejeti Občinski operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih padavinskih voda.
(11) Trenutno se izvaja rekonstrukcija ČN Polhov Gradec. Po izvedeni rekonstrukciji se bo nanjo izvedla navezava zgrajene kanalizacije v naseljih Polhov Gradec in Podreber. V prihodnosti se načrtuje rekonstrukcija ČN Dobrova.«.
Razdelek »Ravnanje z odpadki« se spremeni tako, da se glasi:
»Ravnanje z odpadki
Na območju občine je potrebno zagotoviti zbirni center, opremljen za ločeno zbiranje odpadkov. Ureditev zbirnega centra se zagotovi v gospodarski coni v Šujici (načrtovana dolgoročno) ali na drugi ustrezni lokaciji. Na območju občine je organizirano zbiranje nevarnih komunalnih odpadkov na premičnih zbiralnicah in kosovnih odpadkov.«.
11. člen 
V prvem odstavku razdelka »Plinovodno omrežje« v 19. členu se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Distribucijsko plinovodno omrežje je izvedeno od merilno regulacijske postaje proti jugu – preko Draževnika, Komanije, Podsmreke do Tržaške ceste ter proti severu preko Razori, Dobrove, Šujice in Gabrja.«
V tretjem odstavku se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Obnovljive vire se prednostno uporablja na območjih, kjer plinifikacija ni načrtovana.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Širitev oskrbe z zemeljskim plinom je načrtovana na gosteje pozidanem območju občine in na območjih predvidene nove pozidave. Izgradnja plinovodnega omrežja je predvidena v naseljih Stranska vas, Hruševo in Gabrje, ki predstavljajo vplivno območje predvidene plinifikacije.«.
Peti in osmi odstavek se črtata. Šesti in sedmi odstavek se preštevilčita. Dosedanji šesti postane peti, dosedanji sedmi pa šesti.
V razdelku »Alternativni viri energije« se v prvem odstavku doda na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Prednostno se spodbuja uporaba energentov, ki prispevajo tudi k zmanjševanju onesnaženosti z delci PM in drugimi onesnaževali zunanjega zraka.«.
12. člen 
V 21. členu se zadnja dva stavka črtata in nadomestita z dvema novima, ki se glasita: »Vsa pokopališča imajo mrliške vežice. Širitev pokopališč je možna na vseh lokacijah, razen v Dvoru.«.
13. člen 
V poglavju »II.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana« se v prvem stavku naslov karte popravi tako, da se glasi: »2.1.3 Okvirna območja naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve«.
14. člen 
V 22. členu se za besedo »Briše« doda »pri Polhovem Gradcu«, za besedami »Selo nad Polhovim Gradcem« se doda vejica in beseda »Setnica«, za besedo »Šujica« pa se doda vejica in beseda »Vodomet«.
15. člen 
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
»23. člen 
(določitev območij razpršene poselitve) 
(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo na celotnem območju občine in se pojavljajo na območjih statističnih naselij Babna Gora, Belica, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh, Dobrova, Dolenja vas pri Polh. Gradcu, Draževnik, Dvor pri Polhovem Gradcu, Gabrje, Hrastenice, Hruševo, Komanija, Log pri Polhovem Gradcu, Osredek pri Dobrovi, Planina nad Horjulom, Podreber, Podsmreka, Polhov Gradec, Praproče, Razori, Rovt, Selo nad Polhovim Gradcem, Setnica – del, Setnik, Smolnik, Srednja vas pri Polh. Grad., Srednji vrh, Stranska vas, Šentjošt nad Horjulom in Šujica.
(2) Na območjih statističnih naselij Babna Gora, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh, Gabrje, Podsmreka, Razori, Setnica – del, Setnik, Srednji Vrh, Stranska vas, Šujica, in Dobrova se osamela poselitev mestoma zgosti v zaselke ali druge oblike strnjenih manjših naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967.«.
16. člen 
V prvem odstavku 24. člena se v drugem stavku črta besedo »le« za besedami »ni več primernih« pa se doda beseda »razpoložljivih«.
17. člen 
V drugem odstavku 25. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Ker je le-ta prostorsko izredno omejena, se širitve predvidevajo v naseljih Razori, Hruševo, Gabrje, Šujica in Stranska vas, ki so z Dobrovo funkcionalno povezana, delovna mesta in razvoj proizvodnih dejavnosti pa se zagotavlja tudi v gospodarski coni v Šujici, ki je z Dobrovo funkcijsko povezana (vključena je v urbanistični načrt Dobrove). V istem odstavku se v četrtem stavku črta beseda »manjše«, za besedo Briše pa se doda vejica in beseda »Podreber«.
V četrtem stavku petega odstavka se beseda »mesta« nadomesti z besedo »naselij«.
Na koncu zadnjega stavka šestega odstavka se pred piko doda besedi »in turizma«.
V sedmem odstavku se popravi pravopisno napako tako, da se besedo »ohranjene« pravilno zapiše »ohranjanje«.
18. člen 
V tretjem odstavku 26. člena se na koncu prvega stavka pred piko doda besedilo »(v funkciji ohranjanja poselitve)«. V istem odstavku se v drugem stavku za besedami »Brezje pri Dobrovi« doda besede »Briše pri Polhovem Gradcu« in za njimi vejico.
V četrtem odstavku se črta tretji stavek. V istem odstavku se šesti in sedmi stavek spremenita tako, da se glasita: »Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v naseljih Gabrje, Polhov Gradec, Brezje pri Dobrovi in Šentjošt nad Horjulom, že predvidene, a ne zadostno izkoriščene pa na območju naselja Dobrova. Na območju naselja Polhov Gradec se vzpostavlja novo športno-rekreacijsko območje, za parkovne površine se opredeli območje Kalvarije (ko bo na območju umaknjeno varovanje varovalnih gozdov s predpisom o varovalnih gozdovih), načrtuje pa se tudi zelena cezura med gradom in načrtovano obvoznico.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Gospodarske dejavnosti
Večje površine za poslovno proizvodne dejavnosti so načrtovane v naseljih Polhov Gradec, Dobrova, Podsmreka, Gabrje-Žerovnik, Srednja vas in (dolgoročno) v gospodarski coni v Šujici, ki je z Dobrovo funkcijsko povezana (vključena je v območje urbanističnega načrta).
Proizvodne dejavnosti se prednostno umešča v gospodarske cone, poslovne in servisne dejavnosti ter proizvodno obrt pa tudi v druga območja centralnih dejavnosti, namenjenih gospodarskim dejavnostim. V gospodarske cone se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi. V funkciji ohranjanja poselitve in zmanjševanja delovnih migracij se lahko malo gospodarstvo in obrt razvijata in umeščata tudi v ostala naselja, če se z njimi ne povzroča čezmernih vplivov na okolico.«.
V četrtem odstavku 27. člena se na koncu prvega stavka pred piko doda besedilo »(lahko se jim določijo stavbna zemljišča enako kot površinam razpršene poselitve)«.
19. člen 
28. člen se spremeni tako, da se glasi:
»28. člen 
(usmeritve za razpršeno poselitev) 
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev spoznana kot avtohtoni poselitveni vzorec, je možna širitev stavbnih zemljišč za gradnjo novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati kulturno krajino.
(2) V demografsko ogroženih območjih se praznjenje območij razpršene poselitve preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva, razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ...) ter razvoj turizma. Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.
(3) V središčnih naseljih območij ohranjanja poselitve se zagotavljajo površine in vzpodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.«.
20. člen 
Drugi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za naselja, kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se smiselno sledi usmeritvam urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela urbanističnega načrta ob upoštevanju utemeljenih razvojnih možnosti.«.
21. člen 
Dvanajsti odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(12) Izkoriščanje mineralnih surovin bo usmerjeno v območja mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo območja opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Nelegalne kope se sanira, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja.«.
22. člen 
V 31. členu se na koncu doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Razvoj kmetijstva se spodbuja tudi z zagotavljanjem primernih možnosti (lega, dostopnost, prostorske možnosti za razvoj ipd.) za razvoj ali preselitev kmetij izven naselij ali na njihov rob, neposredno ob strnjena območja kmetijskih zemljišč.«.
23. člen 
V osmem odstavku 33. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Določila tega odstavka je potrebno upoštevati tudi za varovanje virov pitne vode, ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij, tako za javne vodovode, ter lastno oskrbo s pitno vodo in zasebne vire pitne vode, ki še niso v upravljanju javne službe.«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati že podeljene vodne pravice.«.
24. člen 
V sedmem odstavku 34. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Večje športno rekreacijske površine se načrtuje še nad Osredkom pri Dobrovi (adrenalinski park, glamping ipd.) pod naseljem Topol pri Medvodah (sv. Katarina), zahodno od Butajnove (adrenalinski park) ter v dolini Širokega potoka (športna igrišča, razvoj turizma).«.
V zadnjem stavku osmega odstavka se pred piko doda besedilo »in posebnih smernic«.
25. člen 
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
»35. člen 
(mineralne surovine) 
Na podlagi podatkov Geološkega zavoda Slovenije je v občini poleg evidentiranega nelegalnega kopa Hrastenice, ki ga je potrebno sanirati, dodatno evidentiranih še 21 nelegalnih kopov. Od teh je 9 nelegalnih kopov (Butajnova, Planina nad Horjulom, Črni Vrh-c, Srednji vrh-a, Črni Vrh-d, Smolnik-a, Smolnik-b, Gabrše in Srednja vas) možno opredeliti kot potencialne prostore za namen izkoriščanja mineralnih surovin v primeru izkazanega interesa. Izkoriščanje mineralnih surovin na teh lokacijah bo možno le v primeru na novo podeljene rudarske pravice za izkoriščanje na podlagi Zakona o rudarstvu. Preostale nelegalne kope: Potok, Planina nad Horjulom-b in c, Črni Vrh-a in b, Kucelj-Mrzel Grič, Setnik, Selo nad Polhovim Gradcem, Praproče, Setnica, Dvor in Marevšnikar se sanira, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin; 3 nelegalne kope (Hruševo, Petračev Graben in Črni Vrh-e) se prepusti procesu naravne samosanacije.«.
26. člen 
Prvi odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Polhograjsko hribovje:
Območje značilne raztresene razporeditve poselitve z manjšimi naselji in razpršeno poselitvijo. Značilno je, da se naselja in razpršena poselitev nahajajo na uravnavah terena ali v pobočjih; stavbe se razporejene v gruče oziroma skladno linijam terena; značilna je umestitev cerkva na dominantnih točkah. Pobočja so v večjem deležu pokrita z gozdovi, ki so pretežno na prisojnih pobočjih in uravnavah izkrčeni. Območje členijo in prekinjajo tudi spremembe reliefa, ki z ozkimi grapami ustvarjajo hitre vertikalne prehode. Preplet raztresene razporeditve poselitve, gozdne in (izkrčene) kmetijske krajine na razgibanem reliefu pričuje o prostorski pestrosti območja.«.
27. člen 
V 37. členu se pred prvim stavkom črta oznaka prvega odstavka.
Razdelek »KE1 – Enota odprtega prostora Polhograjsko hribovje« se spremeni tako, da se glasi:
»KE1 – Enota odprtega prostora Polhograjsko hribovje
(1) Enoto odprtega prostora Polhograjsko hribovje okvirno sestavljajo višji predeli severno ter bolj gričevnati predeli zahodno od Polhovega Gradca.
(2) Za predel severno od Polhovega Gradca so značilna izrazito gozdnata strma pobočja, ki so izjemoma izkrčena na prisojnih pobočjih in uravnavah. Ohranja se tradicionalna podoba prepleta značilne raztresene razporeditve poselitve (manjša naselja, razpršena poselitev), gozdne in kmetijske krajine.
(3) Za razgibano gričevje zahodno od Polhovega Gradca je značilen večji obseg tradicionalne kmetijske krajine. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Ohranja se obstoječa intenzivnost kmetijstva in tradicionalna podoba ter struktura kmetijske krajine. Ohranja in obnavlja se tradicionalna podoba naselij in razpršene poselitve ter njihova značilna umestitev v krajino. Nova poselitev se prednostno (kot zaokrožitev) umešča v obstoječe vasi, zaselke in druga obstoječa območja razpršene poselitve. Na erozijskih območjih se varuje sklenjene gozdne površine. Spodbuja se ohranjanje kmetijske dejavnosti na krčevinah in preprečuje zaraščanje celkov. Manjše, nelegalne površinske kope se sanira in renaturira.
(4) Na celotnem območju enote odprtega prostora Polhograjsko hribovje se ohranja tradicionalno pašništvo (varstvo pred zaraščanjem). Ohranja se značilen arhitekturni tip, omejuje se gradnjo počitniških objektov in spodbuja razvoj turističnih kmetij v povezavi z izletništvom in nastanitvijo. Spodbuja se razvoj turizma in rekreacije, ki ga je potrebno uravnotežiti z naravnimi danostmi, zmogljivostmi in merilom prostora. Varuje se območja vodnih virov.«.
V prvem odstavku razdelka »KE3 – Enota odprtega prostora Debeli hrib« se v prvem stavku za besedo »pobočja« črta vejica in besedilo »ki so izjemoma izkrčena na prisojnih pobočjih in uravnavah«.
V prvem odstavku razdelka »KE4 – Enota odprtega prostora Osredek« se črta četrti stavek, v petem stavku pa se za besedami »praviloma načrtuje znotraj« doda besede »ter kot zaokrožitev«.
V drugem odstavku razdelka »KE5 – Enota odprtega prostora Dobrova« se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »V krajinskem vzorcu se poselitev pojavlja na robovih, na prehodih v pobočja, pa tudi na ravnini, pri čemer se izogiba občasno poplavljenim predelom. V istem odstavku se v tretjem stavku za besedama »je značilna« doda besedo »pretežno«. V tretjem odstavku se za besedama »Naselja so« črta besede »na ravnini;«, za besedo »oblikovana« pa se črta beseda »so«. V četrtem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Novo poselitev se usmerja v prostor v obliki manjših zgostitev in širitev.«. V drugem stavku istega odstavka se za besedama »ohranja v« doda besedi »čim bolj«. V istem odstavku se tudi črtata tretji in četrti stavek.
V prvem odstavku razdelka »KE6 – Enota odprtega prostora Polhov Gradec« se na koncu drugega stavka za besedo »dna« doda vejica in besedilo »nekatera pa so tudi na ravnini«. V prvem stavku drugega odstavka se za besedo »večinoma« črta besedilo »na ravnini oziroma robu ravnine« in za njimi podpičje, za besedo »oblikovana« pa se črta beseda »so«. V tretjem odstavku se na koncu prvega stavka pred piko doda besedi »in širitev«.
28. člen 
V drugem stavku 38. člena se beseda »Plinovod« zapiše z malo začetnico, oznaka »3M« pa se pravilno zapiše »M3«.
29. člen 
V drugem odstavku 39. člena se pred prvim stavkom doda nov prvi stavek, ki se glasi: »V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je potrebno zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin.«.
V zadnjem stavku četrtega odstavka se beseda »Ocenjujem« pravilno zapiše z besedama »Ocenjuje se«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih. Pokop živali naj se v primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih.«.
30. člen 
V prvem odstavku 41. člena se prvi stavek pravilno zapiše tako, da se glasi:
»Obstoječa stavbna zemljišča se v večji meri ohranja.«.
Prvi stavek tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se prednostno izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti poselitev (na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij in robovih poselitve, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja ipd.).«.
Na koncu četrtega odstavka se pred piko doda besede »razen kot zaokrožitve poselitve«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno vzpostaviti evidenco stanja na obstoječih območjih ter opredeliti potencialne prostore za izkoriščanje mineralnih surovin. Ostala območja nelegalnih kopov se sanira, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Pri določitvi območij voda je treba dosledno upoštevati dejansko stanje. Kjer to ni možno se ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.«.
31. člen 
V prvem odstavku 42. člena se v prvi alineji v prvem stavku za besedo »dolino« doda beseda »Gradaščice«, za besedo »stanovanjska« pa besedi »in kmetijska«.
V drugi alineji se beseda »dovoljuje« nadomesti z besedo »načrtuje«, številka »50« pa se nadomesti s številko »80«.
V tretji alineji se beseda »dovoljuje« nadomesti z besedo »načrtuje«, številka »35« pa se nadomesti s številko »50«.
V četrti alineji se beseda »pa« nadomesti z besedama »se načrtuje«, na koncu alineje pa se pred piko črta besedilo »do 20 preb/ha«.
32. člen 
Tretji odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru. Če nameravana gradnja leži na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovano območje (npr. ogrožena (poplavna, erozijska, plazljiva, plazovita) in vodovarstvena območja, območja varovanja kulturne dediščine in ohranjanja narave, varovalni gozdovi itd.), je treba k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje oziroma mnenje pristojnega soglasodajalca (mnenjedajalca).«.
33. člen 
44. člen se spremeni tako, da se glasi:
»44. člen 
(stopnja natančnosti mej) 
(1) Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtih različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek. Za nekatera območja razpršene poselitve, kjer prihaja do bistvenih razlik med dejanskim in zemljiškokatastrskim stanjem (npr. se podatek iz katastra stavb zaradi razhajanj med različnimi geodetskimi podlagami ne nahaja na parceli zemljiškokatastrskega podatka kot je zapisano v njegovem tekstovnem (atributnem) podatku), je bil za določitev meje uporabljen zemljiškokatastrski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškokatastrskega prikaza, kolikor meja sovpada s parcelno mejo, zato lahko prihaja do posameznih razhajanj med zarisom meja v OPN in podatki o dejanskem stanju prostora.
(3) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškokatastrskega prikaza in prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej.«.
34. člen 
V drugem odstavku 46. člena se v preglednici črtata vrstici z navedbama naselij »Stranska vas« in »Šentjošt nad Horjulom«, ki se podvajata.
35. člen 
Za tretjim odstavkom 47. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Enote urejanja odprtega prostora se lahko delijo na manjša območja, ki so označena z oznako odprtega prostora s poddelilko sestavljeno iz črke »R« in zaporedne številke.
Primer: KE5/R1«.
36. člen 
V drugem odstavku 48. člena se za besedami »posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji« doda besede »oziroma drugimi členi tega odloka«.
V tretjem odstavku se na koncu drugega stavka za besedami »veljajo podrobni pogoji doda vejica in besedilo »razen če ni z drugimi členi tega odloka določeno drugače«.
V četrtem odstavku se v prvem stavku za beseda »posamezno EUP« doda besede »oziroma manjša območja«. V drugem stavku istega odstavka se na koncu za besedami »veljajo posebni pogoji« doda vejica in besedilo »razen če ni z drugimi členi tega odloka določeno drugače«.
37. člen 
V prvem odstavku 49. člena se na koncu prvega odstavka za besedo »prostor« doda besedilo »in veljavnih področnih predpisov«.
Tretji in četrti odstavek se črtata.
Z drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Pri preverjanju ali na območju posamezne namenske rabe oziroma EUP velja posamezni pravni režim, je potrebno upoštevati tudi položajno natančnost geodetskih podlag, uporabljenih pri določanju meja namenske rabe, EUP oziroma manjših območjih znotraj EUP v skladu z določili 44. člena tega odloka.«.
38. člen 
V tretjem odstavku 50. člena se preglednica spremeni tako, da se glasi:
»OSNOVNA NAMENSKA RABA
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
S – OBMOČJA STANOVANJ
SS – stanovanjske površine
SSe – območja stanovanjske prostostoječe gradnje
SSs – območja stanovanjske strnjene gradnje
SK – površine podeželskega naselja
SKj – območja historičnega oziroma funkcijskega jedra podeželskega naselja
SP – površine počitniških hiš
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
CD – druga območja centralnih dejavnosti
CDi – območja namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa
CDk – območja namenjena dejavnostim kulture ter verskim objektom s pripadajočimi ureditvami
CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim in obrti
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
IG – gospodarske cone
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
B – POSEBNA OBMOČJA
BT – površine za turizem
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
ZP – parki
ZD – druge urejene zelene površine
ZK – pokopališča
P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE
PC – površine cest
PO – ostale prometne površine
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA
IV. OBMOČJA VODA
VC – CELINSKE VODE
VI – VODNA INFRASTRUKTURA
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ
f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ«.
39. člen 
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
»51. člen 
(dopustnost gradenj) 
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN, dovoljene naslednje vrste gradenj:
1. gradnja novega objekta v skladu z določili 52. člena,
2. gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega legalno zgrajenega objekta (določilo ne velja za objekt kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za gradnjo novega objekta na mestu prej odstranjenega predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine), kadar se novi objekt zgradi znotraj gradbenih meja in maksimalnega višinskega gabarita dosedanjega objekta in se bistveno ne spremeni namembnosti dosedanjega objekta,
3. rekonstrukcija legalno zgrajenega objekta, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti objekta,
4. odstranitev objekta (določilo ne velja za objekt kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine),
5. vzdrževalna dela.
(2) Na stavbnih zemljiščih so (razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN), poleg vrst gradenj dovoljenih na celotnem območju občine, dovoljene še naslednje vrste gradenj:
1. gradnje novih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določenih za posamezno EUP,
2. rekonstrukcije legalno zgrajenih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določenih za posamezno EUP,
3. sprememba namembnosti legalno zgrajenih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določenih za posamezno EUP.
(3) Na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih so (razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN), poleg vrst gradenj dovoljenih na celotnem območju občine, dovoljene še naslednje vrste gradenj:
1. gradnje novih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma manjše območje znotraj EUP,
2. sprememba namembnosti legalno zgrajenih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma manjše območje znotraj EUP.
(4) Določila za razpršeno gradnjo so določena v 98. členu.«.
40. člen 
52. člen se spremeni tako, da se glasi:
»52. člen 
(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor) 
(1) Če ta odlok ne določa drugače, so na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN, dovoljeni naslednji objekt oziroma naslednje ureditve:
– nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 1 tega odloka,
– cevovodi, elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje, razen poljskih poti in cest, če so te predvidene v karti Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture, ni dovoljena (izjemoma je ob rekonstrukcijah državnih in občinskih cest dopustna postavitev nadstreškov za potnike na postajališčih s tlorisno površino največ 15 m² ter ureditev javnih kolesarnic z nadstreškom s tlorisno površino največ 15 m², kolesarskih in pešpoti)),
– mostovi, viadukti, predori in podhodi (na kmetijskih zemljiščih je gradnja novih objektov iz te alineje dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah državnih, občinskih in drugih cest),
– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah (na kmetijskih zemljiščih so dopustni kot začasne ureditve),
– vodnogospodarske ureditve kot so jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške pregrade ipd. (na kmetijskih zemljiščih so dopustne kot začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali ob rekonstrukcijah državnih, občinskih in drugih cest),
– stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov,
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira,
– vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni objekti med izrednim ali vojnim stanjem (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje ni dovoljena),
– objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
– objekti in ukrepi, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe in varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– manjša počivališča s premičnimi klopmi in mizami, koši za odpadke, usmerjevalnimi tablami za označevanje poti in znamenitosti ipd. ob peš, kolesarskih, jahalnih in drugih podobnih poteh, pri čemer je potrebno posamezne lokacije počivališč določiti v sodelovanju s pristojno občinsko službo za prostor.
(2) Ne glede na določila tretje alineje prvega odstavka je na kmetijskih zemljiščih dostop do objekta, dopusten zgolj, če gre za objekt:
– ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
– ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč),
– ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve oziroma drugih stavbnih zemljiščih.«.
41. člen 
53. in 54. člen se črtata.
42. člen 
55. člen se spremeni tako, da se glasi:
»55. člen 
(vrste objektov) 
(1) Vrste objektov so opredeljene v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11 in 61/17 – GZ). Pri opredelitvi objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) je potrebno smiselno upoštevati predpis iz prejšnjega stavka.
(2) V podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih so dovoljene vrste objektov po posameznih namenskih rabah označene tudi s šifro iz predpisa o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena.
(3) Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov po posamezni namenski rabi so določene v Prilogi 1. Poimenovanje vrst objektov izhaja iz Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ, 61/17 – ZUreP-2 in 37/18). Pri opredelitvi objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) je potrebno smiselno upoštevati predpis iz prejšnjega stavka.
(4) Objekti se glede na zahtevnost gradnje razvrstijo v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ in 61/17 – ZUreP-2), razen če je razvrstitev objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) za investitorja ugodnejša (npr., če so na območju posamezne PNRP dovoljene 11100 enostanovanjske stavbe je te možno graditi tudi kot nezahtevne objekte).«.
43. člen 
Na koncu drugega odstavka 56. člena se za besedo »objekti« doda vejica in besedilo »če je ta razpoznavna in smiselna, pri čemer je potrebno zagotoviti varnost cestnega prometa«.
Tretji odstavek se črta.
44. člen 
57. člen se spremeni tako, da se glasi:
»57. člen 
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov) 
(1) Za posamezne EUP so značilni različni razpoznavni tipi razmestitve objektov, in sicer: strnjena, gručasta, obcestna, mrežna (ulična), svojevrstna in razpršena pozidava. Skladno navedenemu je potrebno pri umestitvi novih objektov upoštevati značilnosti razporeditve obstoječih objektov v EUP oziroma okolici, morebitne gradbene linije ipd.. Na terenu v pobočju mora biti daljša stranica stavbe praviloma postavljena vzporedno s plastnicami terena, kadar za EUP ali okolico ni značilna drugačna postavitev.
(2) Razen izjem določenih s tem členom morajo biti novi objekti oddaljeni od meja sosednjih zemljišč najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi, ostali nezahtevni in enostavni objektih (razen ograje, škarpe in podporni zidovi ter objekti iz (12.) odstavka tega člena) pa najmanj 0,5 m, če ni z regulacijskimi črtami, ki jih določa ta odlok določeno drugače.
(3) Ne glede na določila prejšnjega odstavka morajo biti, razen izjeme določene s tem členom, novi zahtevni objekti na območjih strnjene pozidave (CU, SKj) od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m, manj zahtevni najmanj za polovico svoje višine od terena do kapa, vendar ne manj kot 2,5 m, nezahtevni in enostavni objekti vsaj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi, ostali nezahtevni in enostavni objekti (razen ograje, škarpe in podporni zidovi ter objekti iz (12.) odstavka tega člena) pa najmanj 0,5 m. Novi objekti se lahko gradijo tudi do meja sosednjih zemljišč, pod naslednjimi pogoji:
– upoštevati je potrebno obstoječe gradbene linije in zagotavljati varnost cestnega prometa,
– če je takšno umeščanje objektov v prostor značilno za EUP, se z njim ne poslabšuje pogojev za bivanje in delo v sosednjih stavbah in ni prizadeta javna korist,
– se z nobenim delom novih objektov ne posega v sosednja zemljišča oziroma je potrebno pridobiti pravico graditi.
(4) Ne glede na določila drugega odstavka tega člena morajo biti, razen izjeme določene s tem členom, novi zahtevni objekti na območjih podrobnejših namenskih rab CDo in IG od meja sosednjih zemljišč oddaljeni vsaj 6,0 m, njihovi podzemni deli, ki so v celoti vkopani pa vsaj 4,0 m.
(5) Ne glede na določila drugega odstavka tega člena je na površinah razpršene poselitve (A) manj zahtevne objekte dopustno umeščati tudi na oddaljenosti najmanj 1,5 m od meje sosednjih zemljišč, kadar meja sosednjih zemljišč sovpada z mejo zazidljivosti.
(6) Za manjše odmike od zgoraj navedenih oziroma, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjih štirih odstavkov, je potrebno pridobiti (pisna) soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega legalno zgrajenega objekta, kadar se novi objekt zgradi znotraj gradbenih meja in maksimalnega višinskega gabarita dosedanjega objekta in je namembnost enaka namembnosti dosedanjega objekta, se lahko zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč je dovoljena tudi gradnja stavb na/ob parcelni meji na skupni parcelni meji pri dvojčkih in stavbah v nizu.
(7) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(8) Odmik objektov od javnih cest se glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest oziroma kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
(9) Ograje (razen ob javnih cestah) se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Ograje se lahko postavijo na mejo, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.
(10) Podporne zidove in škarpe se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradi do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo nanje ne posega. S (pisnim) soglasjem lastnikov sosednjih zemljišč se jih lahko zgradi tudi na mejo sosednjega zemljišča.
(11) Za postavitev ograj ter gradnjo podpornih zidov in škarp ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-ti ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
(12) Objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradi do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča.
(13) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. Za odstopanje od določil tega odstavka je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne površine, pri čemer je potrebno zagotoviti ukrepe za zagotavljanje ustrezne prometne varnosti.
(14) Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen (vsaj povprečna višina odraslih dreves gozda v neposredni bližini lokacije), da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora. Kadar takšen odmik ni zagotovljen, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojih objektih, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.«.
45. člen 
V prvem odstavku 58. člena se črta prva alineja.
Črta se drugi odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se v prvem stavku za besedama »zazidanost (FZ)« črta besedilo »ali izraba parcele objekta (FI)«, za besedama »dovoljene zazidanosti« se črta besedi »ali izrabe«, za besedo »parcele« pa se doda beseda »objekta«. V istem odstavku se v tretjem stavku črta besedi »FI ali«, za besedo »FZ« pa se doda besede »in maksimalne dovoljene višine«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek se v prvem stavku beseda »izrabe« nadomesti z besedo »zazidanosti«.
46. člen 
59. člen se spremeni tako, da se glasi:
»59. člen 
(oblikovanje objektov) 
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, ograj, opornih zidov, urbane opreme in drugih oblikovnih značilnostih prostora.
(2) Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno smiselno oblikovno usklajeni.
(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno smiselno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom podrobnih ali posebnih prostorskih izvedbenih pogojev. Ne glede na določila prejšnjega stavka se z nadzidavami ne sme presegati višine ali višinskega gabarita določenih v podrobnih ali posebnih prostorskih izvedbenih pogojih.
(4) V prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je potrebno naklon strehe, material in barvo kritine in smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. V ostalih primerih je, predvsem na območju naselij, ki jih obkroža krajinska enota KE5, dovoljeno sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe) ob pogojih oblikovanja določenih v podrobnih ali posebnih prostorskih izvedbenih pogojih. Barve kritin (izjeme so ravne strehe) naj bodo temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve, razen v enotah, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, kjer morajo biti temno sive ali opečno rdeče barve) in ne smejo biti reflektirajoče, v primeru tehnoloških zahtev posamezne dejavnosti, pri nadstreških, zimskih vrtovih ipd. pa je lahko kritina tudi iz brezbarvnega stekla in steklu podobnih brezbarvnih materialov. Osvetlitev podstrešnih (mansardnih) prostorov je dovoljena s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. V primeru osvetlitve podstrešnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s strešnimi okni. Slemena stavb naj bodo vzporedna z daljšo stranico stavbe.
(5) Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno na strehah pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Module solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje ipd.). Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov ni dovoljeno na objekte in območja kulturnih spomenikov. Na objekte in območja kulturne dediščine pa le v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.
(6) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., potrebno smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti oziroma okolici. Na fasadah se dovoli uporaba barv iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Pri določitvi barve fasade prostorninsko razsežnejšim stavbam se uporabi zadržane barve, ki so v prostoru manj zaznavne. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra, živo rdeča, živo oranžna, črna ipd. ter kombinacije le-teh). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente je treba na objekte umeščati diskretno (po možnosti skrito očem in stran od javnih površin). Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode). Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(7) Podporni zidovi so praviloma visoki do 1,5 m. Če so višji morajo imeti kaskadne zamike. Zidovi so lahko grajeni tudi brez zamikov, če je to zaradi tehničnih razlogov nujno. Podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali oziroma ozelenjeni, pri čemer je potrebno upoštevati kakovostne principe gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje.
(8) Višino ograje in vrsto materiala je treba praviloma prilagoditi sosednjim ograjam. Ograje morajo biti praviloma transparentne in iz kvalitetnih standardiziranih materialov. Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. V stanovanjskih območjih višine ograj (razen varovalnih, igriščnih in protihrupnih) ne smejo presegati 1,5 m. Polne ograje niso dovoljene, razen če gre za protihrupne ograje ali objekte kulturne dediščine.
(9) Posamezne gradnje je (ne glede na določila podrobnih in posebnih prostorskih ureditvenih pogojev) možno oblikovati v kontrastu z okoljem oziroma z drugačno arhitekturno-likovno govorico doseči skladnost z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih. V teh primerih je potrebno oblikovalske rešitve pridobiti z javnim natečajem.«.
47. člen 
V prvem odstavku 60. člena se črta beseda »(FJP)«.
V drugem odstavku se za besedo »parcele« črta beseda »objekta«, za besedama »novega objekta« pa se doda vejica in besede »če je to smiselno«.
V tretjem odstavku se za drugim stavkom dodata dve stavka, ki se glasita: »Priporoča se zasaditev robov naselij z lokalno značilnimi sadnimi sortami. Okolico prostorninsko razsežnejših stavb na vizualno izpostavljenih lokacijah je potrebno intenzivno ozeleniti.«.
V osmem odstavku se v tretjem stavku za besedama »jih je« doda vejica, za njo besedilo »če je to smiselno« in za njim zopet vejica.
Za osmim odstavkom se dodata nova deveti in deseti odstavek, ki se glasita:
»(9) Pri urejanju okolice objektov naj se upošteva konfiguracija terena. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike na zemljišču morajo biti praviloma urejene s travnatimi brežinami. Škarpe in podporni zidovi (razen v primerih varstva pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih, zagotavljanja varnosti zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice ter gradnje javnih objektov) so dovoljeni, kadar zaradi terenskih razmer ni možna drugačna izvedba. Spreminjanje konfiguracije terena na poplavno, erozijsko, plazljivo in plazovito ogroženih območjih je dopustno zgolj pod pogoji pristojnega soglasodajalca.
(10) Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z oblikovanjem okoliških stavb, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Praviloma se uporablja materiale v nevtralnih, neizstopajočih barvah. Materiali morajo biti propustni, tlakovanje pa izvedeno tako, da je možno zagotoviti ustrezen odtok padavinskih voda. Priporoča se, da se tlakovanje trgov, pešpoti in drugih podobnih javnih površin izvaja tako, da se ustvari izgled členjenosti.«.
48. člen 
Prvi odstavek 61. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti ter rekonstrukcijah, s katerimi se spreminja namembnost stavb, je potrebno na parceli objekta, na parkiriščih in v garažah, zagotoviti zadostno število parkirnih mest za stanovalce, zaposlene in obiskovalce.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah pod pogojem, da je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba. Pri stanovanjskih stavbah je te površine potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 200 m od stavbe, ki ji služijo.«.
V prvem stavku četrtega odstavka se pred besedo »drevesom« doda beseda »funkcionalnim«.
V petem odstavku se na koncu prvega stavka pred piko doda besedilo »oziroma skladno s predpisi«. V istem odstavku se drugi stavek črta.
Sedmi odstavek se črta.
49. člen 
V prvem odstavku 62. člena se preglednica spremeni tako, da se glasi:
»Namembnost objekta
Število parkirnih mest (PM)
Stanovanja in bivanje
11100 Enostanovanjske stavbe 
11210 Dvostanovanjske stavbe
2 PM/stanovanje
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe
za stanovanje do 35 m2 koristne stanovanjske površine
1 PM + 1PM na tri stanovanja za obiskovalce
za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 koristne stanovanjske površine
1,5 PM + 1PM na tri stanovanja za obiskovalce
za stanovanje od 61 m2 do 100 m2 koristne stanovanjske površine
2 PM + 1PM na tri stanovanja za obiskovalce 
za stanovanje nad 100 m2 koristne stanovanjske površine
3 PM + 1PM na tri stanovanja za obiskovalce
11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (dijaški, mladinski domovi in ipd.)
1 PM/10 postelj 
+ 20 % za obiskovalce
11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (študentski domovi, internati)
1 PM/4 postelje 
+ 20 % za obiskovalce
11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (domovi za ostarele, varna hiša)
1 PM/5 postelj 
+ 50 % za obiskovalce
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)
1 PM/stanovanje 
+ 20 % za obiskovalce
Poslovno trgovske dejavnosti
12201 Stavbe javne uprave
1 PM/30 m² neto tlorisne površine
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 
(pisarniški in upravni prostori ter druge storitve)
1 PM/30 m² neto tlorisne površine
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe 
(mešani poslovni programi)
1 PM/30 m² neto tlorisne površine
12301 Trgovski lokal 
(trgovski lokal pod 100 m²)
1 PM/30 m² neto tlorisne površine 
ne manj kot 2 PM
12301 Trgovske stavbe 
(trgovina med 100 in 500 m²)
1 PM/50 m² neto tlorisne površine 
ne manj kot 4 PM
12301 Trgovske stavbe 
(trgovina z neprehrambenimi izdelki
1 PM/80 m² neto tlorisne površine 
ne manj kot 2 PM
12301 Trgovske stavbe 
(nakupovalni center do 2500 m²)
1 PM/35 m² neto tlorisne površine
12301 Trgovske stavbe 
(nakupovalni center nad 2500 m²)
1 PM/30 m² neto tlorisne površine
12301 Trgovske stavbe 
(odprte in pokrite tržnice)
1 PM/40 m² neto tlorisne površine
12301 Trgovske stavbe 
(večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri)
1 PM/25 m² neto tlorisne površine
12303 Bencinski servisi
1 PM/30 m² prodajnih površin 
ne manj kot 3PM
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti 
(obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, lekarne …)
1 PM/30 m² neto tlorisne površine 
ne manj kot 2 PM
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti 
(avtopralnice)
3 PM/pralno mesto
Družbene dejavnosti
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
(gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija)
1 PM/5 sedežev
12620 Muzeji in knjižnice
1 PM/80 m2 neto tlorisne površine
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov
1 PM/10 sedežev
Športne dejavnosti
24110 Športna igrišča – stadion
1 PM/200 m² neto tlorisne površine 
od tega 20 % PM za avtobuse
24110 Športna igrišča – igrišča za tenis
4 PM/igrišče
24110 Športna igrišča 
(javna kopališča)
1 PM/150 m² površine javnega kopališča 
12650 Športne dvorane s prostori za gledalce
1 PM/30 m² neto tlorisne površine 
od tega 20 % PM za avtobuse
12650 Športne dvorane 
(večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes ipd.)
1 PM/15 m² neto tlorisne površine
12650 Športne dvorane – npr. kegljišče, balinišče, igrišča za tenis, badminton ipd. brez prostorov za gledalce
4 PM/stezo, igrišče ipd.
Posebne dejavnosti
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni)
1 PM/1,5 sobo
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari
1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta 
ne manj kot 5PM
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča)
1 PM/10 postelj
Družbene dejavnosti
12640 Stavbe za zdravstvo (bolnišnice)
1 PM/5 postelj
12640 Stavbe za zdravstvo 
(zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante)
1 PM/25 m² neto tlorisne površine 
ne manj kot 2 PM
12640 Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali)
1 PM/150 m² neto tlorisne površine 
ne manj kot 2 PM
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole)
1 PM/učilnico 
+ 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole)
1,5 PM/učilnico
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju)
1,25 PM/učilnico 
+ 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole)
1 PM/25 m² neto tlorisne površine
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci)
1,25 PM/oddelek 
+ 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev
Proizvodne dejavnosti
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 
12713 Stavbe za spravilo pridelka
1 PM/80 m² neto tlorisne površine
12510 Industrijske stavbe (do 200 m²)
1 PM/30 m² neto tlorisne površine 
ne manj kot 2 PM
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m²)
1 PM/50 m² neto tlorisne površine
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča 
(skladišča s strankami)
1 PM/150 m² neto tlorisne površine
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča 
(skladišča brez strank)
ne manj kot 3 PM
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča 
(razstavni in prodajni prostori)
1 PM/80 m² neto tlorisne površine
12510 Industrijske stavbe 
(delavnice za servis motornih vozil)
6 PM/popravljalno mesto
Drugo
24204 Pokopališča 
12722 Pokopališke stavbe
1 PM/600 m² 
ne manj kot 10 PM
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park)
1 PM/600 m²
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev)
1 PM/100 m²
12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih ter z njimi povezane stavbe)
1 PM/50 m²* 
*število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa«. 
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Za oddajanje zasebnih sob ali apartmajev (znotraj stanovanjskih in počitniških hiš) je potrebno zagotoviti 1 PM/sobo ali apartma z do štirimi ležišči oziroma 2 PM/apartma z več kot štirimi ležišči.«.
50. člen 
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
»63. člen 
(gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Za postavitev in gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno poleg določil tega odloka upoštevati določila Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ in 61/17 – ZUreP-2) oziroma Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18), če je za investitorje to ugodneje.
(2) Če nameravana postavitev ali gradnja nezahtevnega in enostavnega objektov leži na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovano območje, je treba k postavitvi ali gradnji pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.
(3) Pomožni objekti v javni rabi, nadstreški za potnike na avtobusnih postajališčih in javne kolesarnice z nadstreškom morajo biti usklajeni z ostalimi elementi odprtega prostora ter značilno kakovostno okoliško pozidavo. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo rabe javnih površin in drugih objektov, da ne zastirajo značilnih pogledov (določilo ne velja za začasne objekte) in ne ovirajo vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture.
(4) Majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti praviloma (kadar za območje oziroma okolico ni značilno drugačno oblikovanje oziroma gre za objekte, katerih oblikovanje je podrejeno funkciji npr. zimski vrt) oblikovane skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Praviloma mora biti tlorisni gabarit podolžen. Strehe so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 12°). Ute in senčnice se lahko oblikuje tudi kot oblikovne posebnosti. Kadar so za oblikovanje osnovnih objektov predpisana velikostna razmerja (npr. tlorisni gabariti) se te lahko zagotavlja skupaj s pomožnim objektom.
(5) Pri oblikovanju objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in objektov za kmetijske proizvode in dopolnilne dejavnosti je potrebno upoštevati naslednja merila in pogoje:
– tlorisni gabarit stavb zazidane površine do 40 m² mora biti podolgovat, med 40 m² in 80 m² podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3, nad 80 m² pa podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5,
– določila prejšnje alineje ne veljajo za enote kulturne dediščine, kjer je treba upoštevati, da mora biti tlorisni gabarit stavb zazidane površine med 40 m2 in 80 m2 podolgovat v razmerju stranic 1:1,5, nad 80 m2 pa podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:2,
– višinski gabarit je lahko največ pritličen z izkoriščenim podstrešjem,
– strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice; štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene; naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45° (razen za enote kulturne dediščine, kjer je dopusten v naklonu med 35° in 45°); strešna kritina mora biti temne barve (sive, rjave ali opečne barve, razen na območjih enot kulturne dediščine, kjer mora biti temno sive ali opečno rdeče barve),
– odstopanja od določil prejšnjih treh alinej so dovoljena za objekte, katerih oblikovanje je pogojujejo tehnološki procesi (npr. stolpasti silos),
– ne glede na določila prvih treh alinej jih je potrebno v primeru, da predstavljajo dozidavo k osnovnemu objektu, oblikovati skladno z določili, ki veljajo za slednjega; kadar so za oblikovanje osnovnih objektov predpisana velikostna razmerja (npr. tlorisni gabariti) se te lahko zagotavlja skupaj s pomožnim objektom,
– ne glede na določila prvih treh alinej mora biti tloris dvojnega kozolca (toplarja) podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:2 (npr. kozolec na tri okna); širina toplarja mora biti od 7 do 9 m, višina kapa pa je lahko do 6 m nad raščenim terenom (razdalja se meri od najnižjega dela terena); streha mora biti dvokapna, z naklonom med 38° do 45°, sive ali opečne barve, in izvedena z majhnimi strešniki; kozolci so lahko opaženi le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti položene late.«.
51. člen 
V 64. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za vse objekte za oglaševanje velja, da ne smejo:
– ovirati prehodnosti oziroma prevoznosti cest,
– vizualno preglasiti ambienta oziroma nanj drugače moteče vplivati,
– presegati merilo okoliške arhitekture,
– ovirati in ogrožati prometno varnost, kar velja tudi v času lepljenja plakatov,
– biti nameščeni na kozolce,
– biti nameščeni na likovno kvalitetno oblikovane fasade objektov.«.
Tretji, četrti in peti odstavek se črtajo.
52. člen 
V prvem odstavku 65. člena se pred zadnjo alinejo dodata dve novi alineji, ki se glasita:
»– predpisano stopnjo izkoriščenosti zemljišč;
– lastniško in parcelno strukturo zemljišč, pri čemer se mora omogočiti načrtovana raba sosednjih zemljišč;«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:
– najmanjša velikost parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo (SSe) znaša 500 m², za dvojčke pa 250 m² na enoto dvojčka;
– najmanjša velikost parcele objekta za počitniške objekte (SP) znaša 250 m².«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za vrzeli v pretežno pozidanih območjih, pod pogojem, da je z gradnjo zagotovljeno upoštevanje drugih določil tega odloka (npr. dovoljeni FZ, minimalni FZP, potrebno število parkirnih mest ipd.).«.
Deveti odstavek se črta.
53. člen 
Prvi odstavek 66. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture, posegov v zvezi s preoblikovanjem terena, zavarovanjem terena pred ogroženostjo ipd. ter nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.«.
Drugi odstavek se črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
54. člen 
V prvem odstavku 67. člena se besede »priključitev na elektroenergetsko omrežje« nadomestijo z besedami »oskrbo z električno energijo«.
55. člen 
68. člen se spremeni tako, da se glasi:
»68. člen 
(obvezno priključevanje na komunalno opremo) 
(1) Objekte je potrebno priključiti na predpisano obvezno komunalno opremo iz člena o minimalni komunalni oskrbi tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis.
(2) Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka in pogoji nosilcev urejanja prostora.
(3) Vsi objekti (razen izjem iz prejšnjih dveh členov) morajo imeti zagotovljen varen dovoz na javno cesto. Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto.
(4) Oskrba z vodo
(4.1) Na območjih z zgrajenim javnim vodovodnim omrežjem, morajo biti vsi objekti (razen izjem iz prejšnjih dveh členov) priključeni na zgrajeno javno vodovodno omrežje. Kadar javno vodovodno omrežje še ni zgrajeno oziroma prevzem vodovoda še ni opravljen, morajo biti objekti na javno vodovodno omrežje priključeni po začetku obratovanja omrežja kot javnega vodovodnega omrežja. Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki ipd.), s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema. Upoštevati je potrebno varovanje vseh virov pitne vode, tudi tistih, ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij.
(4.2) Uporabniki industrijske vode morajo imeti urejene zaprte sisteme z recikliranjem uporabljene vode.
(5) Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne vode
(5.1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbah na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo. Kadar v skladu z veljavnimi predpisi na območju ni potrebna izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja oziroma priključevanje na javno kanalizacijo ni možno iz tehničnih razlogov, je potrebno komunalne odpadne vode čistiti v mali komunalni čistilni napravi ali pa zbirati v nepretočni greznici, pri čemer mora biti njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe. Nepretočne greznice so dopustne le v primerih, kadar je zaradi tehničnih in terenskih razmer mala čistilna naprava neizvedljiva.
(5.2) Po izgradnji, obnovi ali preureditvi javnega kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, iz katerih se odpadne in tehnološke vode vodijo v greznice ali male komunalne čistilne naprave, na javno kanalizacijo priključiti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi. Objekte je potrebno na kanalizacijsko omrežje priključiti mimo greznic oziroma malih komunalnih čistilnih naprav. Te je potrebno odstraniti ali očistiti in izključiti iz sistema odvajanja odpadne vode.
(5.3) Začasni objekti, ki uporabljajo vodo oziroma so priključeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvajanje odpadnih voda.
(5.4) Na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec naprave industrijsko odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo oziroma je dovoljen tudi drugačen način odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, kadar se to dovoli z okoljevarstvenim dovoljenjem. Industrijsko odpadno vodo je prepovedano odvajati v greznico.
(5.5) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, mora lastnik objekta odvajati neposredno ali posredno v vode, kadar je to tehnično izvedljivo, razen če to vodo uporabi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer splakovanje stranišč, pranje perila ali zalivanje. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in je onesnažena z usedljivimi snovmi, mora upravljavec teh objektov zajeti in mehansko obdelati v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Izjemoma je dovoljeno razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode, kadar to dopušča predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Odvajanje padavinskih odpadnih voda je potrebno načrtovati na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok vode z urbanih površin. V ta namen je potrebno načrtovati zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (npr. z zatravitvijo, travnimi ploščami, suhimi zadrževalniki) oziroma druge ustrezne ukrepe.
(6) Oskrba z energijo
(6.1) Vsi objekti (razen izjem iz prejšnjih dveh členov) morajo biti priključeni na zgrajeno elektro-omrežje. Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav. Izraba vetrne energije je možna predvsem za objekte, za katere ni možno zagotoviti elektroenergetskega priključka (hribovske vasi in zaselki, planinske koče ipd.) Pred gradnjo je za vsako posamezno vetrno napravo potrebno izdelati študijo prostorske in okoljske sprejemljivosti.
(6.2) Stavbe na območjih obstoječe in predvidene plinifikacije, se za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije (OVE) ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (SPTE), priključijo na sistem oskrbe z zemeljskim plinom, oziroma skladno z drugačnimi določili Lokalnega energetskega koncepta občine. V primeru, da stavbe zadovoljujejo potrebe po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode samo delno z OVE ali SPTE, za preostali del potreb še vedno velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(6.3) Na območjih predvidene plinifikacije je dovoljena začasna postavitev rezervoarjev utekočinjenega naftnega plina (UNP), s katerimi se začasno rešuje oskrba stavb do izgradnje distribucijskega plinovodnega omrežja. Pogoje in soglasja za izvedbo začasne oskrbe z UNP in priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina izdaja sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(6.4) Naselja oziroma enote urejanja prostora v naseljih, kjer se objekti priključujejo na sistem oskrbe s plinom, so:
Podsmreka
PS-01, PS-02, PS-03, PS-04, PS-05, PS-09, PS-10, PS-14, PS-15, PS-17, PS-19
Komanija
KO-01, KO-02
Draževnik
DR-01, DR-02, DR-03
Razori
RA-01, RA-04
Dobrova
DO-02, DO-03, DO-05, DO-06, DO-07, DO-08, DO-09, DO-10, DO-12, DO-13, DO-14, DO-16, DO-19, DO-27
Šujica
ŠU-01, ŠU-04, ŠU-05, ŠU-06, ŠU-07, ŠU-08, ŠU-09, ŠU-11, ŠU-16, ŠU-17
Hruševo
HU-01, HU-02, HU-03, HU-04, HU-06
Gabrje
GA-01, GA-02, GA-03, GA-04, GA-05, GA-06, GA-08, GA-11, GA-13, GA-16, GA-23, GA-24, GA-31
Stranska vas
ST-02, ST-03, ST-05
Enote razpršene poselitve
A 225, A 226, A 231, A 235, A 253, A 255, A 257, A 258, A267, A 309, A 338, A 339, A 346
(6.5) Za vse objekte, ki se priključujejo na distribucijsko plinovodno omrežje ali začasno na utekočinjeni naftni plin, je obvezna uporaba kondenzacijskih kotlov ali tehnološko boljših kotlov. Odpravlja in ne dovoljuje se nove hišne rezervoarje kurilnega olja.
(7) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.«.
56. člen 
V prvem odstavku 69. člena se v preglednici v drugem stolpcu šeste vrstice besedilo »6 m« nadomesti z besedilom »5 m«, v drugem stolpcu sedme vrstice pa se besedilo »5 m« nadomesti z besedilom »2 m«.
V drugem odstavku se v preglednici v prvem stolpcu četrte vrstice za besedami »podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV« doda besedilo »in 220 kV«. V isti preglednici se v dvanajsti vrstici besedilo v prvem stolpcu »16 barov in več« nadomesti z besedilom »prenosni sistem zemeljskega plina«, besedilo v drugem stolpcu »100 m« pa se nadomesti z besedilom »65 m«. Besedilo v prvem stolpcu trinajste vrstice »od 5 bar do 16 barov« se nadomesti z besedilom »distribucijsko plinovodno omrežje ne glede na obratovalni tlak«, štirinajsta vrstica pa se črta.
V tretjem odstavku se v prvem stavku za besedo »večji« doda besedi »ali drugačni«.
V petem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Za vsak poseg v varovalni pas je na projektne rešitve treba pridobiti projektne pogoje in mnenje pristojnega upravljavca omrežja.«.
57. člen 
V 70. členu se drugi odstavek črta.
58. člen 
V drugem odstavku 71. člena se črta drugi stavek.
V četrtem odstavku se črta drugi stavek.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. Pri načrtovanju cest, kolesarskih in pešpoti se je treba, če je le mogoče, izogniti ogroženim območjem in priobalnim zemljiščem.«.
V osmem odstavku se črta tretji stavek.
59. člen 
V 72. členu se črtata peti in sedmi odstavek. Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.
60. člen 
V tretjem odstavku 73. člena se na začetku prvega stavka pri besedi »Čistilne« ukine velika začetnica in pred njo doda besedo »Večje«. Enako se v tretjem stavku pri besedi »Čistilna« ukine velika začetnica in pred njo zapiše beseda »Večja«.
Tretji stavek četrtega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na parceli objekta oziroma površinah, ki pripadajo oziroma služijo objektu ali na eni od parcel več objektov (oziroma površinah, ki jim pripadajo oziroma služijo), če naprava služi več objektom.«.
V šestem odstavku se v prvem odstavku črta besedilo »s pozidanih, strešnih in tlakovanih površin«. V drugem stavku istega odstavka se za besedo »kanalizacijo« doda besedi »ali vodotok«, za besedama »pred odvodom« pa se črta besede »v kanalizacijsko omrežje«.
Osmi in deveti odstavek se črtata.
61. člen 
V četrtem odstavku 74. člena se v drugem stavku za besedo »dovoljena« doda beseda »tudi«.
62. člen 
V drugem odstavku 75. člena se na koncu tretjega stavka pred piko doda besedilo »oziroma jih je potrebno pri njihovi umestitvi upoštevati«.
Tretji, šesti, sedmi in osmi odstavek se črtajo.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Transformatorske postaje so v primeru gradnje večjih objektov lahko sestavni del objekta ali arhitekturne kompozicije objektov.«.
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) V varovalnem pasu sistemov elektrike se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.«.
63. člen 
Drugi odstavek 77. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.«.
64. člen 
78. člen se spremeni tako, da se glasi:
»78. člen 
(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) 
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati na način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke je lahko v objektu ali na funkcionalni parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Zbirno mesto je lahko tudi prevzemno mesto.
(3) Prevzemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, izvajalcu javne službe pa mora omogočiti ustrezno prevzemanje in odvoz komunalnih odpadkov. Če je dostop slepa ulica, daljša od 50 metrov, mora praviloma imeti obračališče.
(4) Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati in ogrožati prometa na javnih površinah.
(5) Za zbirno in prevzemno mesto je potrebno pridobiti soglasje upravljalca za področje odvoza smeti.
(6) Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki, na katerih izvajalec javne službe zbira papir, embalažo, steklo in drugo) so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje za okoli 500 prebivalcev. Urejene in vzdrževane morajo biti tako, da lahko izvirni povzročitelj prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, in da se zaradi prepuščanja odpadkov ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(7) Nevarne komunalne odpadke je treba prepuščati na premičnih zbiralnicah (lahko tudi v zbirnem centru). Število krajev prevzemanja teh odpadkov se določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem povzročiteljem teh odpadkov na območju občine. O kraju in času prevzema teh odpadkov mora izvajalec javne službe občane ustrezno obvestiti.
(8) Kosovne odpadke je treba prepuščati izvajalcu javne službe v okviru zbiralnih akcij oziroma skladno predpisom o zbiranju komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora o kraju in času zbiralne akcije občane ustrezno obvestiti.
(9) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših mestnih cest in mora biti ograjen. Zbirni center za odpadke se lahko umesti na enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: I, O, P. Urejen in vzdrževan mora biti tako, da lahko uporabnik prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, in da se zaradi prepuščanja odpadkov ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(10) Nevarni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče nevarnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih, namensko zgrajenih skladiščih. Lahko se zbirajo tudi v ustrezno urejenih zbirnih centrih. Skladno predpisu o odpadkih morajo biti nevarni odpadki pri začasnem skladiščenju shranjeni v posodah, rezervoarjih, zabojnikih ali drugi embalaži tako, da ne ogrožajo okolja in človekovega zdravja.
(11) Pri prostorskem načrtovanju je treba upoštevati predpis o vodah, ki med drugim določa, da je na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedano:
– odlaganje ali pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
– odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
– odlaganje odpadkov.«.
65. člen 
V tretjem odstavku 79. člena se v preglednici v prvem stolpcu tretje vrstice za območjem z oznako »BU-07« doda vejica in za njo novo območje z oznako »BU-09«. Za njim se doda besedilo »Briše pri Polhovem Gradcu BR-05«. V isti celici se za območjem z oznako »DV-05« doda vejica in za njo novo območje z oznako »DV-06«, nadalje se za območjem z oznako »OS-04« doda vejica in za njo dvoje novih območij z oznakama »OS-07, OS-08«, za območjem z oznako »PG-17« se doda vejica in za njo območje z oznako »PG-18«, za območjem z oznako »SE-01« se doda vejica in za njo območje z oznako »SE-02«, za njim pa besedilo »Setnica – del SC-01«. V isti celici se na koncu za območjem z oznako »ZA-01« doda besedilo »razpršena poselitev A 56, A 77, A 91« in za njim vejica, nadalje se za besedilom »kmetija Mežnar A 333« zopet doda vejica in za njo besedilo »A 335, A 340, A 467«.
V prvem stolpcu četrte vrstice se oznaka območja »BR-01« nadomesti z oznako »BR-04, oznaka »PS-10« pa se nadomesti s »PS-01«.
V prvem stolpcu osme vrstice se popravi pravopisna napaka v besedi »Horjulka« in črta območje z oznako »RA-02«.
66. člen 
V prvem odstavku 80. člena se črta zadnji stavek.
V šestem odstavku se v drugem stavku črta beseda »razglasitvenega«, za besedo »akta« pa se doda besede »o določitvi varstvenega območja«.
V sedmem odstavku se v drugem stavku besedi »tega akta« nadomestita z besedami »za celostno ohranjanje kulturne dediščine v tem členu«.
67. člen 
Za 80. členom se doda nov 80.a člen, ki se glasi:
»80.a člen 
(varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč) 
(1) Na območju občine se nahajajo naslednja vojna grobišča:
– Grob partizana Toneta Artača, številka grobišča: 280210031, velikost: 4 m2 (lega: pod vrhom Ključa ob markirani poti iz Belice; Gauss – Kr. koord: Y=5449700, X=5099600);
– Grob neznanega ruskega partizana, številka grobišča: 280210051, velikost: 25 m2 (lega: ob cesti Vrzdenec–Lučine, 500 m pred odcepom za Polhov Gradec; Gauss – Kr. koordinate Y=5441510, X=5098910);
– Grobišče treh borcev NOV, številka grobišča: 280210071, velikost: 3 m2 (lega: krajevno pokopališče, desno, peta vrsta, 5. grob, polje H; Gauss – Kr. koordinate Y=5454710, X=5100910);
– Grobišče dveh borcev NOV, številka grobišča: 280210071, velikost: 2 m2 (lega: krajevno pokopališče, desno, peta vrsta, 6. grob, polje H; Gauss – Kr. koordinate Y=5454710, X=5100910);
– Grobišče petih talcev, številka grobišča: 280210071, velikost 2 m2 (lega: krajevno pokopališče, oddelek F, šesta vrsta, 9. grob; Gauss – Kr. koord. Y=5454710, X=5100910);
– Grobišče devetih padlih borcev NOV, številka grobišča: 280210141, velikost: 100 m2 (lega: ob stezi, ki vodi k cerkvi, 100 m pred cerkvijo, parc. št. 1709, k.o. Šujica; Gauss – Kr. koord.: Y=5452940, X=5103270);
– Grobišče 133 padlih borcev NOV in žrtev vojne, številka grobišča 280210141, velikost: 25 m2 (lega: sredi naselja pred Zadružnim domom, parc. št. 196/2, k.o. Polhov Gradec; Gauss – Kr. koord: Y=5447290, X=51026002.
(2) Na območju občine se nahajajo naslednja prikrita vojna grobišča:
– Babna Gora: Grob Martinčeve družine, lokacija: 46.0598 S, 14.3786 V, v dveh jamah naj bi bilo pokopanih 9 članov družine Martinc, po domače Hudnik iz Hruševa 21, parcela št. 1178, k.o. Babna gora, k.u. Ljubljana;
– Brezje pri Dobrovi: Grobišče na ključu 1, lokacija: 46.04 S, 14.3476 V, v pobočju pod Ključem so bile 28. 4. 1942 usmrčene tri sestre Skobec (Dinka, Francka, Ivanka), po domače Glinarjeve iz Stranske vasi, ki jih je vodstvo Dolomitskega odreda obsodilo izdajstva; parcela št. 1862 k.o. Babna gora, k.u. Ljubljana;
– Brezje pri Dobrovi: Grobišče na ključu 2, lokacija: 46.04 S, 14. 3477 V, v pobočju pod Ključem so bile 28. 4. 1942 usmrčene tri sestre Skobec (Dinka, Francka, Ivanka), po domače Glinarjeve iz Stranske vasi, ki jih je vodstvo Dolomitskega odreda obsodilo izdajstva, parcela št. 470/1 k.o. Dobrova, k.u. Ljubljana;
– Setnica – del: Grob srbskega častnika, lokacija: 46.0903 S, 14.3296 V, v grobu leži častnik Srbskega prostovoljnega korpusa, ustreljen maja 1945 v boju, po pobegu iz taborišča Šentvid, parcela št. 781 k.o. Selo na Polhovim Gradcem, k.u. Ljubljana.
(3) Na vojnih grobiščih je skladno predpisu o vojnih grobiščih prepovedano:
– spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s predpisom o vojnih grobiščih,
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
(4) Lokacije vojnih grobišč iz prvega in drugega odstavka tega člena so prikazane v Prikazu stanja prostora, ki je priloga tega OPN.«.
68. člen 
V drugem odstavku 81. člena se za besedo »naprav« doda besede »in toplotnih črpalk.
Z tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Prostori in površine, kjer bi se uporabljalo, skladiščilo, pretovarjalo, prevažalo in odstranjevalo oziroma odvajalo nevarne snovi, morajo biti urejeni v smislu lovilne sklede, ki zajamejo celotno količino razlitih ali raztresenih snovi ter so vodotesne in odporne na vplive nevarnih snovi.«.
69. člen 
V prvem odstavku 84. člena se v drugem stavku za besedama »priobalnih zemljiščih« doda besede »ter za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda«, za besedo »pridobiti« pa se doda besedi »pogoje in«.
V drugem odstavku se za četrtim stavkom doda nov peti stavek, ki se glasi: »Izjemoma je lahko meja priobalnega zemljišča tudi drugačna in je določena v skladu z veljavno zakonodajo.«. Zadnji stavek istega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.«.
Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(4) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh).
(5) Ne glede na namensko rabo se pri ureditvah in gradnjah praviloma ohranjata naraven potek vodotoka z obrežnim rastjem (po potrebi se ga ponovno zasadi) na območju vodotoka in priobalnega zemljišča.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Za določitev meje vodnega zemljišča tekočih voda je potrebno upoštevati predpis o podrobnejšem načinu določanja vodnega zemljišča tekočih voda.«.
70. člen 
Na koncu prvega odstavka 85. člena se pred piko doda besede »in posebnih smernic«.
V tretjem odstavku se za besedo »vode« doda besede »(tudi tistih, ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij)«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Na območjih varstva vodnih virov, virov pitne vode, ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij ter območij z lastno oskrbo s pitno vodo, morajo biti povozne, manipulativne, intervencijske in parkirne površine utrjene, neprepustne za vodo, naftne derivate (npr. goriva, maziva olja). Padavinska voda s teh površin mora biti speljana v površinske vode le preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilcev olj, ne pa direktno v ponikanje ali v površinske vode.«.
71. člen 
V drugem odstavku 87. člena se za zaklepajem doda besede »ter drugi posegi«.
72. člen 
87. člen se spremeni tako, da se glasi:
»87. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Načrtovanje in gradnjo objektov je potrebno zasnovati tako, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
(2) Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja se določi v občinskem načrtu zaščite in reševanja.«.
73. člen 
V sedmem odstavku 88. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Kadar se lokacija gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav nahaja na območjih erozije opredeljenih z opozorilno karto erozije, pa območje dejansko ni erozijsko ogroženo, lahko strokovnjak geomehanske stroke odloči, ali je za poseg potrebno izdelati geomehansko poročilo.«.
74. člen 
89. člen se spremeni tako, da se glasi:
»89. člen 
(območja potresne ogroženosti) 
(1) Na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec je vrednost projektnega pospeška tal med 0,225 in 0,25 (g).
(2) Objekti morajo biti protipotresno grajeni. Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter predpise s področja voda.«.
75. člen 
Tretji odstavek 90. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Na območju občine je določeno tudi območje zaščite razlivnih površin, ki so prikazane v prikazu stanja prostora. Na območju razlivnih površin gradnja objektov in posegov ni dopustna (v teh območjih pogoji iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) ne veljajo zaradi zaščite obstoječih razlivnih površin). Na območjih razlivnih površin so dovoljeni naslednji posegi v prostor:
– rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih,
– gradnja javne komunalne infrastrukture ter dostopov do objektov (na kmetijskih zemljiščih je treba upoštevati tudi določila 52. člena) v skladu z mnenjem pristojnega mnenjedajalca s področja upravljanja z vodami,
– vodnogospodarske ureditve (na kmetijskih zemljiščih je treba upoštevati tudi določila 52. člena),
– objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
– objekti in ukrepi, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe in varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih.«.
76. člen 
V drugem odstavku 91. člena se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
– »– odmike od meje parcel in med objekti oziroma ustrezne protipožarne ločitve,«.
77. člen 
V drugem odstavku 94. člena se v preglednici črtajo vrstice z namenskimi rabami prostora »CDz«, »IP«, »ZV« in »OO – OSTALA OBMOČJA« ter na koncu doda vrstica za namensko rabo prostora »f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ«, zanjo pa se doda »pikica« v stolpcu »IV. stopnja varstva pred hrupom«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena se II. stopnja varstva pred hrupom določa na:
– stanovanjskih površinah (SS) za EUP z oznakami: BA-04, BA-05, BA-06, BA-07, BU-03, BU-08, DO-20, GA-16, GA-22, GA-23, OS-03, SE-01, SE-02, ŠE-05, ŠE-09, ŠE-10, ŠE-13,
– površinah počitniških hiš (SP): OS-02, SM-04.«.
Peti odstavek se črta.
78. člen 
V sedmem odstavku 95. člena se v prvem stavku beseda »pasovi« nadomesti z besedo »prostori«.
79. člen 
V prvem odstavku 98. člena se črta drugi stavek.
V drugem odstavku se za drugo alinejo doda nova alineja, ki se glasi:
»– gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta (določilo ne velja za objekt kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za gradnjo novega objekta na mestu prej odstranjenega predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine), z največjim dovoljenim povečanjem do 50 % BTP obstoječega objekta,«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Znotraj funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele objekta razpršene gradnje, določenih z upravnimi dovoljenji (v primeru legalno zgrajenih objektov, ki funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele nimajo določene, se objekte naštete v nadaljevanju lahko postavlja znotraj funkcionalno zaokroženega območja, ki se ga določi tako, da se zazidano tlorisno površino osnovnega objekta pomnoži s faktorjem 4) so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni naslednji objekti:
– majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, ki ne smejo imeti samostojnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti za potrebe kmetijske dejavnosti (razen kleti in vinske kleti),
– ograje,
– podporni zidovi in škarpe.«.
V petem odstavku se oznaka »SSe« nadomesti z oznako »A«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Gradnje iz drugega odstavka tega člena, s katerimi se poveča BTP, so po uveljavitvi tega odloka dopustne samo kot enkratni poseg. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu prej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo.«.
80. člen 
99. člen se spremeni tako, da se glasi:
»99. člen 
(klasifikacija objektov in rab glede na namen) 
V tem poglavju so glede na krajinske enote in namensko rabo prostora določene:
1. dovoljene dejavnosti,
2. dovoljene vrste objektov,
3. dovoljena dela in druge prostorske ureditve,
4. podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in zmogljivosti objektov,
5. podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja.«.
81. člen 
100. člen se spremeni tako, da se glasi:
»100. člen 
(dopustne dejavnosti po namenski rabi prostora) 
(1) Za vsako namensko rabo prostora so določne osnovne in spremljajoče dejavnosti.
(2) Spremljajoče dejavnosti so dejavnosti, ki služijo osnovnim dejavnostim in ne smejo biti moteče za osnovne namembnosti območij.
(3) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posamezne stavbe, ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posamezni stavbi, če je ta določena. Izjemoma je obseg spremljajočih dejavnosti lahko tudi večji, in sicer:
– v primeru gradnje objektov za potrebe dejavnosti javnega pomena (npr. dejavnosti s področja izobraževanja, javne uprave, zaščite in reševanja, zdravstva in socialnega varstva, kulturne, razvedrilne in športnorekreacijske dejavnosti ipd.);
– v primeru umeščanja dopolnilnih dejavnosti kmetij (vključno z bivanjem na območjih kmetij, kjer je opredeljeno kot spremljajoča dejavnost);
– v primeru, da je to posebej navedeno pri določilih za posamezno območje namenske rabe oziroma v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih za posamezne EUP.
(4) Za manjše proizvodne dejavnosti se v tem odloku štejejo nekatere predelovalne dejavnosti (kot jih ureja predpis o standardni klasifikaciji dejavnosti), kadar zanje ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, in sicer:
– (C/10) proizvodnja živil,
– (C/11) proizvodnja pijač,
– (C/13) proizvodnja tekstilij,
– (C/14) proizvodnja oblačil,
– (C/15.12) proizvodnja potovalne galanterije, sedlarskih in jermenarskih izdelkov,
– (C/15.2) proizvodnja obutve,
– (C/16) obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva,
– (C/17.2) proizvodnja izdelkov iz papirja in kartona,
– (C/18) tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,
– (C/23.12) oblikovanje in obdelava ravnega stekla,
– (C23.41) proizvodnja gospodinjske in okrasne keramike,
– (C/31) proizvodnja pohištva,
– (C/32) druge raznovrstne predelovalne dejavnosti,
– (C/33) popravila in montaža strojev in naprav.
(5) Za proizvodne dejavnosti se v tem odloku štejejo vse dejavnosti kot jih pod poglavjem (C) predelovalne dejavnosti ureja predpis o standardni klasifikaciji dejavnosti razen:
– (C/15.11) strojenje in dodelava usnja in krzna,
– (C/19) proizvodnja koksa in naftnih derivatov,
– (C/20) proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov,
– (C/21) proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov,
– (C/22.1) proizvodnja izdelkov iz gume,
– (C/23.5) proizvodnja cementa, apna, mavca,
– (C/24) proizvodnja kovin,
– (C/25.4) proizvodnja orožja in streliva.
NAMENSKA RABA PROSTORA
DEJAVNOSTI
S – OBMOČJA STANOVANJ
So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem.
SS – stanovanjske površine
(1) osnovne dejavnosti: 
– bivanje 
(2) spremljajoče dejavnosti: 
– trgovske in storitvene dejavnosti, razen vzdrževanje in popravila motornih vozil 
– poslovne dejavnosti 
– oddajanje zasebnih sob ali apartmajev gostom 
– gostinstvo z največ petimi zaposlenimi in delovnim časom, ki ne moti stanovanjskega okolja 
– športno rekreacijske dejavnosti 
– družbene dejavnosti
SK – površine podeželskega naselja
(1) osnovne dejavnosti: 
– bivanje 
– kmetijske dejavnosti, gozdarstvo, ribištvo 
– gostinstvo 
– dejavnost verskih organizacij 
– pogrebna dejavnost 
(2) spremljajoče dejavnosti: 
– družbene dejavnosti 
– trgovske in storitvene dejavnosti, razen vzdrževanje in popravila motornih vozil 
– poslovne dejavnosti 
– oddajanje zasebnih sob ali apartmajev gostom 
– športno rekreacijske dejavnosti 
– manjše proizvodne dejavnosti 
– obstoječe vzdrževanje in popravila motornih vozil, katerih obsega ni dovoljeno povečati
SP – površine počitniških hiš
osnovne dejavnosti: 
– bivanje, 
– oddajanje zasebnih sob ali apartmajev gostom, 
– športno rekreacijske dejavnosti
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
So namenjena oskrbnim, storitvenim, družbenim dejavnostim ter bivanju.
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
So namenjena pretežno prepletu dejavnosti, in sicer trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih ter bivanju.
CDi – območja namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa
(1) osnovne dejavnosti: 
– izobraževanje, vzgoja in šport 
(2) spremljajoče dejavnosti: 
– ostale družbene dejavnosti
CDk – območja namenjena dejavnostim kulture in verskim objektom s pripadajočimi ureditvami
(1) osnovne dejavnosti: 
– kulturne dejavnosti in dejavnost verskih organizacij 
(2) spremljajoče dejavnosti: 
– ostale družbene dejavnosti 
– pogrebna dejavnost
CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim in obrti
(1) osnovne dejavnosti: 
– trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene ter gostinske dejavnosti in obrti 
(2) spremljajoče dejavnosti: 
– bivanje
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
So namenjena pretežno industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim
IG – gospodarske cone
(1) osnovne dejavnosti: 
– obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti, gradbeništvo ter vzdrževanje in popravila motornih vozil 
(2) spremljajoče dejavnosti: 
– strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 
– gostinstvo razen nastanitev 
– javna uprava 
– izobraževanje
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
(1) osnovne dejavnosti: 
– kmetijske dejavnosti ter gozdarstvo in ribištvo 
(2) spremljajoče dejavnosti: 
– bivanje, kadar se vsaj en član družine ukvarja s kmetijstvom oziroma je na kmetijskem posestvu za potrebe kmetijske dejavnosti zaposlen vsaj en uslužbenec; na območju EUP je dovoljeno največ eno stanovanje; stanovanje je dovoljeno urediti sočasno ali po izgradnji nestanovanjskih kmetijskih objektov, ki niso enostavni ali nezahtevni objekti 
– skladiščenje za potrebe osnovne dejavnosti 
– strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost na kmetiji 
– trgovina kot dopolnilna dejavnost na kmetiji 
– manjše proizvodne dejavnosti
B – POSEBNA OBMOČJA
So namenjena turizmu, nakupovalnim središčem ter podobnim posebnim dejavnostim
BT – površine za turizem
(1) osnovne dejavnosti: 
– turistična ponudba in nastanitev, gostinstvo 
– športno rekreacijske dejavnosti 
(2) spremljajoče dejavnosti: 
– družbene dejavnosti 
– trgovske in storitvene dejavnosti, razen vzdrževanje in popravila motornih vozil
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
So namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
(1) osnovne dejavnosti: 
– rekreacija, šport na prostem, oddih 
(2) spremljajoče dejavnosti: 
– kulturne, razvedrilne dejavnosti 
– gostinstvo in turizem
ZP – parki
(1) osnovne dejavnosti: 
– oddih v oblikovanih zelenih okoljih 
(2) spremljajoče dejavnosti: 
– kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti 
– gostinstvo in turizem do 60 m² na EUP
ZD – druge urejene zelene površine
So namenjene zaščitni in drugi funkciji zelenih pasov
ZK – pokopališča
(1) osnovne dejavnosti: 
– pogrebna dejavnost 
– dejavnost verskih organizacij 
(2) spremljajoče dejavnosti: 
– trgovina, razen vzdrževanje in popravila motornih vozil
P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE 
PC, PO
So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. Spremljajoče dejavnosti: 
– gostinstvo 
– trgovina 
– skladiščenje
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja okoljske infrastrukture.
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
So poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto poselitve, s pojavi samotnih kmetij, posameznih stavb, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij.
(1) osnovne dejavnosti:
– bivanje 
– kmetijske dejavnosti, gozdarstvo, ribištvo 
– gostinstvo in turizem 
(2) spremljajoče dejavnosti 
– trgovske in storitvene dejavnosti, razen vzdrževanje in popravila motornih vozil 
– manjše proizvodne dejavnosti
NAMENSKA RABA PROSTORA
DEJAVNOSTI
K1, K2 – NAJBOLJŠA IN DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
osnovne dejavnosti: 
– kmetijstvo, lovstvo, ribištvo
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA
(1) osnovne dejavnosti: 
– gozdarstvo, lovstvo, ribištvo 
(2) spremljajoče dejavnosti: 
– rekreacija, 
– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z gozdnogospodarskimi načrti
VC – CELINSKE VODE
So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda, vodnogospodarskih dejavnosti in energetike. 
Spremljajoče dejavnosti: 
– ribištvo 
– rekreacija na in ob vodi
VI – VODNA INFRASTRUKTURA
So namenjena vodnim objektom in napravam, kot so pregrade, zadrževalniki, jezovi ... 
Spremljajoča dejavnost: 
– rekreacija
f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ
So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij.«.
82. člen 
Za 100. členom se doda nov 100.a člen, ki se glasi:
»100.a člen 
(že zgrajene stavbe, ki še nimajo pridobljenega gradbenega dovoljenja) 
Za že zgrajene stavbe, ki še nimajo pridobljenega gradbenega dovoljenja, in so bile zgrajene pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev OPN – spremembe št. 2, katerih lega, stopnja izkoriščenosti parcele (FZ, FZP), velikost in oblikovanje ipd. niso skladni z merili in pogoji tega odloka so dopustna odstopanja od določil tega odloka. V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja je potrebno posebej utemeljiti, da takšna gradnja ne povzroča motečega vpliva na podobo naselja ali krajine.«.
83. člen 
101. člen se spremeni tako, da se glasi:
»101. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih) 
Na stanovanjskih območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
S – Območja stanovanj
Podrobna namenska raba
SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi
SP – površine počitniških hiš
SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju
Členitev podrobne namenske rabe
SSe 
Prosto stoječa gradnja
SSs 
Strnjena gradnja
SP 
Prosto stoječa gradnja
SK Površine podeželskega 
naselja
SKj Vaško jedro
Dovoljene vrste objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 
(poleg objektov določenih v sPIP)
11100 enostanovanjske stavbe, 
11210 dvostanovanjske stavbe, 
12201 stavbe javne uprave, 
1242 garažne stavbe, 
parkirišča, 
126 stavbe splošnega družbenega pomena, 
12740 gasilski domovi, 
24110 športna igrišča, 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov
11100 enostanovanjske stavbe, 
11210 dvostanovanjske stavbe, 
1242 garažne stavbe, 
parkirišča, 
126 stavbe splošnega družbenega pomena, 
24110 športna igrišča, 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov
11100 enostanovanjske stavbe, 
1242 garažne stavbe, 
parkirišča, 
24110 športna igrišča, 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov
11100 enostanovanjske stavbe, 
11210 dvostanovanjske stavbe, 
12112 gostilne, restavracije i n točilnice, 
12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
12201 stavbe javne uprave, 
1242 garažne stavbe, 
parkirišča, 
126 stavbe splošnega družbenega pomena, 
12510 obstoječe avtomehanične delavnice, 
24110 športna igrišča, 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
1271 nestanovanjske kmetijske stavbe ter objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij, 
objekti za vzrejo in predelavo vodnih organizmov, 
12721 stavbe za opravljanje verskih obredov, 
12740 druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, 
23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov
11100 enostanovanjske stavbe, 
11210 dvostanovanjske stavbe, 
12112 gostilne, restavracije in točilnice, 
12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
12201 stavbe javne uprave, 
1242 garažne stavbe, 
parkirišča, 
126 stavbe splošnega družbenega pomena, 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
1271 nestanovanjske kmetijske stavbe ter objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij, 
objekti za vzrejo in predelavo vodnih organizmov, 
12721 stavbe za opravljanje verskih obredov, 
12740 gasilski domovi, 
23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov
Zelene 
površine
FZP: 0,20
FZP: 0,10
Dopustna izraba
FZ: 0,35 
Višina: 10 m
FZ: 0,6
FZ: 0,30 
Višina: 9 m
FZ: 0,40 
Višina: 
10 m 
13 m (gospodarski objekti)
FZ: 0,45 
Višina: 
10 m 
13 m (gospodarski objekti)
Merila in pogoji za oblikovanje
gabariti
– višinski gabarit: 
– do (K) + P + 1 + M(T), kadar je zazidana površina stavbe manjša od 60 m² je višinski gabarit stavbe lahko največ (K) + P + M; 
– priporoča se, da se pri gradnjah na strmejših pobočjih vsaj del stavbe vgradi v zemljo (delno vkopana klet) 
– razmerja gabaritov: 
– priporočen podolžen tloris z okvirnim razmerjem stranic 1:1,3 ali več, večja odstopanja navzgor ali navzdol od 25 % je potrebno posebej utemeljiti;
– pri gospodarskih objektih mora biti tlorisni gabarit stavb zazidane površine do 80 m² podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3, nad 80 m² pa podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5; odstopanje od predpisanega razmerja stranic je dovoljeno, kadar tega ni možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti raščenega terena oziroma ni prostorskih možnosti; 
– tlorisni gabarit stavb je lahko tudi sestavljen (razgiban); 
– tlorisna površina stavb se praviloma giblje med 60 m2 in 400 m2, gospodarskih objektov pa praviloma do 800 m2
fasade
– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike, ograje balkonov morajo biti preproste; 
– fasade so lahko tudi lesene in obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les, polkrožna bruna niso dovoljena; 
– detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; 
– stolpiči razen za potrebe tehnologije (npr. gasilski domovi) niso dovoljeni
strehe
– dvokapnice oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru sestavljenega tlorisa s slemenom v smeri daljše stranice, naklon 35° do 45°; 
– ne glede na določilo prejšnje alineje je lahko strešni naklon na območjih naselij, ki jih obkrožata krajinski enoti KE5 in KE6 (razen na območjih namenske rabe SKj in na objektih kulturne dediščine) ter pri gospodarskih objektih od 30° do 45°; 
– strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°); 
– na območjih naselij, ki jih obkrožata krajinski enoti KE1 in KE4, na objektih kulturne dediščine ter na območjih namenske rabe SKj so od vrst frčad dovoljene le klasične in pultne frčade; 
– večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba ipd.); 
– izjemoma se v naseljih, ki jih obkroža krajinska enota KE5 (razen v območjih namenskih rab SKj) dovolijo ravne ali enokapne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit), a le do višine (K)+P+1+T (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen); razlog za načrtovanje ravne ali enokapne strehe je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja obrazložiti in utemeljiti
Posebnosti krajinskih enot (naselja) KE1 in KE4:
– priporočen podolžen tloris z okvirnim razmerjem stranic 1:1,5 ali več, večja odstopanja navzgor ali navzdol od 25 % je potrebno posebej utemeljiti; 
– načrtovanje balkonov in teras naj izhaja iz lokalne tradicije, pri čemer se v prostor ne vnaša elementov, ki so tujki (polkrožni, elipsasti ipd. niso dovoljeni);
– dodatki na pročeljih, ki niso značilni za lokalno tradicijo (npr. večkotni izzidki, stolpiči) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami) niso dovoljeni
Posebnosti 
SSe
Za nekatere EUP v naseljih Dobrova, Gabrje, Hruševo, Podsmreka, Polhov Gradec, Srednja vas pri Polhovem Gradcu in Šujica je značilna enotna (tipska pozidava), ki odstopa (npr. razmerja tlorisnih gabaritov, strešni naklon) od meril in pogojev za oblikovanje določenih v prejšnjih alinejah tega člena. V takšnih primerih so dovoljena odstopanja, kadar se pri načrtovanju upošteva za EUP značilno obliko tlorisov, fasad in streh obstoječih stavb. Upoštevanje določil te alineje je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja obrazložiti in utemeljiti.
Posebnosti na SKj
– tlorisni gabarit stavb je lahko tudi sestavljen (razgiban) na način, ki je značilen za okolico; 
– na območjih, ki so varovana kot območja naselbinske kulturne dediščine, se ne glede na splošno določena faktor FZ in višino ob pridobljenem mnenju službe, pristojne za kulturno dediščino, lahko gradi objekte, na mestu prej odstranjenih, v gabaritih prejšnjega objekta. 
Stavbe splošnega družbenega pomena in stavbe za opravljanje verskih obredov
Za stavbe splošnega družbenega pomena in stavbe za opravljanje verskih obredov se glede zelenih površin, dopustne izrabe in oblikovanja upoštevajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji določeni za območja podrobnejše namenske rabe prostora CDk in CDi. 
Posebnosti za objekte kulturne dediščine
Za objekte kulturne dediščine velja, da mora biti razmerje stranic za objekte zazidane površine med 40 m2 in 80 m2 1:1,5, za objekte nad 80 m2 pa 1:2, odstopanje od predpisanega razmerja stranic je dovoljeno, kadar tega ni možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti raščenega terena oziroma ni prostorskih možnosti ali kadar za območje ni značilna takšna podolžna zasnova in se pridobi kulturno varstveno soglasje. Predpisanega razmerja ni potrebno upoštevati za stavbe splošnega družbenega pomena in stavbe za opravljanje verskih obredov.«.
84. člen 
102. člen se spremeni tako, da se glasi:
»102. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve) 
Na območjih razpršene poselitve veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
A – površine razpršene poselitve
Dovoljene vrste objektov 
(poleg objektov določenih v sPIP)
11100 enostanovanjske stavbe, 
11210 dvostanovanjske stavbe, 
121 gostinske stavbe, 
1242 garažne stavbe, 
parkirišča, 
24110 športna igrišča, 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
271 nestanovanjske kmetijske stavbe, 
12740 gasilski domovi, 
23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov
Zelene 
površine
FZP: 0,15
Dopustna izraba 
FZ: 0,40 
10 m
13 m (gospodarski objekti)
Merila in pogoji za oblikovanje
gabariti
upoštevajo se določila za SK
fasade
upoštevajo se določila za SK
strehe
 – dvokapnice oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru sestavljenega tlorisa s slemenom v smeri daljše stranice, naklon 35° do 45°; 
– ne glede na določilo prejšnje alineje je lahko strešni naklon na območjih krajinskih enot KE5 in KE6 (razen na objektih kulturne dediščine) ter pri gospodarskih objektih od 30° do 45°; 
– strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°); 
– dovoljene so klasične, pultne in trikotne frčade; na objektih kulturne dediščine trikotne frčade niso dovoljene; 
– dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči
Posebnosti enot odprtega prostora KE1 in KE4:
– priporočen podolžen tloris z okvirnim razmerjem stranic 1:1,5 ali več, večja odstopanja navzgor ali navzdol od 25 % je potrebno posebej utemeljiti; 
– načrtovanje balkonov in teras naj izhaja iz lokalne tradicije, pri čemer se v prostor ne vnaša elementov, ki so tujki (polkrožni, elipsasti ipd. niso dovoljeni); 
– dodatki na pročeljih, ki niso značilni za lokalno tradicijo (npr. večkotni izzidki, stolpiči) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami) niso dovoljeni
Posebnosti za objekte kulturne dediščine
Za objekte kulturne dediščine velja, da mora biti razmerje stranic za objekte zazidane površine med 40 m2 in 80 m2 1:1,5, za objekte nad 80 m2 pa 1:2, odstopanje od predpisanega razmerja stranic je dovoljeno, kadar tega ni možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti raščenega terena oziroma ni prostorskih možnosti ali kadar za območje ni značilna takšna podolžna zasnova in se pridobi kulturno varstveno soglasje.«.
85. člen 
103. člen se spremeni tako, da se glasi:
»103. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti) 
Na območjih centralnih dejavnosti veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
C – območja centralnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
CD – druga območja centralnih dejavnosti
Členitev podrobne namenske rabe
CDk – kulturna in verska dejavnost
CDo – preplet trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske in obrtne dejavnosti
CDi – dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa
Dovoljene vrste objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 
(poleg objektov določenih v sPIP)
11100 enostanovanjske stavbe, 
11210 dvostanovanjske stavbe, 
121 gostinske stavbe, 
122 poslovne in upravne stavbe, 
123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, 
1242 garažne stavbe, 
parkirišča, 
126 stavbe splošnega družbenega pomena, 
1272 obredne stavbe, 
12740 gasilski domovi, javne sanitarije, 
24110 športna igrišča, 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov
1261 stavbe za kulturo in razvedrilo, 
1262 muzeji in knjižnice, 
1242 garažne stavbe, 
parkirišča, 
1272 obredne stavbe
121 gostinske stavbe, 
122 poslovne in upravne stavbe, 
123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, 
1242 garažne stavbe, 
parkirišča, 
125 industrijske stavbe in skladišča, 
12740 gasilski domovi, javne sanitarije, 
23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov, 
začasni objekti, namenjeni skladiščenju
1263 stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, 
1261 stavbe za kulturo in razvedrilo, 
1262 muzeji in knjižnice, 
12420 garažne stavbe, 
parkirišča, 
1265 stavbe za šport, 
24110 športna igrišča, 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov
Zelene 
površine
FZP: 0,10
v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje
FZP: 0,10
v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje
Dopustna izraba
FZ: 0,45 
Višina: 10 m; za gospodarske objekte in v naseljih, ki jih obkrožata krajinski enoti KE5 in KE6 12 m
v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje
FZ: 0,60 
Višina: 12 m
v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje
Merila in pogoji za oblikovanje
gabariti
višinski gabarit: 
– do (K)+P+1+M(T) ali (K)+P+2, če to dopušča zasnova naselja; 
– višina slemena ne sme presegati višine slemena najvišjega sosednjega objekta v enoti urejanja prostora ali okolici; 
razmerja gabaritov: 
– priporočen podolžen tloris z okvirnim razmerjem stranic 1:1,3 ali več, večja odstopanja navzgor ali navzdol od 25 % je potrebno posebej utemeljiti; 
– tlorisni gabarit stavb je lahko tudi sestavljen (razgiban) na način, ki je značilen za okolico; 
– za objekte kulturne dediščine velja, da mora biti razmerje stranic za objekte zazidane površine med 40 m2 in 80 m2 1:1,5, za objekte nad 80 m2 pa 1:2, odstopanje od predpisanega razmerja stranic je dovoljeno, kadar tega ni možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti
– tlorisni gabariti: oblika tlorisa je poljubna; 
– dovoli se združevanje objektov v nize, kareje; 
– pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske črte ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje), določila glede višine iz predhodnega besedila te alineje ni treba upoštevati za gradnje objektov, katerih višina je določena z normativi (šolske telovadnice ipd.), in oblikovanje novih prostorskih dominant; pri umeščanju in oblikovanju slednjih je potrebno ohranjati obstoječe dominante, kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja utemeljeno s prostorsko presojo relevantnih pogledov (fotomontaže, skice ipd.); 
– prostorninsko razsežnejše stavbe na vizualno izpostavljenih robovih naselij morajo biti po možnosti členjene na manjše gradbene mase oziroma je treba ustrezno načrtovati krajinsko ureditev okolice z visokoraslo debelno vegetacijo
raščenega terena oziroma ni prostorskih možnosti ali kadar za območje ni značilna takšna podolžna zasnova in se pridobi kulturno varstveno soglasje
fasade
– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike; 
– fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les, polkrožna bruna niso dovoljena; 
– detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni
– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; 
– oblikovanje fasad naj bo sodobno (enostavnejše členitve fasad, dovoljena je uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov); 
– glavni vhod v stavbo se, če stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi; taka fasada objekta mora biti mestotvorno oblikovana.
strehe
– dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, naklon 30° do 45° stopinj, za objekte kulturne dediščine dopusten med 35° in 45°; 
– strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°); 
– širina napušča na stanovanjskih objektih je v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov maksimalno 60 cm; 
– večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba ipd.); 
– izjemoma se dovolijo ravne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen) a le do višine (K)+P+1+T; razlog za načrtovanje ravne strehe je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja obrazložiti in utemeljiti; 
– dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči; 
– na objektih kulturne dediščine so dopustne le klasične in pultne frčade
– dovoljene so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in večkapne strehe na objektih manjših tlorisnih gabaritov; 
– na območju s podrobnejšo namensko rabo prostora CDo je potrebno (če je to smiselno) upoštevati obliko in naklon streh obstoječih stavb v EUP oziroma v okolici
Stavbe splošnega družbenega pomena in stavbe za opravljanje verskih obredov
Za stavbe splošnega družbenega pomena in stavbe za opravljanje verskih obredov se glede zelenih površin, dopustne izrabe in oblikovanja upoštevajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji določeni za območja podrobnejše namenske rabe prostora CDk in CDi.«.
86. člen 
104. člen se spremeni tako, da se glasi:
»104. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti) 
Na območjih proizvodnih dejavnosti veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
I – območja proizvodnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
IG – gospodarske cone
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
Dovoljene vrste objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 
(poleg objektov določenih v sPIP)
122 poslovne in upravne stavbe, 
123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, 
124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, 
1242 garažne stavbe, 
parkirišča, 
125 industrijske stavbe in skladišča, 
12740 gasilski domovi, 
23020 toplarne, kotlovnice, sončne elektrarne ipd., 
začasni objekti, namenjeni skladiščenju
11100 enostanovanjske stavbe, 
1271 nestanovanjske kmetijske stavbe ter objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij, 
23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov, 
parkirišča, 
začasni objekti, namenjeni skladiščenju
Zelene 
površine
FZP: 0,10
FZP: 0,10
Dopustna izraba
FZ: 0,6 
Višina: 12 m – tehnični deli so lahko tudi višji
FZ: 0,5 
Višina: 12 m
Merila in pogoji za oblikovanje
gabariti
tlorisni gabariti: 
– tlorisni gabarit stavb je poljuben, tlorisni gabarit stavb za rejo živali pa mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5; 
– poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se praviloma organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov;
– dovoli se združevanje objektov v nize, kareje; 
– višinski gabariti: pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti naj se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki oziroma točke identifikacije; objekti v ozadju kompleksa naj bodo praviloma nižji od glavnih stavb (ob javnem mestnem prostoru).
fasade
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; 
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov); 
– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti
strehe
– za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru; dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično – arhitekturno kakovost; 
– za objekte znotraj proizvodnega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo po enem kompleksu poenotene; 
– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona; 
– strehe stavb za rejo živali naj bodo dvokapne naklona med 20° in 45°«.
87. člen 
105. člen se spremeni tako, da se glasi:
»105. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) 
Na posebnih območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
B – posebna območja
Podrobna namenska raba
BT – površine za turizem 
Dovoljene vrste objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 
(poleg objektov določenih v sPIP)
121 gostinske stavbe, 
1242 garažne stavbe (za potrebe območja), 
parkirišča (za potrebe območja), 
1261 stavbe za kulturo in razvedrilo, 
1265 stavbe za šport, 
241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov
Zelene 
površine
FZP: 0,20
Dopustna izraba
FZ: 0,35 
Višina: 10 m
Merila in pogoji za oblikovanje
gabariti
– pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.) naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma stanovanjsko kmetijskih objektov v SK; določila iz predhodnega besedila te alineje ni treba upoštevati za gradnje objektov, katerih gabariti so določeni z normativi (športne dvorane ipd.)
fasade
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu
strehe
– dvokapnice oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru sestavljenega tlorisa s slemenom v smeri daljše stranice, naklon 30° do 45°; 
– strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°); 
– dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično – arhitekturno kakovost; 
– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne strehe, lahko pa tudi dvokapne ali enokapne strehe majhnega naklona; predhodno besedilo te alineje ne velja za območja krajinskih enot KE1 in KE4«.
88. člen 
106. člen se spremeni tako, da se glasi:
»106. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin) 
Na območjih zelenih površin veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Z – območja zelenih površin
Podrobna namenska raba
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
ZP – parki
ZD – druge urejene zelene površine
ZK – druge urejene zelene površine
Dovoljene vrste objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 
(poleg objektov določenih v sPIP) 
12650 prostori za športnike in gledalce (garderobe, sanitarije, tribune ipd.), 
24110 športna igrišča, 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
122 poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP, 
sanitarne stavbe v počitniških kampih,
parkirišča (za potrebe območja)
24122 javni vrtovi, parki, botanični vrtovi, 
objekti vrtne arhitekture (paviljoni, pergole, skulpture, vodnjaki, bazeni ipd.)
zelenice in druge urejene zelene površine
1272 obredne stavbe, 
24204 pokopališča, 
1242 garažne stavbe, 
parkirišča
Dopustna izraba
FZ: 0,1
/
/
v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje
Merila in pogoji za oblikovanje, velikost ter urejanje zelenih površin
– priporočen podolžen tloris z okvirnim razmerjem stranic 1:1,4 ali več, večja odstopanja navzgor ali navzdol od 25 % je potrebno posebej utemeljiti, max. višina objektov (K)+P+(M), razen objekti vrtne arhitekture, ki so lahko le pritlični; 
– ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno in poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij
upoštevajo se določila za CDk, višinski gabarit pokopaliških in garažnih stavb je do (K)+P«.
89. člen 
107. člen se spremeni tako, da se glasi:
»107. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture) 
Na območjih okoljske infrastrukture veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
O – območja okoljske infrastrukture
Dovoljene vrste objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 
(poleg objektov določenih v splošnih prostorskih izvedbenih pogojih)
122 poslovne in upravne stavbe namenjene upravljanju dejavnosti na območju, 
1242 garažne stavbe, 
parkirišča, 
24203 odlagališča odpadkov, 
23020 toplarne, kotlovnice, sončne elektrarne ipd; 
24122 zelenice in druge urejene zelene površine 
Drugi pogoji
Na robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih posegov naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki služi kot vizualna zaščita, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa.«.
90. člen 
108. člen se spremeni tako, da se glasi:
»108. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin) 
Na območjih prometnih površin veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
P – območja prometnih površin
Podrobnejša namenska raba
PC – površine cest
PO – ostale prometne površine
Dovoljene vrste objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 
(poleg objektov določenih v sPIP)
2110 glavne in regionalne ceste, 
12410 cestno vzdrževalne baze, 
12740 nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno, 
24122 zelenice in druge urejene zelene površine
124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, 
1242 garažne stavbe, 
parkirišča, 
12740 nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno, 
12303 bencinski servisi, 
24122 zelenice in druge urejene zelene površine, 
začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor«.
91. člen 
109. člen se črta.
92. člen 
110. člen se spremeni tako, da se glasi:
»110. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih) 
Na kmetijskih zemljiščih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
K – kmetijska zemljišča
Podrobnejša namenska raba
K1 
Najboljša kmetijska zemljišča.
K2 
Druga kmetijska zemljišča.
Dovoljene vrste objektov (poleg objektov določenih v sPIP)
– 2153 sistemi za namakanje,
– 21520 vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža),
– začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, 
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, 
– začasna tribuna za gledalce na prostem, 
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik), 
– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica), 
– mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35
Dovoljena dela in druge prostorske ureditve
– agrarne operacije v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, 
– sanacije nelegalnih kopov (brez nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), odlagališč odpadkov in drugih degradiranih območij v osnovno namensko rabo (posegi iz te alineje so dovoljeni le v okviru agromelioracij), 
– krčitev gozdov za kmetijske namene
Drugi pogoji
– Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva. 
– Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. Kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, je le-tega potrebno nadomestiti. 
– Dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je potrebno sanirati in zemljišča rekultivirati. 
– Posegi na kmetijska zemljišča, predvsem postavitve ograj, ne smejo prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali. 
– Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. 
– Na kmetijskih zemljiščih, ki neposredno mejijo na območja stanovanj, naj se ne izvajajo dejavnosti, ki imajo škodljiv vpliv na zdravje ljudi, predvsem škropljenje.
Merila in pogoji za oblikovanje
– Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. 
– Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. 
– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi.«.
93. člen 
111. člen se spremeni tako, da se glasi:
»111. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih) 
Na gozdnih zemljiščih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
G – gozdna zemljišča
Dovoljene vrste objektov (poleg objektov določenih v sPIP)
– manjši objekti za potrebe gozdarstva in lovstva, neobhodno potrebni za smotrno gospodarjenje z gozdovi in lovno divjadjo, 
– gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake in stalne žičnice)
Dovoljena dela in druge prostorske ureditve
– gozdarska investicijska vzdrževalna dela, 
– gospodarjenje z gozdovi v skladu z veljavnimi načrti za gospodarjenje z gozdovi ter predpisi s področja gozdov, 
– krčitve gozdov v kmetijske namene, za katere je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne gozdarske službe in pod pogojem, da taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s predpisi opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, 
– ureditve za potrebe lova in ribolova.,
– sanacije nelegalnih kopov (brez nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), odlagališč odpadkov in drugih degradiranih območij v osnovno namensko rabo
Drugi pogoji
– Posegi v gozd in gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe. 
– Mnenje pristojne javne gozdarske službe je potrebno pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če iz okoljskega poročila izhaja, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivale na gozdni ekosistem in funkcije gozda. 
– Gradnje morajo biti načrtovane tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in gozdnih zemljišč. 
– Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena.
Merila in pogoji za oblikovanje
– Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. 
– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi.«.
94. člen 
112. člen se spremeni tako, da se glasi:
»112. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih celinskih voda) 
Na območjih celinskih voda veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
V – območja površinskih voda
Podrobnejša namenska raba
VC 
celinske vode
Dovoljene vrste objektov in druge prostorske ureditve (poleg objektov določenih v sPIP)
– objekti, potrebni za rabo voda, 
– dostopi do vode in pristani
Drugi pogoji
– Pri predvidenih posegih na območje vodotokov je potrebno ohranjati vodotoke in obvodne vegetacijske pasove. Regulirane vodotoke zaradi potreb kmetijstva se renaturira, kjerkoli je to možno. 
– Rekonstrukcija objektov na območju voda je mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda in ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami. 
– Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodna zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov ni dovoljena.
– Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe. 
– Za gradnjo na območjih vodnih zemljišč, ki jih dopuščajo predpisi s področja upravljanja z vodami, mora investitor izdelati predhodno prostorsko preveritev, hidrološko-hidravlične analize, oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojnih služb ter upoštevati pravne režime prostora. 
– Vse dejavnosti in objekte je potrebno izvajati v skladu z vodnogospodarskimi načrti.«.
95. člen 
113. člen se spremeni tako, da se glasi:
»113. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture) 
Na območjih vodne infrastrukture veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
VI – območja vodne infrastrukture
Dovoljene vrste objektov in druge prostorske ureditve (poleg objektov določenih v sPIP)
– objekti, potrebni za rabo voda, 
– dostopi do vode in pristani
Drugi pogoji
– Vodna infrastruktura se lahko uporablja tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila zgrajena in je pridobljeno soglasje upravljavca. 
– Če se zgodijo posegi, ki niso iz področja urejanja voda, je potrebno zanje izvesti arhitekturni natečaj. Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. 
– Pasovi vzdolž naravnih vodotokov naj se ohranjajo v primarni rabi. 
– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi.
– Vse dejavnosti in objekte je potrebno izvajati v skladu z vodnogospodarskimi načrti.«.
96. člen 
114. člen se črta.
97. člen 
115. člen se spremeni tako, da se glasi:
»115. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih za potrebe obrambe) 
Na območjih za potrebe obrambe zunaj naselij veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij
Dovoljene vrste objektov in druge prostorske ureditve (poleg objektov določenih v sPIP)
– 24201 obrambni objekti«.
98. člen 
V 116. členu se drugi in četrti odstavek črtata.
99. člen 
Prvi odstavek 117. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem načrtom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ter območja, ki se urejajo z veljavnimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN, OLN ipd.).«.
V drugem odstavku se črta besedi »in RPN«. Na koncu istega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »V OPN so povzeta tudi območja veljavnih DPN.«.
100. člen 
Prvi odstavek 118. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, je do sprejema teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če to ne bo oviralo kasnejšega kompleksnega urejanja območja:
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s Prilogo 1 tega odloka glede na namensko rabo, določeno za enoto urejanja prostora,
– gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov,
– nujne gradnje, rekonstrukcije, odstranitve ter vzdrževanje objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture,
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov, nadzidave in dozidave, pri čemer se upošteva prostorske izvedbene pogoje, ki jih ta odlok določa za namensko rabo prostora, določeno za enoto urejanja prostora,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo prostora, določeno za enoto urejanja prostora,
– odstranitev obstoječih objektov, če le-ta ni prepovedana z drugimi določbami,
– gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,
– vodnogospodarske ureditve kot so jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške pregrade ipd.,
– gradnja stabilizacijskih objektov za zadrževanje plazov,
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira,
– gradnja vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem,
– izvedba ukrepov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem.«.
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se beseda »poglavja« nadomesti z besedo »člena«.
101. člen 
Priloga 1 in Priloga 2 se nadomestita z novima Prilogo 1 in Prilogo 2.
102. člen 
(1) Karte grafičnega dela strateškega dela OPN iz tretjega odstavka 2. člena – »2.1.1. Zasnova prostorskega razvoja«, »2.1.2.1. Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura«, »2.1.3. Okvirna območja naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve«, »2.1.4.1. Usmeritve za razvoj poselitve«, »2.1.4.2. Usmeritve za razvoj v krajini« in »2.1.4.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev« se nadomestijo z novimi.
(2) Karte grafičnega dela izvedbenega dela OPN iz četrtega odstavka 2. člena »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« – listi 2 (D2425), 3 (D2426), 4 (D2427), 6 (D2433), 7 (D2434), 8 (D2435), 9 (D2436), 10 (D2437), 11 (D2438), 12 (D2439), 13 (D2440), 15 (D2443), 16 (D2444), 17 (D2445), 18 (D2426), 19 (D2447), 20 (D2448), 21 (D2449), 22 (D2450), 23 (E2441), 24 (D2303), 25 (D2304), 28 (D2308), 29 (D2309), 30 (D2310), 31 (E2301) se nadomestijo z novimi.
(3) Karte grafičnega dela izvedbenega dela OPN iz četrtega odstavka 2. člena »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture« – listi 2 (D2425), 3 (D2426), 4 (D2427), 6 (D2433), 7 (D2434), 8 (D2435), 9 (D2436), 10 (D2437), 11 (D2438), 12 (D2439), 13 (D2440), 15 (D2443), 16 (D2444), 17 (D2445), 18 (D2426), 19 (D2447), 20 (D2448), 21 (D2449), 22 (D2450), 23 (E2441), 24 (D2303), 25 (D2304), 28 (D2308), 29 (D2309), 30 (D2310), 31 (E2301) se nadomestijo z novimi.
(4) Kartam grafičnega dela izvedbenega dela OPN iz četrtega odstavka 2. člena se dodajo karte »5. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora (DO-12)«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
103. člen
Poleg sprejetih prostorskih izvedbenih aktov iz 121. člena ostanejo z dnem uveljavitve tega odloka (SD OPN2) v veljavi še Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora PG-12 (Uradni list RS, št. 20/17) in Odlok o občinskem podrobnem načrtu za VP 41/1-1 – del in VP 41/1 – del Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 60/13) za EUP z oznakami PG-37, PG-42, PG-44, PG-47, PG-49.
104. člen 
Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka (SD OPN2), se končajo po dosedanjih predpisih razen v primeru, ko stranka pisno zahteva, da se postopek vodi v skladu s tem odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
105. člen 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 007-0024/2018
Dobrova, dne 9. novembra 2018
Župan 
Občine Dobrova - Polhov Gradec 
Franc Setnikar l.r.