Uradni list

Številka 71
Uradni list RS, št. 71/2018 z dne 9. 11. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 71/2018 z dne 9. 11. 2018

Kazalo

3498. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 173 Parmova, stran 10977.

  
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/14 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 37. seji dne 15. 10. 2018 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 173 Parmova 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 173 Parmova (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja stavbnih zemljišč,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen 
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) 
(1) S tem odlokom se načrtuje gradnja stanovanjsko poslovne soseske s spremljajočim programom ter pripadajoče ureditve.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za ureditev prostorov za igro otrok ter gradnjo prometne, okoljske, energetske, komunalne in elektronske komunikacijske infrastrukture.
3. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. 
Načrt namenske rabe prostora
1.1
Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) z mejo območja OPPN
M 1:5000
2. 
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
2.1
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
M 1:2000
3. 
Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1
Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN
M 1:1000
3.2
Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN
M 1:500
3.3
Načrt parcelacije ter načrt površin, namenjenih javnemu dobru in javni rabi – prikaz na katastrskem načrtu
M 1:500
3.4
Načrt parcelacije, zakoličbeni načrt ter načrt površin, namenjenih javnemu dobru in javni rabi – prikaz na geodetskem načrtu 
M 1:500
4. 
Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1
Odstranitev obstoječih objektov
M 1:500
4.2
Zazidalna situacija – nivo pritličja
M 1:500
4.3 
Zazidalna situacija – nivo strehe
M 1:500
4.4 
Zazidalna situacija – nivo 1. kleti
M 1:500
4.5 
Zazidalna situacija – nivo 2. kleti
M 1:500
4.6
Značilni prerezi in pogledi 
M 1:500
4.7
Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija
M 1:500
4.8
Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav 
M 1:500
4.9
Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom
M 1:500
4.10
Prikaz dopustne zunanje in prometne ureditve v prostorski enoti PE3 pred izvajanjem faze 3/A
M 1:500.
4. člen 
(priloge OPPN) 
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN MOL ID,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. okoljsko poročilo,
7. programa opremljanja stavbnih zemljišč in
8. povzetek za javnost.
5. člen 
(izdelovalec OPPN) 
OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec s. p., Ljubljana, pod številko projekta UP 08–009 v avgustu 2018.
II. OBMOČJE OPPN 
6. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega enote urejanja prostora BE–543, BE–544 in BE–545 ter dele enot urejanja prostora BE–46, BE–79, BE–412, BE–546 in BE–575.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 2012/1, 2012/2, 2013/1, 2013/2, 2013/3, 2014, 2015, 2016/1, 2016/2, 2016/3, 2016/4, 2016/5, 2016/6, 2016/7, 2017/1, 2017/2, 2018, 2043/2, 2187/1, 2187/2, 2187/3, 2187/4, 2187/5, 2187/6, 2187/7, 2189, 2190, 2191/3, 2191/6, 2191/7, 2191/8, 2191/9, 2191/10, 2191/11, 2192/5, 2192/6, 2192/7, 2192/13, 2192/14, 2192/16, 2192/18, 2192/21, 2192/22, 2192/23, 2192/27, 2192/29, 2192/30, 2192/32, 2192/33, 2192/34, 2192/35, 2192/37, 2192/38, 2192/39, 2192/40, 2192/41, 2192/42, 2192/43, 2192/44, 2193/3, 2193/4, 2193/5, 2194/3, 2195/5, 2196/4, 2196/5, 2196/6, 2196/11, 2196/15, 2196/16, 2196/18, 2196/19, 2196/21, 2196/22, 2196/23, 2196/24, 2196/25, 2196/26, 2196/27, 2196/28, 2196/29, 2196/30, 2197/3, 2223/2, 2223/3, 2223/5, 2223/6, 2223/8, 2223/9 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 2004/1, 2011/11, 2011/33, 2043/1, 2192/19, 2194/2, 2195/6, 2196/1, 2196/2, 2196/3, 2196/14 in 2223/7, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad, ter zemljišče s parcelno številko 1453/41 in dela zemljišč s parcelnima številkama 1453/31 in 1453/48, vse v katastrski občini 1740 Spodnja Šiška.
(3) Površina območja OPPN znaša 52.422 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na pet prostorskih enot, in sicer:
– PE1 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih in poslovnih stavb ter stavb, namenjenih centralnim dejavnostim,
– PE2 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih in poslovnih stavb ter stavb, namenjenih centralnim dejavnostim,
– PE3 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih stavb in vrtca,
– PC1 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin, in
– PC2 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin.
(5) Prostorska enota PE1 je razdeljena na severni in južni del.
(6) Območje OPPN in prostorske enote so določeni v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN« in št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 
7. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) Območje OPPN se prometno navezuje na sosednje enote urejanja prostora vzdolž Parmove ulice in preko mreže novih lokalnih krajevnih cest, ki potekajo v nadaljevanju obstoječih in jih dopolnjujejo. Skozi območje je v podaljšku Livarske ulice načrtovan dostop do islamskega versko-kulturnega centra, ki je zahodno od območja OPPN.
(2) Najbližje postaje mestnega linijskega prevoza potnikov so v ulici Bežigrad v neposredni bližini območja OPPN, ob Parmovi ulici v oddaljenosti približno 200,00 m severno od območja OPPN in ob Dunajski cesti v oddaljenosti približno 230,00 m vzhodno od območja OPPN.
(3) V pritličjih nekaterih novih objektov so predvidene oskrbne in trgovske dejavnosti, ki bodo dopolnile ponudbo mestnega poslovnega in četrtnega oskrbnega središča ob Dunajski cesti.
(4) Na severnem delu območja OPPN je načrtovan vrtec s petimi oddelki, namenjen tudi bližnji okolici območja OPPN.
(5) Ob Parmovi ulici so obojestransko ob vozišču vzdolžni pas za bočno parkiranje, pas za kolesarje in hodnik za pešce. Na zahodni strani Parmove ulice so med stavbami in hodnikom za pešce zelene površine in javno dostopne ploščadi.
(6) Južno od območja ob železnici je rezervat za predvideni drugi tir železniške proge Ljubljana–Jesenice.
(7) Ob južnem robu območja je zaradi zaščite pred hrupom železnice načrtovana protihrupna ograja, ki sega tudi v enoto urejanja prostora BE–412.
(8) Rešitve v zvezi s prometnim urejanjem so usklajene z rešitvami, ki so določene z veljavnimi OPPN v sosednjih enotah urejanja prostora. Prometno-tehnične rešitve so skladne z izhodišči podanimi v Celostni prometni strategiji Mestne občine Ljubljana.
(9) Za zagotovitev ustreznih prometnih razmer v širšem vplivnem območju OPPN je treba pred pričetkom uporabe stavb v območju OPPN izvesti rekonstrukcijo križišč Parmova ulica–ulica Bežigrad, Parmova ulica–Drenikova ulica in Dunajska cesta–Linhartova cesta v skladu z Novelacijo prometne študije na vplivnem območju Parmove ulice za potrebe izdelave OPPN 173 Parmova, ki jo je izdelal PNZ svetovanje projektiranje d.o.o. v marcu 2018. Območje OPPN se za rekonstrukcijo križišč Parmova ulica–Drenikova ulica in Dunajska cesta–Linhartova cesta obremeni s stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč glede na delež skupne količine prometa v času konic zaradi OPPN Parmova v višini 9 % investicije.
(10) Omejevanje števila parkirnih mest v območju OPPN bo pripomoglo k ustrezni prometni pretočnosti širšega območja. Poleg obstoječega števila parkirnih mest v območju OPPN je na parcelah, namenjenih gradnji stavb, dopustno urediti največ 700 dodatnih parkirnih mest za potrebe novih programov v območju.
(11) Dostopnost območja bo za pešce in kolesarje izboljšana s povezavo med Šiško in Bežigradom, ki je načrtovana po peš in kolesarski poti vzdolž meje med EUP BE-412 ter EUP BE-79 in BE-632 in prehodu za pešce in kolesarje preko železniške proge Ljubljana–Jesenice. Območje OPPN se za ureditev prehoda obremeni s stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč glede na delež BTP načrtovanih gradenj v širšem vplivnem območju Parmove ulice v višini 57 % investicije.
(12) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
8. člen 
(dopustni objekti in dejavnosti) 
(1) V prostorskih enotah PE1 in PE2 so nad terenom dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, (razen v pritličjih stavb 1A, 1B, 1C, 1D, 1E in 2A).
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe (razen v pritličju stavb 1E in 2A),
– 12301 Trgovske stavbe: samo samostojne prodajalne, butiki, lekarne, prodajalne očal in prodajne galerije,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: vse razen avtopralnice ter stavbe za oskrbo in nego hišnih živali,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice (arhivi v pritličju stavb 1A, 1B, 1C, 1D, 1E, 2A, 2D in 2F niso dopustni),
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za neinstitucionalno izobraževanje,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo stavbe za zdravstveno oskrbo in nego bolnih ter poškodovanih, zdravstvene posvetovalnice ter ambulante in
– 12650 Stavbe za šport: samo stavbe za dvoranske športe brez prostorov za gledalce in stavbe za šport, pretežno namenjene razvedrilu: samo telovadnice, centri za fitnes, jogo in aerobiko ter podobno, brez prostorov za gledalce (razen v pritličjih stavb 1E in 2A).
(2) Delež stanovanj je lahko v prostorski enoti PE1 največ 90 % BTP nad terenom, v prostorski enoti PE2 pa največ 70 % BTP nad terenom.
(3) V prostorski enoti PE1 seštevek BTP, namenjenih stavbam javne uprave in drugim poslovnim stavbam, ne sme presegati 25 % BTP nad terenom.
(4) V prostorski enoti PE3 so nad terenom dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (samo v stavbah 3A, 3B, 3C, 3D, 3E in 3H),
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega samo stavbe za predšolsko vzgojo (samo v stavbi 3F),
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (samo v pritličjih stavb 3A, 3B, 3C in 3H),
– 12301 Trgovske stavbe: samo samostojne prodajalne, butiki, lekarne, prodajalne očal in prodajne galerije (samo v pritličjih stavb 3A, 3B, 3C in 3H),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: vse razen avtopralnice ter stavbe za oskrbo in nego hišnih živali (samo v pritličjih stavb 3A, 3B, 3C in 3H) in
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo stavbe za zdravstveno oskrbo in nego bolnih ter poškodovanih, zdravstvene posvetovalnice ter ambulante (samo v pritličjih stavb 3A, 3B, 3C in 3H).
(5) V prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 so pod terenom dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, pokrita parkirišča,
– 12650 Stavbe za šport brez prostorov za gledalce in
– spremljajoči prostori za lastne potrebe: shrambe, kuhinja vrtca in kuhinje drugih poslovnih programov, garderobe, zaklonišča, skladišča, delavnice, energetski prostori, kolesarnice in podobno.
9. člen 
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) 
(1) Prostorska enota PE1 – južni del: v južnem delu prostorske enote je višinsko in tlorisno razgiban stavbni niz, ki ga tvorijo stolpnici 1A in 1B ter nižja bloka 1D in 1C. Vzhodna fasada bloka 1D je vzporedna s Parmovo ulico, geometrija ostalih stavb pa je vzporedna oziroma pravokotna glede na cesto C6. Stolpnici sta med seboj zamaknjeni. Med stavbami in dostopno cesto C1 je urejen ozelenjen trg. Na trgu ter na južni in zahodni strani stavb je prostor za otroško igrišče za potrebe stanovalcev južnega dela prostorske enote PE1. Na južnem robu je dopustna izvedba parkirišč, ki so s prehodom v stavbi 1C povezana s trgom ob cesti C1. Ob robu ceste C6 je drevored. Uvozno-izvozna klančina v kletne etaže je v stavbi 1D z uvozom s ceste C1. Na južnem robu prostorske enote je protihrupna ograja.
(2) Prostorska enota PE1 – severni del: v severnem delu prostorske enote sta dva prostostoječa stanovanjska bloka 1E in 1F, blok 1E je postavljen vzporedno s Parmovo ulico, blok 1F je vzporeden s cesto C6. Med Parmovo ulico in stavbo 1E je urejena tlakovana in delno ozelenjena ploščad. Med stavbama 1E in 1F je večnamenska ozelenjena ploščad, delno zasajena z visokoraslim drevjem, ki je lahko ograjena s transparentno ograjo. Na njej je prostor za ureditev otroških igrišč za stanovalce severnega dela prostorske enote PE1. Ob stavbi 1F je v pasu s širino do 4,00 m dopustna ureditev zasebnih vrtov stanovanjskih enot. Ob robu Parmove ulice in ceste C6 je treba zasaditi drevored. Uvozno-izvozna klančina v kletne etaže je s ceste C2. Streha nad klančino je v pretežnem delu zasajena in ozelenjena kot del zunanje ureditve. Kletne etaže so lahko pod cesto C1 povezane s kletjo v južnem delu prostorske enote.
(3) Prostorska enota PE2: v prostorski enoti so štirje stavbni bloki: 2A, 2B, 2C in 2D, ki tvorijo odprt kare z vrzelima proti Parmovi ulici in proti cesti C6. Dopustna je zapolnitev teh vrzeli s stavbama 2E in 2F. V primeru zapolnitve vrzeli je treba zagotoviti prehod preko območja skozi pasaže v stavbah 2A ali 2F in 2C ali 2E. Uvozno-izvozna klančina v kletne etaže je s ceste C3 pod stavbo 2D. Med Parmovo ulico ter stavbama 2A in 2F je načrtovana ureditev tlakovane in delno ozelenjene ploščadi. Med stavbami 2A, 2B, 2C in 2D je načrtovana večnamenska ozelenjena ploščad, ki je lahko ograjena s transparentno ograjo. Ploščad je namenjena uporabnikom območja. Na njej je določen prostor za ureditev otroških igrišč za stanovalce prostorske enote. Ob stavbi 2C, ob stavbi 2B na severni strani ter ob stavbi 2D na južni strani je v pasu do 4,00 m dopustna ureditev zasebnih vrtov stanovanjskih enot. Ob robovih Parmove ulice ter cest C2, C3 in C6 je treba zasaditi drevored. Streha nad klančino v klet je v pretežnem delu zasajena in ozelenjena kot del zunanje ureditve.
(4) Prostorska enota PE3: v prostorski enoti PE3 je poleg obstoječega stanovanjskega bloka 3H načrtovana gradnja petih prostostoječih stanovanjskih stolpičev 3A, 3B, 3C, 3D in 3E ter vrtca 3F. Trije stolpiči so nanizani ob Parmovi ulici, dva stolpiča in vrtec pa ob cesti C6. Uvozno-izvozna klančina v kletne etaže je s ceste C3. Dopustna je povezava kletnih etaž vrtca s kletnimi etažami pod stavbami 3A, 3B, 3C, 3D in 3E. Med Parmovo ulico ter med stavbami 3A, 3B in 3C je načrtovana ureditev tlakovanih in delno ozelenjenih ploščadi, zasajenih z visokim drevjem. Med stavbami 3A, 3B, 3C, 3D in 3E so načrtovane ozelenjene površine z otroškimi igrišči, namenjene stanovalcem, ki so lahko ograjene. Ograja mora biti transparentna, od vzhodne in južne meje prostorske enote odmaknjena najmanj 5,00 m. Na vzhodni in južni strani stavbe 3F so načrtovane ograjene zunanje površine vrtca s parkiriščem na severovzhodni strani. Ob stavbah 3A, 3B, 3C, 3D in 3E je v pasu s širino do 4,00 m dopustna ureditev zasebnih vrtov stanovanjskih enot. Ob robu ceste C3 je drevored. Streha nad klančino v klet je v pretežnem delu zasajena in ozelenjena kot del zunanje ureditve. V sklopu zunanjih površin ob stavbi 3H je na njeni vzhodni strani načrtovana ureditev zelene površine z drevesi. Na zahodni strani stavbe 3H je dopustna ureditev parkirišča, pri čemer je treba na parceli, namenjeni gradnji, zagotavljati najmanj 30 % odprtih bivalnih površin, namenjenih stanovalcem.
(5) Prostorska enota PC1: na zahodni strani Parmove ulice (ceste C5) vzdolž južnega dela prostorske enote PE1 je treba zasaditi drevored.
(6) Prostorska enota PC2: na južni strani ceste C4 v prostorski enoti PC2 je treba zasaditi drevored.
(7) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«, št. 4.3 »Zazidalna situacija – nivo strehe«, št. 4.4 »Zazidalna situacija – nivo 1. kleti«, št. 4.5 »Zazidalna situacija – nivo 2. kleti« in št. 4.6 »Značilni prerezi in pogledi«.
10. člen 
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov) 
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje nezahtevne in enostavne objekte:
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice na lokacijah za zbiranje in prevzem komunalnih odpadkov ter nadstrešnice za kolesa, ki morajo biti znotraj prostorske enote oblikovane enotno,
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo obračališče, kolesarska pot, pešpot,
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi in parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
– 32110 Ekološki otoki,
– 32120 Urbana oprema,
– 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji: samo objekti za oglaševanje za lastne potrebe, od teh le napisi, izveski in svetlobni napisi,
– 32140 Spominska obeležja.
(2) Na zunanjih površinah ob gostinskih lokalih je dopustna ureditev gostinskih vrtov brez nadstreškov, nosilnih konstrukcij, ograj in podestov.
(3) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vodnih zbiralnikov ter pomožnih infrastrukturnih objektov za potrebe načrtovanih objektov v območju OPPN v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(4) Objekte za oglaševanje za lastne potrebe je dopustno postaviti le na stavbah in na k stavbam pripadajočih parcelah, namenjenih gradnji, v katerih se opravlja oglaševana dejavnost. Oblikovno naj se prilagajajo značaju stavbe. Oglaševanje za dejavnosti v objektu je treba reševati celostno, napisne table, ki označujejo poslovne dejavnosti v stavbi, morajo biti enakih dimenzij. Dopustno jih je namestiti na nosilce, ki omogočajo namestitev več tabel hkrati in preprosto menjavo brez posegov v fasado stavbe.
(5) Pri umeščanju, dimenzioniranju in oblikovanju enostavnih ter nezahtevnih objektov je treba upoštevati tudi ostala določila tega odloka.
(6) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.
11. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov) 
(1) Skupna določila so:
– v posamezni prostorski enoti morajo biti vse načrtovane stavbe, razen vrtca, oblikovno ter glede izbora materialov in barv usklajene,
– fasade stavb morajo biti zasnovane sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi materiali. Oblikovna zasnova stavb mora odražati njihovo programsko raznolikost. Fasade pritličnih prostorov ob Parmovi ulici v prostorskih enotah PE1 in PE2 morajo biti pretežno zastekljene,
– ograje lož in balkonov morajo biti v posamezni prostorski enoti enotno oblikovane,
– klimatske naprave na fasadah morajo biti oblikovno zastrte,
– strehe stavb v območju OPPN so lahko ravne ali pod blagim naklonom,
– tehnične naprave na strehah, razen antenskih drogov, morajo biti oblikovno zastrte,
– antenski drogovi na strehah stavb morajo biti odmaknjeni od roba ulične fasade toliko kot znaša njihova višina.
(2) Pogoji za oblikovanje objektov v prostorski enoti PE1 so:
– strehe nad zadnjo etažo stavb morajo biti zelene, razen v območju svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi,
– fasade vseh stavb, razen stavb 1A in 1B, morajo biti členjene horizontalno. Oblikovanje fasad stavb 1A in 1B mora poudariti njuno višino,
– za zaščito pred hrupom železnice je pred južno, vzhodno in zahodno fasado stavb 1A in 1B dopustna steklena protihrupna ograja, oblikovana kot fasadna opna, ki je lahko oddaljena največ 1,00 m od najbolj izpostavljenih delov fasade, lož in balkonov,
– na delu zahodne fasade stavbe 1A in na delu vzhodne fasade stavbe 1B, kjer je odmik manjši od višine višje stavbe, merjeno nad višino stavbe 1C, ni dopustna umestitev fasadnih odprtin naslednjih bivalnih prostorov: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja in otroška soba,
– v severnem delu prostorske enote morajo biti fasade vseh stavb, ki so daljše od 40,00 m, členjene tudi v vertikalni smeri,
– etaže nad zadnjo tipično etažo stavbe 1E morajo biti členjene v dva med seboj razmaknjena volumna.
(3) Pogoji za oblikovanje objektov v prostorski enoti PE2 so:
– strehe nad zadnjo etažo stavb 2A, 2B, 2C in 2D morajo biti zelene, razen v območju svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi,
– fasade vseh stavb, ki so daljše od 40,00 m, morajo biti členjene tudi v vertikalni smeri,
– stavbi 2E in 2F morata biti najmanj za eno etažo nižji od sosednjih stavb 2B in 2C ter 2A in 2D,
– pri stavbah 2E in 2F je dopustno pozidati največ 30 % BTP pritličja. Treba je ohranjati vizualno povezavo z notranjim atrijem.
(4) Pogoji za oblikovanje objektov v prostorski enoti PE3 so:
– zadnja etaža stavb 3A, 3B, 3C, 3D in 3E mora biti oblikovana kot terasna etaža. BTP terasne etaže ne sme presegati 70 % zadnje tipične etaže stavbe. Fasada terasne etaže mora biti od roba fasade zadnje tipične etaže ob Parmovi ulici odmaknjena najmanj 2,00 m, razen v območju vertikalnih jeder,
– streha nad zadnjo etažo stavbe 3F mora biti zelena, razen v območju svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) 
(1) Za zunanjo ureditev v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 morajo biti izdelani načrti krajinske arhitekture.
(2) V načrtu krajinske arhitekture morajo biti upoštevani naslednji pogoji za ureditev zunanjih površin:
– vse ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi,
– ploščadi in pešpoti morajo biti tlakovane ter opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene,
– elementi mikrourbane opreme morajo biti v posamezni prostorski enoti enotno oblikovani,
– pri pripravi projektne dokumentacije je treba upoštevati usmeritve Strokovnega mnenja o minimalnih zahtevah za rastni prostor mestnih dreves za potrebe projekta Občinskega podrobnega prostorskega načrta 173 Parmova in 322 Parmova muzej, številka 13/2011, ki ga je izdelalo podjetje Tisa, d.o.o., v juniju 2011,
– pri zasaditvah ob cestah C0, C2, C3, C4, C5 in C6 morajo biti uporabljene visokorasle vrste drevja;
– v prostorski enoti PE1 je treba zasaditi najmanj 43 dreves, v prostorski enoti PE2 najmanj 30, v prostorski enoti PE3 pa najmanj 21 dreves. Do 30 % dreves nad streho kleti je dopustno nadomestiti z visokimi grmovnicami,
– visokoraslo drevje za drevoredne nasaditve ob cestah mora imeti obseg debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2,20 m. Končna višina dreves mora biti vsaj 10,00 m,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m. Če ustreznega odmika ni mogoče zagotoviti, je treba z ustreznimi ukrepi komunalne vode zavarovati pred poškodbami zaradi rasti podzemnih delov dreves,
– izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve,
– v vsaki prostorski enoti je treba na vsako stanovanje zagotoviti 15,00 m2 odprtih bivalnih površin, od teh mora biti najmanj 7,50 m2 površin namenjenih za otroško igrišče,
– do vseh otroških igrišč v območju OPPN mora biti zagotovljen dostop za otroke iz vrtca v stavbi 3F;
– ob vrtcu je treba urediti zunanje površine za igro otrok v velikosti najmanj 1.000 m2,
– višinske razlike terena morajo biti praviloma premoščene z ozelenjenimi brežinami, izjemoma so dopustni oporni zidovi do višine največ 0,60 m, ki morajo biti vključeni v zunanjo ureditev,
– dopustna je ograditev površin za igro otrok z živo mejo in ozelenjenimi žičnimi ograjami do višine 1,80 m,
– v vsaki prostorski enoti je treba zagotoviti površine na raščenem terenu za ponikanje padavinskih vod,
– za raščen teren se štejejo vse zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije,
– ograja ob večnamenskih ploščadih v severnem delu prostorske enote PE1 in v prostorski enoti PE2 mora biti transparentna in visoka največ 2,20 m,
– zasebne vrtove je dopustno ograditi z ograjo do višine 1,80 m. Razmejitev med zasebnimi vrtovi in drugimi zunanjimi površinami je dopustna le z živo mejo ali ozelenjenimi transparentnimi ograjami,
– protihrupna ograja v prostorski enoti PE1 je na južni strani visoka 3,00 m, ob Parmovi ulici pa 2,50 m,
– na lokacijah, ki so določene za zbiranje in prevzem komunalnih odpadkov, so dopustne nadstrešnice, ki morajo biti znotraj območja OPPN oblikovane enotno. Na tlakovanih površinah pred vhodi v stavbe so dopustni nadstreški za kolesa, ki morajo biti znotraj območja OPPN enotno oblikovani.
(3) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«.
13. člen 
(tlorisni gabariti) 
(1) Tlorisne dimenzije stavb nad terenom obsegajo vse dele stavbe nad terenom, vključno z ložami in balkoni, brez napuščev in konzolnih nadstreškov nad vhodi in uvozi.
(2) Prostorska enota PE1:
– stavba 1A:
35,00 m x 18,00 m
– stavba 1B:
35,00 m x 18,00 m
– stavba 1C:
30,00 m x 20,00 m
– stavba 1D:
60,00 m x 38,00 m
– stavba 1E: 
62,00 m x 20,00 m
pritličje, prvo, drugo in tretje nadstropje:
62,00 m x 20,00 m
južni volumen nad tipično etažo:
23,00 m x 20,00 m
severni volumen nad tipično etažo:
23,00 m x 20,00 m
– stavba 1F: 
62,00 m x 20,00 m
(3) Prostorska enota PE2:
– stavba 2A:
71,50 m x 18,00 m
– stavba 2B:
48,00 m x 18,50 m
– stavba 2C:
73,00 m x 18,50 m
– stavba 2D:
36,00 m x 18,50 m
– povezovalni del 2E:
22,50 m x 18,50 m
– povezovalni del 2F:
21,00 m x 18,00 m
(4) Prostorska enota PE3:
– stavbe 3A, 3B, 3C, 3D in 3E:
17,00 m x 17,50 m
– stavba 3F:
30,50 m x 12,50 m
(5) Širina pasaž je najmanj 5,00 m.
(6) Tlorisne dimenzije nadzemnih etaž v prostorskih enotah PE2 in PE3, ki v primeru izvedbe arhitekturnega natečaja lahko odstopajo, so določene z gradbenimi mejami (GM). Gradbena meja je linija, ki je nadzemne etaže ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so odmaknjene od nje v notranjost.
(7) Tlorisne dimenzije kletnih etaž so določene z gradbenimi mejami kleti (GMK, GMK1 in GMK2), ki jih kletne etaže ne smejo presegati:
– gradbena meja kleti (GMK) je linija, ki je novo grajene stavbe v prostorskih enotah PE1 in PE3 v nivoju kleti ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo nosilne konstrukcije ali so odmaknjene od nje v notranjost,
– gradbena meja kleti (GMK1) je linija, ki je novo grajene stavbe v prostorski enoti PE2 v nivoju prve kleti ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo nosilne konstrukcije ali so odmaknjene od nje v notranjost,
– gradbena meja kleti (GMK2) je linija, ki je novo grajene stavbe v prostorski enoti PE2 v nivoju pod prvo kletjo ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo nosilne konstrukcije ali so odmaknjene od nje v notranjost.
(8) Lega in tlorisne dimenzije stavb ter GM, GMK, GMK1 in GMK2 so s koordinatami za zakoličbo določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Načrt parcelacije, zakoličbeni načrt ter načrt površin, namenjenih javnemu dobru in javni rabi – prikaz na geodetskem načrtu«.
14. člen 
(višinski gabariti in etažnost) 
(1) Višina stavbe (h) se meri od kote zaključnega tlaka v pritličju stavbe do najvišje točke venca strehe zadnje etaže. Nad njo je dopustna izvedba dostopov na streho, dimnikov, odduhov, izpustov, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav ter zaščitne ograje.
(2) Prostorska enota PE1:
– stavba 1A:
h = 52,50 m
– stavba 1B:
h = 40,50 m
– stavba 1C:
h = 14,00 m
– stavba 1D:
h = 14,00 m
– stavba 1E:
– višina stavbe
h = 24,50 m
– višina venca zadnje tipične etaže
h = 15,50 m
– stavba 1F:
h = 18,50 m
(3) Prostorska enota PE2:
– stavbi 2A in 2C:
h = 21,50 m
– stavbi 2B in 2D:
h = 18,50 m
– stavbi 2E in 2F:
h = 15,50 m
(4) Višinski gabariti stavb nad terenom v prostorski enoti PE3:
– stavbe 3A, 3B, 3C, 3D in 3E:
– višina zadnje tipične etaže:
h = 14,00 m
– višina terasne etaže:
h = 17,00 m
– stavba 3F:
h = 12,00 m, etažnost do P+2
(5) V prostorskih enotah PE1 in PE2 mora biti bruto višina pritličij stavb ob Parmovi ulici najmanj 4,50 m, svetla višina pasaž pa najmanj 4,00 m.
(6) V prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 sta načrtovani dve kletni etaži.
(7) Višinski gabariti so določeni v grafičnih načrtih št. 4.3 »Zazidalna situacija – nivo strehe« in št. 4.6 »Značilni prerezi in pogledi«.
15. člen 
(višinske kote terena in pritličja) 
(1) Zunanja ureditev je prilagojena kotam pritličij stavb in višinskim potekom obodnih cest.
(2) Kote urejenega terena v prostorskih enotah so:
– PE1 – južni del:
299,00 m n. v.
– PE1 – severni del:
299,00 m n. v.
– PE2:
– na južni strani stavbe 2B:
299,00 m n. v.
– na severni strani stavbe 2D:
299,75 m n. v.
– PE3:
– pred vhodom v stavbo 3A:
299,50 m n. v.
– pred vhodom v stavbo 3B:
299,85 m n. v.
– pred vhodom v stavbo 3C:
300,00 m n. v.
– pred vhodom v stavbo 3D:
300,00 m n. v.
– pred vhodom v stavbo 3E:
300,20 m n. v.
– pred vhodom v stavbo 3F:
300,65 m n. v.
(3) Kote pritličij stavb so:
– stavbe 1A, 1B, 1C, 1D, 1E in 1F:
299,05 m n. v.
– stavbe 2A, 2B in 2F:
299,30 m n. v.
– stavbe 2C, 2D in 2E: 
299,80 m n. v.
– stavba 3A:
299,55 m n. v.
– stavba 3B:
299,90 m n. v.
– stavba 3C:
300,05 m n. v.
– stavba 3D:
300,05 m n. v.
– stavba 3E:
300,25 m n. v.
– stavba 3F:
300,70 m n. v.
(4) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnem načrtu št. 4.7 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
16. člen 
(zmogljivost območja) 
(1) Površina prostorske enote PE1 je
17.147 m2, od tega
1. površina severnega dela PE1:
7.625 m2
– BTP severnega dela PE1 nad terenom: 
največ 14.000 m2
– BTP kletnih etaž
13.000 m2
(od tega BTP brez servisnih prostorov 2.600 m2)
– število stanovanj v severnem delu PE1:
160
2. površina južnega dela PE1:
8.404 m2
– BTP južnega dela PE1 nad terenom: 
največ 23.000 m2
– BTP kletnih etaž
16.500 m2
(od tega BTP brez servisnih prostorov 2.600 m2)
– število stanovanj v južnem delu PE1:
170
3. površina ceste C1:
1.118 m2
– BTP kletnih etaž
2.100 m2
(2) Površina prostorske enote PE2: 
11.640 m2
– BTP nad terenom
največ 20.200 m2
– BTP kletnih etaž: 
13.700 m2
(od tega BTP brez servisnih prostorov 2.500 m2)
– število stanovanj: 
največ 150
(3) Površina prostorske enote PE3:
7.982 m2
1. stavbe 3A, 3B, 3C, 3D in 3E:
– BTP nad terenom:
največ 7.200 m2
– BTP kletnih etaž:
8.000 m2
(od tega BTP brez servisnih prostorov 1.600 m2)
– število stanovanj:
največ 75
2. stavba 3F:
– BTP nad terenom:
1.200 m2
– BTP kletnih etaž
400 m2
– število oddelkov vrtca:
5
(4) Površina prostorske enote PC1:
8.676 m2
(5) Površina prostorske enote PC2:
6.977 m2
(6) Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda.
17. člen 
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih) 
(1) Dopustna je odstranitev vseh obstoječih objektov v območju OPPN. Na vseh objektih je dopustno izvajati vzdrževalna dela.
(2) Poleg posegov iz prejšnjega odstavka so na stavbi 3H dopustne:
– rekonstrukcija in posegi za izboljšanje energetske zaščite stavbe,
– sprememba namembnosti podstrehe v stanovanjske površine,
– sprememba namembnosti pritličja v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje v prostorski enoti PE3,
– postavitev osebnega dvigala ob severni, vzhodni ali zahodni fasadi stavbe,
– izvedba novih okenskih odprtin v strehi v nivoju strešine,
– izvedba frčad, ki morajo biti enotno oblikovane za celoten objekt,
– zamenjava oken in vrat v enotni barvi za celoten objekt,
– zasteklitev balkonov po enotnem projektu in
– gradnja nadomestnega objekta v enakih tlorisnih gabaritih nad terenom in z etažnostjo do P+3+T. Dopustna je izvedba kletnih etaž z možnim neposrednim dostopom s ceste C4 ali z navezavo na kletne etaže pod stavbami 3A, 3B, 3C, 3D in 3E. Višina zadnje tipične etaže je največ 14,00 m, višina terasne etaže je največ 17,00 m, za objekt je treba zagotoviti najmanj 30 % odprtih bivalnih površin, od tega 15 % na raščenem terenu, in ustrezno število parkirnih mest.
18. člen 
(objekti, predvideni za odstranitev) 
(1) V območju OPPN so za odstranitev predvidene naslednje stavbe:
– stavba O1 na zemljišču s parcelno številko 2196/1 v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O2 na zemljiščih s parcelnima številkama 2196/5 in 2196/1, obe v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O3 na zemljišču s parcelno številko 2196/5 v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O4 na zemljiščih s parcelnimi številkami 2196/2, 2196/3 in 2196/4, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O5 na zemljišču s parcelno številko 2016/3 v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O6 na zemljišču s parcelno številko 2016/4 v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O7 na zemljiščih s parcelnimi številkami 2196/28, 2196/29 in 2196/30, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O8 na zemljiščih s parcelnima številkama 2196/6 in 2196/16, obe v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O9 na zemljiščih s parcelnimi številkami 2191/3, 2196/11 in 2196/1, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O11 na zemljiščih s parcelnimi številkami 2195/6, 2195/5, 2192/5, 2192/6 in 2192/7, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O12 na zemljiščih s parcelnimi številkami 2195/5, 2195/6 in 2192/19, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O13 na zemljišču s parcelno številko 2192/19 v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O14 na zemljišču s parcelno številko 2192/6 v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O15 na zemljišču s parcelno številko 2192/18 v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O16 na zemljišču s parcelno številko 2192/19 v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O17 na zemljiščih s parcelnima številkama 2192/42 in 2192/16, obe v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O18 na zemljiščih s parcelnima številkama 2192/19 in 2193/5, obe v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O19 na zemljiščih s parcelnima številkama 2192/42 in 2196/1, obe v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O20 na zemljiščih s parcelnimi številkami 2192/42, 2191/11 in 2196/1, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O21 na zemljiščih s parcelnimi številkami 2192/42, 2191/11 in 2191/10, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O22 na zemljiščih s parcelnimi številkami 2191/11, 2196/1, 2196/22, 2196/23, 2196/24 in 2196/25, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O24 na zemljiščih s parcelnima številkama 1453/41 in 1453/48, obe v katastrski občini 1740 Spodnja Šiška,
– stavba O25 na zemljišču s parcelno številko 1453/48 v katastrski občini 1740 Spodnja Šiška,
– stavba O26 na zemljišču s parcelno številko 2016/5 v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O27 na zemljiščih s parcelnima številkama 2017/1 in 2223/7, obe v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O28 na zemljiščih s parcelnima številkama 2017/1 in 2017/2, obe v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O29 na zemljiščih s parcelnima številkama 2016/7 in 2017/1, obe v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O30 na zemljišču s parcelno številko 2016/7 v katastrski občini 2636 Bežigrad,
– stavba O31 na zemljišču s parcelno številko 1453/48 v katastrski občini 1740 Spodnja Šiška in
– stavba O32 na zemljišču s parcelno številko 2016/6 v katastrski občini 2636 Bežigrad.
(2) Stavbe, predvidene za odstranitev, so določene v grafičnem načrtu št. 4.1 »Odstranitev obstoječih objektov«.
V. NAČRT PARCELACIJE 
19. člen 
(načrt parcelacije) 
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. prostorska enota PE1:
– P1/1: parcela, namenjena gradnji stavb 1A, 1B, 1C in 1D, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 2192/5, 2192/6, 2192/7, 2192/13, 2192/14, 2192/16, 2192/18, 2192/33, 2193/5, 2195/5, 2196/4, 2196/5, 2196/6, 2196/16, 2196/19, 2197/3 in 2223/9 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 2191/3, 2192/19, 2192/39, 2192/42, 2195/6, 2196/1, 2196/2, 2196/3, 2196/14, 2196/18, 2196/23, 2196/30 in 2223/7, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina P1/1 meri 8.404 m2,
– P1/2: parcela, namenjena gradnji stavb 1E in 1F, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 2187/5, 2191/9, 2191/10, 2191/11, 2192/34, 2192/35, 2192/41, 2196/11, 2196/25, 2196/26, 2196/27, 2196/28 in 2223/8 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 2191/3, 2192/39, 2192/40, 2192/42, 2196/1, 2196/18, 2196/23, 2196/29, in 2223/7, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina P1/2 meri 7.625 m2,
– C1: parcela, namenjena gradnji ceste C1 in gradnji dopustnih kletnih etaž stavb v prostorski enoti PE1, ki obsega zemljišče s parcelno številko 2192/30 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 2191/3, 2192/39, 2192/42, 2196/1, 2196/18, 2196/23, 2196/29, 2196/30 in 2223/7, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina C1 meri 1.118 m2,
2. prostorska enota PE2:
– P2: parcela, namenjena gradnji stavb 2A, 2B, 2C, 2D, 2E in 2F, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 2187/2, 2187/3, 2191/6, 2192/22, 2192/23, 2192/38 in 2223/3 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 2187/1, 2187/7, 2189, 2190 in 2223/7, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina P2 meri 11.640 m2,
3. prostorska enota PE3:
– P3/1a: parcela, namenjena gradnji stavb 3A, 3B, 3C, 3D in 3E, ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 2016/7 in 2017/2 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 2016/1, 2016/2, 2016/5, 2016/6, 2017/1, 2018, 2187/1 in 2223/7, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad, in del zemljišča s parcelno številko 1453/48 v katastrski občini 1740 Spodnja Šiška. Površina P3/1a meri 4.569 m2,
– P3/1b: parcela, namenjena gradnji dela garaže 3G za stavbe 3A, 3B, 3C, 3D in 3E ter ureditvi zunanjih površin vrtca, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 2016/1, 2016/2, 2016/5 in 2016/6, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina P3/1b meri 820 m2,
– P3/2: parcela, namenjena gradnji vrtca 3F, ki obsega zemljišče s parcelno številko 2016/4 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 2016/1, 2016/3 in 2016/5, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina P3/2 meri 970 m2,
– P3/3: parcela obstoječe stavbe 3H, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 2013/1, 2013/2, 2013/3, 2014 in 2015 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 2223/5 in 2223/6, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina P3/3 meri 1.623 m2,
4. prostorska enota PC1:
– C5: parcela, namenjena gradnji Parmove ulice (ceste C5), ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 2012/2 in 2043/2 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 2004/1, 2011/11, 2012/1, 2016/1, 2016/2, 2017/1, 2043/1, 2223/2, 2223/5, 2223/6 in 2223/7, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina C5 meri 8.676 m2,
5. prostorska enota PC2:
– C2: parcela ceste C2, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 2187/4, 2187/6, 2191/7, 2191/8, 2192/44, 2196/15, 2196/21, 2196/22 in 2196/24 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 2187/1, 2187/7, 2190, 2192/40 in 2223/7, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina C2 meri 1.024 m2,
– C3: parcela, namenjena gradnji ceste C3, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 2018, 2187/1, 2189 in 2223/7, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina C3 meri 719 m2,
– C4: parcela, namenjena gradnji ceste C4, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 2011/33, 2012/1, 2016/1 in 2016/3, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad, in del zemljišča s parcelno številko 1453/31, v katastrski občini 1740 Spodnja Šiška. Površina C4 meri 986 m2,
– C6/1: parcela južnega dela ceste C6, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 2192/27, 2192/29, 2192/32, 2193/3, 2193/4 in 2194/3 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 2192/37, 2192/43 in 2194/2, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina C6/1 meri 1.466 m2,
– C6/2: parcela, namenjena gradnji severnega dela ceste C6, ki obsega zemljišče s parcelno številko 2192/21 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 2016/1, 2016/3, 2016/5, 2016/6, 2017/1, 2018, 2187/1 2192/37 in 2192/43, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad, in zemljišče s parcelno številko 1453/41 ter dela zemljišč s parcelnima številkama 1453/31 in 1453/48, vse v katastrski občini 1740 Spodnja Šiška. Površina C6/2 meri 2.782 m2.
(2) Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Načrt parcelacije, zakoličbeni načrt ter načrt površin, namenjenih javnemu dobru in javni rabi – prikaz na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
20. člen 
(površine, namenjene javnemu dobru in javni rabi) 
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, so parcele z oznakami C2, C3, C4, C5, C6/1 in C6/2, ki predstavljajo javne prometne površine. Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 15.653 m2.
(2) Javni rabi sta namenjena cesta C1 ter prehod v smeri vzhod-zahod preko južnega dela PE1 za pešce in kolesarje vzdolž ceste C0. Površine, namenjene javni rabi, merijo 1.491 m2.
(3) Površine, namenjene javnemu dobru in javni rabi, so določene v grafičnih načrtih št. 3.3 »Načrt parcelacije ter načrt površin, namenjenih javnemu dobru in javni rabi – prikaz na katastrskem načrtu« in 3.4 »Načrt parcelacije, zakoličbeni načrt ter načrt površin, namenjenih javnemu dobru in javni rabi – prikaz na geodetskem načrtu«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
21. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Posegi, ki so dopustni na obstoječih stavbah, ter prometne in komunalne ureditve v območju OPPN se lahko izvajajo v posameznih ločenih fazah.
(2) Gradnja stavb v območju OPPN se lahko izvaja v časovno neodvisnih zaključenih fazah. Dopustne so naslednje faze:
– faza 1/A: gradnja stavb 1E in 1F v prostorski enoti PE1,
– faza 1/B: gradnja stavb 1A, 1B, 1C in 1D v prostorski enoti PE1,
– faza 2: gradnja stavb 2A, 2B, 2C, 2D, 2E in 2F v prostorski enoti PE2,
– faza 3/A: gradnja stavb 3A, 3B, 3C, 3D in 3E v prostorski enoti PE3 in
– faza 3/B: gradnja stavbe 3F (vrtec) v prostorski enoti PE3.
(3) V fazi 3/B je do izgradnje kleti pod zunanjimi površinami vrtca dopustna zunanja ureditev z otroškim igriščem na vzhodni strani vrtca in zelenico na južni strani. Dopustna zunanja in prometna ureditev do pričetka izvajanja faze 3/A je določena v grafičnem načrtu št. 4.10 »Prikaz dopustne zunanje in prometne ureditve v prostorski enoti PE3 pred izvajanjem faze 3/A«. Po izgradnji kleti je treba izvesti končno ureditev, ki je določena v grafičnih načrtih št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja« in 4.3 »Zazidalna situacija – nivo strehe«.
(4) Znotraj faz 1/A, 1/B in 2 se uporabna dovoljenja lahko pridobivajo etapno. Dopustne so naslednje etape:
– etapa 1/A–1: gradnja stavbe 1E,
– etapa 1/A–2: gradnja stavbe 1F,
– etapa 1/B–1: gradnja stavb 1A, 1C in 1D,
– etapa 1/B–2: gradnja stavbe 1B,
– etapa 2/1: gradnja stavb 2A in 2B,
– etapa 2/2: gradnja stavb 2C in 2D,
– etapa 2/3: gradnja stavbe 2E in
– etapa 2/4: gradnja stavbe 2F.
(5) Do pričetka gradnje načrtovanih stavb v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 so na parcelah, namenjenih gradnji, dopustne parkovne ureditve.
22. člen 
(pogoji za gradnjo v posameznih fazah) 
(1) Za vse faze gradnje je treba znotraj prostorske enote zagotoviti potrebne pripadajoče objekte, naprave in ureditve. Do pričetka uporabe katerekoli od načrtovanih stavb v območju OPPN mora biti izvedena rekonstrukcija Parmove ulice vključno z rekonstrukcijo križišč. Do pričetka uporabe katerekoli od načrtovanih stavb v območju OPPN morajo biti izvedeni ukrepi izven območja OPPN v skladu z Novelacijo prometne študije na vplivnem območju Parmove ulice za potrebe izdelave OPPN 173 Parmova, ki jo je izdelal PNZ svetovanje projektiranje d.o.o. v marcu 2018:
– rekonstrukcija križišča Parmova ulica – Drenikova ulica, ki zajema optimizacijo krmilnega programa semaforjev, dodatni pas za desno zavijanje iz Samove ulice in dodatni pas za levo zavijanje iz Parmove ulice ter
– optimizacija krmilnega programa semaforjev v križišču Dunajska cesta – Linhartova cesta, izvedba podaljšanega pasu za desno zavijanje z Linhartove ceste, prestavitev rumenega pasu Dunajske ceste na skrajni desni pas in nadaljevanje po obstoječih površinah za vzdolžno parkiranje.
(2) Pogoji za uporabo stavb v fazi 1/A v prostorski enoti PE1 so:
– gradnja ceste C1,
– gradnja protihrupne ograje,
– odstranitev stavb O7, O8, O9, O19, O20, O21 in O22 ter
– gradnja vrtca v PE3 za potrebe stanovanj.
(3) Pogoji za uporabo stavb v fazi 1/B v prostorski enoti PE1 so:
– gradnja ceste C1,
– gradnja protihrupne ograje,
– gradnja vrtca v PE3 za potrebe stanovanj,
– odstranitev stavb O1, O2, O3, O4, O7, O8, O9, O11, O12, O13, 014, O15, O16, O17 in O18 ter
– odstranitev stavb na Kurilniški ulici 14 in Kurilniški ulici 16 izven območja OPPN.
(4) Skupni del garaže stavb 1A, 1B, 1C, 1D, 1E in 1F na parceli C1 se lahko izvaja sočasno s fazo 1/A ali 1/B.
(5) Pogoji za uporabo stavb v fazi 2 v prostorski enoti PE2 so:
– gradnja ceste C3,
– gradnja ceste C6 na odseku med cestama C3 in C2,
– odstranitev stavb O24 in O25 ter
– gradnja vrtca v PE3 za potrebe stanovanj.
(6) Pogoji za uporabo stavb v fazi 3/A v prostorski enoti PE3 so:
– gradnja cest C3 in C4,
– gradnja ceste C6 na odseku od ceste C3 do severnega roba območja,
– odstranitev stavb O24, O25, O26, O27, O28, O29, O30, O31 in O32.
(7) Pogoj za uporabo stavb v fazi 3/B v prostorski enoti PE3 je:
– odstranitev stavb O5, O6 in O26.
23. člen 
(pogoji za dokončanje in uporabo stavb v posameznih etapah) 
(1) Za vse etape gradnje je treba znotraj prostorske enote zagotoviti potrebne pripadajoče objekte, naprave in ureditve. Pred uporabo stavb morajo biti izvedeni tudi naslednji posegi:
– za etapi 1/A–1 in 1/A–2: posegi, ki so pogoj za gradnjo faze 1/A,
– za etapi 1/B–1 in 1/B–2: posegi, ki so pogoj za gradnjo faze 1/B in
– za etape 2/1, 2/2 in 2/3: posegi, ki so pogoj za gradnjo faze 2.
(2) Površine nad izvedenimi kletmi, kjer niso načrtovane stavbe nad terenom, je treba dokončno urediti.
(3) Površine nad izvedenimi kletmi, kjer so v poznejših etapah načrtovane stavbe nad terenom, je treba do začetka gradnje teh stavb zunanje urediti. Ureditev obsega najmanj zatravitev, dostope do izhodov iz kletnih etaž in prehodnost območja. V sklopu ureditev nad izvedenimi kletmi do pričetka gradnje načrtovanih stavb v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 ni dopustno izvajanje parkirišč na terenu.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE TER OHRANJANJE NARAVE 
24. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Območje OPPN z manjšim delom sega:
– na zahodni strani v območje kulturnega spomenika (Ljubljana – Železniške delavnice v Šiški, EŠD 405) ter
– na vzhodni strani v naselbinsko dediščino (Ljubljana – Mestna četrt Južni Bežigrad, EŠD 20039) in arheološko dediščino (Ljubljana – Arheološko najdišče Ljubljana, EŠD 329).
(2) Za ohranjanje varovanih vrednot mora investitor najpozneje deset dni pred začetkom gradbenih del pisno seznaniti pristojno strokovno službo za varstvo kulturne dediščine z nameravanimi posegi.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV 
25. člen 
(splošno) 
Za območje OPPN je izdelano okoljsko poročilo. V času gradnje in uporabe je treba upoštevati ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov, podane v Okoljskem poročilu za OPPN 173 Parmova in 322 Parmova muzej – del (izdelal OIKOS d.o.o., številka 1469, april 2013, dopolnitve in uskladitve april 2014, dopolnitev oktober 2014, obrazložitev julij 2016) ter dopolnitev in pojasnila k izdelanemu okoljskemu poročilu v fazi predloga OPPN april 2018.
26. člen 
(varstvo vode in podtalnice) 
(1) Območje OPPN se nahaja na vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja na širšem vodovarstvenem območju z oznako VVO III A, podobmočje z milejšim vodovarstvenim režimom. Na obravnavanem območju se nivo podtalnice giblje od 21,50 m do 22,70 m pod koto obstoječega terena. Najnižja kota obstoječega terena znaša 298,80 m n. v.
(2) Pri načrtovanju posegov je treba upoštevati vse omejitve in pogoje veljavne Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja in naslednje omejitve:
– objekte in naprave je treba graditi 2,00 m nad srednjo gladino podzemne vode glede na povprečje nivoja gladin v zadnjih 10 letih. Izvedba kletnih etaž in vseh utrjenih voznih površin mora biti vodotesna,
– v stavbah je prepovedano skladiščenje nevarnih snovi,
– vozne in parkirne površine morajo biti izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilniki olj,
– pri urejanju območja in izvajanju dejavnosti na območju OPPN je treba uporabljati transportna sredstva, stroje in naprave, ki so tehnično brezhibni,
– pri urejanju območja je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– pri ureditvi sistema odvajanja odpadnih voda je treba upoštevati veljavne predpise o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo,
– v zemeljske nasipe in tampone ni dovoljeno vgrajevati materialov, ki bi lahko z izpiranjem, izluženjem in podobnim onesnažili podzemno vodo,
– v projektu je treba predvideti rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode skladno s sodobnimi tehnološkimi rešitvami.
(3) Za vse posege v območje OPPN je treba pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.
27. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in umazanega zraka je treba speljati nad strehe stavb.
(2) Prezračevanje podzemnih garaž mora biti izvedeno z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren. Odpadni zrak iz garaž je treba odvajati na mestih, kjer v neposredni bližini ni otroških in športnih igrišč ter stanovanj.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(4) V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
28. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje OPPN je v skladu z OPN MOL ID opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Vse prostore, v katerih bodo hrupnejši agregati in naprave, je treba protihrupno izolirati.
(3) Ob južnem robu območja OPPN je treba za zaščito pred hrupom železnice zgraditi 3,00 m visoko protihrupno ograjo. Del ograje na zahodni strani sega izven območja OPPN v enoto urejanja prostora BE–412. Skupna dolžina ograje je 215,00 m. Od ograje na južni strani je treba ob Parmovi ulici v smeri proti severu zgraditi ograjo z višino 2,50 m v dolžini 20,00 m.
(4) Na fasadah stavb, ki so prekomerno obremenjene zaradi hrupa cest v območju OPPN in zaradi hrupa železnice, je treba za prostore, občutljive na hrup, izvesti pasivno zaščito pred prekomernim hrupom. Fasade, ki so prekomerno obremenjene s hrupom, so določene v grafičnih načrtih št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«, št. 4.3 »Zazidalna situacija – nivo strehe« in št. 4.9 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom«.
(5) Pred fasadami stavb 1A in 1B, ki so prekomerno obremenjene zaradi hrupa železnice, je treba za prostore, občutljive na hrup, izvesti protihrupno ograjo – fasadno opno kot aktivno zaščito pred prekomernim hrupom. Fasade, kjer je načrtovana fasadna opna, so določene v grafičnem načrtu št. 4.9 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom«. Fasadna opna pri stavbah 1A in 1B mora izpolnjevati naslednje zahteve za zagotavljanje požarne varnosti:
– fasadna opna mora biti od balkonov oddaljena najmanj 0,50 m zaradi zagotavljanja odvajanja dima ob morebitnem požaru znotraj objekta,
– fasadna opna mora biti negorljive izvedbe (razred gorljivosti A1 A2 po SIST EN 13501–1),
– nosilna konstrukcija fasadne opne mora biti negorljiva (razred gorljivosti A1 A2 po SIST EN 13501–1),
– fasadna opna mora imeti v spodnjem in zgornjem delu prost prehod, tako da je zagotovljeno zračenje z zajemom zraka spodaj in odvodom zgoraj. Dopustne so mreže za preprečevanje vstopa ptic, najmanj 70 % površine mora biti perforirane. Če je delež perforirane površine manjši kot 70 %, mora biti odmik fasadne opne od fasade in balkonov večji,
– zunanje obloge fasad in toplotna izolacija morajo biti negorljivi (razred gorljivosti A1 A2 po SIST EN 13501–1).
(6) Hitrost vožnje v območju OPPN je omejena na največ 30 km/h. Lokalni dvigi vozišča morajo biti izvedeni z blagimi klančinami.
(7) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da bo ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
29. člen 
(osončenje) 
(1) Stavbam v območju OPPN ter obstoječim stavbam na zemljiščih, ki mejijo na območje OPPN, je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. decembra – najmanj 1 uro ter
– dne 21. marca in 21. septembra – najmanj 3 ure.
(2) V bivalnih prostorih obstoječih stavb (v dnevni sobi, bivalnem prostoru s kuhinjo, bivalni kuhinji in otroški sobi), ki pred pričetkom izvajanja posegov v območju OPPN dne 21. decembra niso osončeni najmanj eno uro ter dne 21. marca in 21. septembra najmanj tri ure, se zaradi posegov, načrtovanih v območju OPPN, pogoji osončenja ne smejo poslabšati.
30. člen 
(odstranjevanje odpadkov) 
(1) Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
(2) Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov so lahko locirana v stavbah ali izjemoma izven njih. Če so izven stavb, morajo biti locirana na mestih, kjer v neposredni bližini ni otroških in športnih igrišč ter stanovanj, biti morajo ograjena in pokrita z nadstrešnico. Prevzemna mesta so načrtovana ob cestah C0, C1, C2, C3 in C4. Območje prevzemnega mesta, kjer ustavlja komunalno vozilo, mora biti ravno, brez klančin. Višinske razlike na poteh med zbirnim in prevzemnim mestom ter med prevzemnim mestom in cesto, kjer ustavlja komunalno vozilo, morajo biti premoščene s klančinami v blagem naklonu.
(3) Dovoz za komunalna vozila je določen po Parmovi ulici (cesta C5) ter po cestah C1, C2, C3, C4 in C6. V križišču cest C0 in C5 je treba zagotoviti prostor za obračanje komunalnih vozil.
(4) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(5) Pred začetkom urejanja območja OPPN morajo biti zagotovljeni ukrepi in rešitve za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali pri urejanju območja. Za le-te je treba poskrbeti v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Razmestitev prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«.
31. člen 
(svetlobno onesnaženje) 
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Obstoječe svetilke na območju OPPN, ki so po veljavnih predpisih neustrezne, je treba zamenjati.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
32. člen 
(obramba) 
Območje OPPN se nahaja v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi. Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25,00 m, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo.
33. člen 
(potresna nevarnost) 
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,285 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.
(2) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo ali gradnjo zaklonišč, če to zahtevajo veljavni predpisi.
34. člen 
(ukrepi za varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi požarne varnosti. Izpolnjevanje bistvenih zahtev za varstvo pred požarom je treba dokazati:
– za požarno manj zahtevne objekte v elaboratu zasnove požarne varnosti in
– za požarno zahtevne objekte v študiji požarne varnosti.
(3) Intervencijske poti in površine: po Parmovi ulici (cesta C5) ter po cestah C0, C1, C2, C3, C4 in C6 je treba zagotoviti dovoz intervencijskih vozil. V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil. Intervencijske poti in površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir.
(4) Hidrantno omrežje: požarna zaščita je načrtovana z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz obstoječega in novega javnega hidrantnega omrežja. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
(5) Odmiki: z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
(6) Pri stavbah 1A in 1B mora protihrupna ograja – fasadna opna – izpolnjevati zahteve za zagotavljanje požarne varnosti v skladu z določili 28. člena tega odloka.
(7) Evakuacijske poti: v projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Naprej je evakuacija mogoča po sistemu dovoznih cest in pešpoti v območju OPPN do javnih cest na obodu območja.
(8) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.9 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom«.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
35. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu z zakonodajo, ki ureja zagotavljanje dostopnosti za funkcionalno ovirane ljudi.
(2) Povozne in pohodne površine morajo biti ustrezno utrjene in asfaltirane ali tlakovane. Velikost uvoznih in izvoznih radijev v križiščih ter na uvozih in izvozih mora biti najmanj 5,00 m.
(3) Prehodi za pešce morajo biti izvedeni na nivoju hodnikov za pešce oziroma brez višinskih skokov, razen prehodov za pešce preko vozišča Parmove ulice (ceste C5) v križišču s cesto C1.
(4) Uvozi in izvozi stavb preko hodnikov za pešce morajo biti izvedeni brez višinskih skokov za pešce.
(5) Na vseh javnih cestah v območju OPPN je določeno območje omejene hitrosti (cona 30 km/h).
(6) Na cesti C1 je določeno območje umirjenega prometa. Vozišče ceste C1 mora biti višinsko urejeno na nivoju hodnika za pešce.
(7) Prometna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.7 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
36. člen 
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste) 
(1) Parmovo ulico (cesto C5) in križišče cest C5 – ulica Bežigrad se rekonstruira. Ceste C0, C1, C3, C4 in cesto C6 na odseku med cestama C2 in C4 se uredi na novo. Cesta C2 in odsek ceste C6 južno od ceste C2 sta bila zgrajena v letu 2017.
(2) Prečni profil ceste C0 je:
– dvosmerno vozišče:1 x 6,00 m
6,00 m
– skupaj
6,00 m
(3) Prečni profil ceste C1 je:
– dvosmerno vozišče: 1 x 6,00 m
6,00 m
– obojestranski hodnik za pešce: 2 x 2,00 m
4,00 m
– skupaj
10,00 m
(4) Prečni profili cest C2, C3 in C6 so:
– vozišče: 2 x 3,00 m
6,00 m
– obojestranski hodnik za pešce: 2 x 2,00 m
4,00 m
– skupaj
10,00 m
(5) Prečni profil ceste C4 je:
– vozišče: 2 x 3,00 m
6,00 m
– obojestranski hodnik za pešce: 2 x 2,00 m
4,00 m
– zelenica na južni strani
2,00 m
– skupaj
12,00 m
– v območju križišča s Parmovo ulico je dodan pas za leve zavijalce
(6) Prečni profil Parmove ulice (cesta C5) od ceste C0 do ceste C1 je:
– hodnik za pešce
2,00 m
– parkirni pas za bočno parkiranje
2,50 m
– vozišče 2 x 3,00 m
6,00 m
– hodnik za pešce
1,50 m
– skupaj
12,00 m
(7) Prečni profil Parmove ulice (cesta C5) od ceste C1 do ceste C4 je:
– hodnik za pešce
1,75 m
– parkirni pas za bočno parkiranje
2,50 m
– pas za kolesarje
1,20 m
– vozišče 2 x 2,55 m
5,10 m
– pas za kolesarje
1,20 m
– parkirni pas za bočno parkiranje
2,50 m
– hodnik za pešce
1,75 m
– skupaj
16,00 m
(8) Rekonstrukcija križišča Parmove ulice (ceste C5) z ulico Bežigrad zajema:
– semaforizacijo in
– ureditev dodatnega pasu za leve zavijalce na zahodnem kraku ulice Bežigrad.
37. člen 
(mirujoči promet) 
(1) Za potrebe načrtovanih stavb v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 je treba znotraj pripadajoče prostorske enote zagotoviti parkirna mesta (v tabeli: PM) ob upoštevanju naslednjih normativov:
Namembnost stavb
Število PM za motorni promet
Število PM za kolesa
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe
1 PM/stanovanje v velikosti do 70,00 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce,
1,4 PM/stanovanje v velikosti nad 70,00 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce
2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni)
0,5 PM/5 sob, od tega najmanj 75 % PM za goste
0,7 PM/5 sob
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
0,5 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75 % PM za goste
0,7 PM/10 sedežev in 0,7 PM/tekoči meter točilnega pulta
12201 Stavbe javne uprave
0,5 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce
0,7 PM/100,00 m2 BTP objekta
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki poslujejo s strankami
0,5 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 40 % PM za obiskovalce
1,4 PM/100,00 m2 BTP objekta
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni program)
0,5 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega 10 % PM za obiskovalce
0,7 PM/100,00 m2 BTP objekta
12301 Trgovske stavbe do 200,00 m2 BTP
PM ni treba zagotavljati
PM ni treba zagotavljati
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina od 200,00 do 500,00 m2 BTP)
0,5 PM/40,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
1,4 PM/100,00 m2 BTP objekta
12301 Trgovske stavbe (trgovine z neprehrambnimi izdelki)
0,5 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
0,7 PM/100,00 m2 BTP objekta
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) do 200,00 m2 BTP
PM ni treba zagotavljati
PM ni treba zagotavljati
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) nad 200,00 m2 BTP
0,5 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce, ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal
0,7 PM/100,00 m2 BTP objekta
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo
0,5 PM/7sedežev (obiskovalcev), od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
0,7 PM/5 sedežev
12620 Muzeji in knjižnice
0,5 PM/80,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
0,7 PM/60,00 m2 BTP objekta
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (predšolska vzgoja)
1 PM/oddelek
2 PM/oddelek
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za neinstitucionalno izobraževanje
0,5 PM/30,00 m2 BTP objekta
1 PM/5 slušateljev + 1 PM/5 zaposlenih
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstvene posvetovalnice in ambulante
0,5 PM/20,00 m2 BTP objekta in ne manj kot 3 PM, od tega najmanj 50 % PM za obiskovalce
0,7 PM/20,00 m2 BTP objekta
12650  Stavbe za dvoranske športe (brez gledalcev) 
0,5 PM/100,00 m2 BTP objekta
0,7 PM/70,00 m2 BTP objekta
12650 Stavbe za šport, pretežno namenjene razvedrilu: samo telovadnice, centri za fitnes, jogo in aerobiko ter podobno (brez gledalcev)
0,5 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce
0,7 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce
(2) V BTP objekta se pri izračunu parkirnih mest ne upoštevajo BTP, namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(3) Za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpise za projektiranje objektov brez grajenih ovir.
(4) Vsako parkirišče z več kot 100 parkirnimi mesti za motorni promet mora imeti tudi eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.
(5) Na parceli, namenjeni gradnji, je treba od števila parkirnih mest za osebna motorna vozila, zagotoviti dodatnih 5 % parkirnih mest za druga enosledna vozila. To določilo se upošteva, če je v objektu na podlagi izračuna treba zagotoviti več kot 20 parkirnih mest.
(6) Parkirna mesta za avtomobile, kolesa in za druga enosledna vozila iz tega člena se v izračunu zaokrožijo navzgor.
(7) Površine za mirujoči promet za potrebe načrtovanih stavb v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 so določene v kletnih etažah in na nivoju terena znotraj pripadajoče prostorske enote. Na nivoju terena ni dopustno graditi več parkirnih mest za avtomobile, kot je določeno v grafičnem načrtu št. 4.7 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(8) Prostor za parkiranje koles je treba zagotoviti v kolesarnicah v sklopu stavb ter na površinah pri vhodih v stavbe. Nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljeno kolesarnico za zaposlene in za obiskovalce. Stojala za kolesa na zunanjih površinah morajo biti v območju OPPN enotno oblikovana in morajo omogočati priklepanje koles, kadar so postavljena na javnih površinah, ne smejo ovirati poti pešcev. Stojala za obiskovalce stavb v območju morajo biti obvezno urejena na zunanjih površinah. Pri nestanovanjskih stavbah mora biti najmanj 25 % parkirnih mest za kolesa zaščitenih pred vremenskimi vplivi.
38. člen 
(peš promet) 
(1) Najmanjša širina hodnikov za pešce je 2,00 m, razen ob Parmovi ulici, kjer je najmanjša dopustna širina 1,50 m.
(2) Pešpoti znotraj območja OPPN so široke najmanj 2,00 m in so povezane s hodniki javnih cest v območju OPPN.
39. člen 
(kolesarski promet) 
Na Parmovi ulici so na odseku med ulico Bežigrad in Livarsko ulico določeni ločeni pasovi za kolesarje. Na vseh ostalih cestah v območju OPPN poteka kolesarski promet po vozišču.
40. člen 
(dostava in odvoz odpadkov) 
(1) Vožnja komunalnih in dostavnih vozil je dopustna po Parmovi ulici (cesta C5) ter po cestah C1, C2, C3, C4 in C6. Na križišču cest C5 in C0 je treba zagotoviti prostor za obračanje komunalnih vozil.
(2) Parkiranje in ustavljanje za dostavna in servisna vozila za obratovanje in servisiranje objektov in dejavnosti znotraj območja OPPN se uredi v kletnih parkirnih etažah. V prostorskih enotah PE1 in PE2 je dopustna ureditev ustavnih mest za potrebe hitre dostave v neposredni bližini vhodov v lokale.
41. člen 
(intervencijske poti) 
Dostop intervencijskih vozil je omogočen po vseh cestah v območju OPPN. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev.
42. člen 
(splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje) 
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih in energetskih vodov,
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav,
– kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na svojem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.
(2) Komunalna in energetska ureditev sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.8 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
43. člen 
(vodovod) 
(1) Obravnavano območje se z vodo oskrbuje iz ljubljanskega vodovodnega sistema po vodovodu, ki poteka po Parmovi ulici. Javni vodovod LŽ DN 500 poteka po Parmovi ulici proti jugu do Kurilniške ulice. Javni vodovod LŽ DN 80 poteka na odsekih od ulice Bežigrad do Jakšičeve ulice ter od Smoletove do Likozarjeve ulice.
(2) Na jugu območja, v Kurilniški ulici, je položen krajši odsek vodovoda LŽ DN 150, ki se v jugozahodni smeri pod železniško progo nadaljuje z vodovodom LZ DN 80. Na skrajnem severu območja v podaljšku ulice Bežigrad proti Železniškemu muzeju poteka vodovod PVC d 225. V Parmovi ulici, na odseku med Livarsko ulico in Likozarjevo ulico, ter v Džamijski ulici je bil leta 2017 zgrajen nov vodovod.
(3) V območju OPPN je načrtovana rekonstrukcija obstoječih vodovodov, ki potekajo po Parmovi ulici (cesta C5) in ulici Bežigrad (cesta C4).
(4) Za oskrbo območja OPPN s pitno, sanitarno in požarno vodo je poleg rekonstrukcije načrtovana gradnja novih javnih vodovodov NL DN 150 v cesti C3 ter v cesti C6 na odseku med ulico Bežigrad (cesta C4) in cesto C2 z navezavo na obstoječe in projektirano vodovodno omrežje.
(5) Voda za gašenje bo v primeru požara zagotovljena iz obstoječega in načrtovanega javnega vodovodnega omrežja.
(6) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati:
– projektno nalogo Obnova vodovoda in kanalizacije na območju med Parmovo, Samovo in Dunajsko cesto, številka projekta 2018 V, ki jo je izdelalo Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. v juniju 2000,
– projektno nalogo Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje poslovno-stanovanjskega kompleksa ob Parmovi ulici na območju urejanja BO 1/1 – del in ŠO 1/1 – del, številka projekta 2501 V, 3169 K, ki jo je izdelalo Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. v aprilu 2010, ter
– projektno nalogo Rekonstrukcija vodovoda DN 80 v Parmovi ulici na odseku od Drenikove ulice do ulice Bežigrad, številka projekta 2774V, ki jo je izdelalo Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. v marcu 2018.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in predvsem podzakonski akti, ki urejajo oskrbo z vodo. Vodovod in pripadajoče objekte je treba izvesti v skladu z internim dokumentom Javnega podjetja Vodovod- Kanalizacija d.o.o.: TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema.
(8) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
44. člen 
(kanalizacija) 
(1) Na širšem območju je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v mešanem sistemu za odvod komunalne odpadne in padavinske vode.
(2) Iz smeri Medvedove ceste poteka zbiralnik z oznako A3 in dimenzijo DN 1000/1750 mm, od železniške proge naprej z dimenzijo DN 1000/1500 mm, ki se v višini Smoletove ulice delno razbremenjuje preko razbremenilnika z oznako R68 v zbiralnik z oznako A4 ter se nadaljuje v smeri proti Smoletovi ulici.
(3) Ob zahodnem robu obravnavanega območja poteka v smeri sever–jug zbiralnik z oznako A4 z dimenzijo DN 2100 mm, ki na območju vzporedno z Livarsko ulico zavije proti vzhodu do Parmove ulice ter nato v križišču z Likozarjevo ulico zavije v Likozarjevo ulico.
(4) Preko jugovzhodnega dela območja poteka v smeri proti Likozarjevi ulici kanal z dimenzijo DN 1100 mm, ki se v Parmovi ulici naveže na zbiralnik z oznako A4.
(5) V Parmovi ulici na odseku od ulice Bežigrad do Smoletove ulice poteka kanal DN 400 mm, ki odvaja odpadno vodo v zbiralnik z oznako A3. Na območju od Smoletove ulice do južnega roba obravnavanega območja poteka kanal z dimenzijo od DN 400 mm do DN 600 mm, ki odvaja odpadno vodo v zbiralnik z oznako A4. V cesti C2 poteka mešani kanal GRP DN 300 mm, ki je v Parmovi ulici priključen na obstoječi mešani kanala DN 400 mm. V južnem delu ceste C6 poteka mešani kanal GRP DN 300 mm, ki je v križišču cest C2 in C6 priključen na obstoječi zbiralnik z oznako A4.
(6) Za priključitev stavb v območju OPPN je treba:
– v Parmovi ulici (cesta C5) rekonstruirati obstoječa kanala z oznakama O5 in O6 ter prestaviti kanal z oznako O7,
– prestaviti zbiralnik A3 v zelenico na severni strani ceste C2 ter v cesti C5 in C6,
– prestaviti zbiralnik A4 v zelenico na južni strani ceste C2 in v cesto C5,
– z jugovzhodnega dela prostorske enote PE1 prestaviti kanal z dimenzijo DN 1100 mm v Parmovo ulico in ga povečati na DN 1200 z oznako O8 in
– za ureditev odvoda komunalne odpadne vode iz načrtovanih objektov ter ureditev odvoda padavinske vode z novih povezovalnih cest zgraditi v novih cestah C6, C2, C3 in C4 javno kanalizacijo z oznakami O1, O3 in O4, ki se bo navezala na obstoječe in načrtovano kanalizacijsko omrežje.
(7) Padavinske vode s streh in utrjenih nepovoznih površin je treba ponikati preko ponikalnic v podtalje.
(8) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati:
– projektno nalogo Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje poslovno-stanovanjskega kompleksa ob Parmovi ulici (ureditveno območje BO 1/1 – del in ŠO 1/1 – del), številka projekta 2501 V, 3169 K, ki jo je izdelalo Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o., v aprilu 2010, ter
– projektno nalogo Prestavitev zbiralnika A3 zaradi gradnje islamskega verskega in kulturnega centra ob Parmovi cesti – dopolnitev (ureditveno območje BE-412, ŠI-379 – del, BE-544 – del, BE-543 – del), številka projekta 3159/1 K, ki jo je izdelalo Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o., v novembru 2012.
(9) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Upoštevati je treba interni dokument Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija d.o.o.: TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega sistema.
(10) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
45. člen 
(vročevod)
(1) Načrtovane stavbe na obravnavanem območju OPPN se za potrebe ogrevanja in priprave sanitarne tople vode priključijo na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje.
(2) Obstoječe glavno vročevodno omrežje T1411, preko katerega bodo stavbe oskrbovane, poteka po zahodnem robu Parmove ulice v dimenziji DN 250 z začasnim zaključkom v križišču z Livarsko ulico. Zmogljivost obstoječega glavnega vročevoda zadošča za priključitev in oskrbo stavb s toploto.
(3) Za priključitev načrtovanih stavb na vročevodno omrežje je treba izvesti priključne vročevode in glavno vročevodno omrežje do obstoječega glavnega vročevoda T1411 po Parmovi ulici. Priključni vročevod DN 50 za stavbo Parmova 47/49, ki se ne odstrani, je tangiran z novo kletno ureditvijo, zato se izven ogrevalne sezone prestavi. Za vrtec se izvede priključni vročevod do obstoječega priključnega vročevoda P2261 DN 150. Priključni vročevodi do obstoječih stavb, predvidenih za odstranitev, se ukinejo.
(4) Pri načrtovanju vročevodnega omrežja na območju OPPN in oskrbe s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja je treba upoštevati Idejno zasnovo vročevodnega omrežja, številka načrta R–33–D/5–2010, Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o., maj 2010, dopolnjeno v juniju 2018.
(5) Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 85/16) in Tehničnimi zahtevami za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o.
46. člen 
(plinovod)
(1) Stavbe na obravnavanem območju OPPN se za potrebe kuhe lahko priključijo na sistem zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 100 mbar.
(2) Glavna nizkotlačna distribucijska plinovoda N11000 in N11110, preko katerih bodo oskrbovane stavbe na obravnavanem območju, potekata po hodniku za pešce na vzhodni strani Parmove ulice. Od severa proti jugu Parmove ulice je do Livarske ulice glavno plinovodno omrežje izvedeno v dimenziji DN 200, dalje pa v dimenziji DN 100 do Likozarjeve ulice. Zmogljivost obstoječih glavnih nizkotlačnih plinovodov zadošča za priključitev in oskrbo stavb s plinom.
(3) Na območju urejanja je izveden priključni plinovod DN 50 za stavbo Parmova ulica 49. Po zahodnem hodniku za pešce ob Parmovi ulici poteka glavni distribucijski srednjetlačni plinovod JE 200, S1800, ki ni namenjen oskrbi območja OPPN. Pri izvajanju posegov v prostor morata biti z ustreznim varnostnim odmikom, ki je odvisen od načina gradnje, strukture tal (geoloških razmer) in globine načrtovanih del, ali z drugimi ukrepi zagotovljeni stabilnost in varnost obratovanja obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja. V času gradnje na območju OPPN mora plinovod S1800 nemoteno obratovati.
(4) Za priključitev načrtovanih stavb na sistem zemeljskega plina bo treba izvesti priključne plinovode in glavno plinovodno omrežje do obstoječih glavnih nizkotlačnih distribucijskih plinovodov N11000 in N11110. Priključni plinovodi se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omari na fasadi stavbe. Priključitev se izvede po pogojih upravljavca distribucijskega plinovodnega omrežja Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o. Stavba Parmova ulica 49 ohrani obstoječi priključni plinovod DN 50.
(5) Pri načrtovanju plinovodnega omrežja na območju OPPN in oskrbe z zemeljskim plinom je treba upoštevati Idejno zasnovo plinovodnega omrežja, številka načrta R–33–D/5–2010, Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o., maj 2010, dopolnjeno v juniju 2018.
(6) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu z dokumenti:
– Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana, www.jh–lj.si),
– Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1),
– Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 25/08 in 11/11) in
– Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 68/11).
47. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Napajanje stanovanjskih in poslovnih stavb v območju OPPN bo izvedeno iz dveh transformatorskih postaj (v nadaljnjem besedilu: TP ob Parmovi), ki sta načrtovani v 1. kletni etaži v severnem ali južnem delu prostorske enote PE1 ter v prostorski enoti PE2 ali PE3. Lokacija TP je odvisna od faznosti gradnje. Priključna moč novogradenj v območju je 1 x 3.000 kW in 1 x 2.000 kW.
(2) Novi TP ob Parmovi sta vključeni v SN–kabelsko vejo, ki izhaja iz RTP Potniški center 10/20kV in se zaključi v RTP17 Litostroj 11/32/20kV, kot je določeno v elaboratu št. 34/18 Novelacija vključitve OPPN 173 Parmova v DS, ki ga je izdelal Elektro Ljubljana, Podjetje za distribucijo električne energije, d. d., v juniju 2018.
(3) V območju OPPN je načrtovana kabelska kanalizacija vzdolž Parmove ulice ter vzdolž ceste C4. Preko ceste C3 je načrtovana kabelska kanalizacija za navezavo prostorskih enot PE2 in PE3 na transformatorsko postajo v kleti ene od teh prostorskih enot. Kabelska kanalizacija vzdolž ceste C4 delno poteka tudi izven območja OPPN. Izven območja OPPN je treba zgraditi tudi kabelsko kanalizacijo v Smoletovi ulici in ulici Bežigrad.
(4) Nizkonapetostni priključki do stavb potekajo v načrtovani elektrokabelski kanalizaciji. Za načrtovane stavbe v območju OPPN ni dopustno voditi nizkonapetostnih priključkov v načrtovani kabelski kanalizaciji, ki poteka po zahodnem robu Parmove ulice.
(5) Ker je v prostorski enoti PE3 načrtovana odstranitev obstoječe TP 0990 Parmova 37, je treba pred njeno odstranitvijo zagotoviti kabelsko kanalizacijo in kabelsko povezavo od načrtovane nadomestne transformatorske postaje do obstoječega jaška pred TP 0990 Parmova 37, da bo omogočeno napajanje vseh obstoječih objektov in gradbišča.
(6) Pri projektiranju in izvedbi elektroenergetskega omrežja je treba upoštevati idejne rešitve elaborata EE napajanje za območje OPPN Parmova, številka načrta 46/18, ki ga je izdelalo podjetje Elektro Ljubljana, Podjetje za distribucijo električne energije, d. d. v juliju 2018 ter načrt PZI elektrokabelske kanalizacije za potrebe IVKC št. 1539/13, ki ga je izdelal Kono-B d.o.o. v aprilu 2015.
48. člen 
(elektronska komunikacijska omrežja) 
(1) Načrtovani objekti na območju OPPN se lahko priključijo na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij. Elektronska komunikacijska omrežja potekajo v obstoječi in načrtovani TK–kabelski kanalizaciji po Parmovi ulici ter po cestah C2, C6 in C4. Obstoječi vodi, ki potekajo preko prostorskih enot PE1, PE2 in PE3, so prestavljeni v TK–kabelsko kanalizacijo v cestah.
(2) Preko območja OPPN poteka zračni TK–koridor, na katerega načrtovana pozidava ne bo vplivala.
(3) Pri načrtovanju telekomunikacijskega omrežja na območju OPPN je treba upoštevati idejno zasnovo Priključitev objektov na telekomunikacijske operaterje Telekom, Gratel (T2), UPC Telemach številka 2307872, ki jo je v juliju 2011 izdelalo podjetje Dekatel d.o.o.
49. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Vse javne površine v območju OPPN je treba ustrezno osvetliti. Javna razsvetljava je načrtovana vzdolž Parmove ulice in vzdolž cest C3 in C4 ter dela ceste C6 severno od ceste C2.
(2) Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo. Osvetlitev na območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(3) Pri načrtovanju omrežja javne razsvetljave na območju OPPN je treba upoštevati Idejno zasnovo javne razsvetljave številka 05-30-2174/2244, ki jo je v maju 2010 izdelalo podjetje JRS družba za razsvetljavo, signalizacijo, inženiring in proizvodnjo električne energije d.d.
50. člen 
(učinkovita raba energije v stavbah) 
Vse novo zgrajene ali rekonstruirane stavbe v območju OPPN morajo biti zgrajene energetsko varčno v skladu s predpisi, ki določajo učinkovito rabo energije v stavbah in predpisom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju MOL.
XI. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 
51. člen 
(program opremljanja stavbnih zemljišč) 
Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje OPPN 173 Parmova (v nadaljnjem besedilu: Program opremljanja) je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, pod številko projekta PO 08-009 v avgustu 2018.
52. člen 
(območje Programa opremljanja) 
(1) Program opremljanja velja za naslednje prostorske enote znotraj območja OPPN: PE1, PE2, PC1, PC2 ter del PE3 za parcele P3/1a, P3/1b in P3/2.
(2) Za parcelo P3/3 v prostorski enoti PE3 se uporabljajo določila Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 27/11; v nadaljnjem besedilu: PO MOL).
53. člen 
(komunalna oprema) 
(1) Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo:
– primarne in sekundarne ceste s pripadajočimi objekti,
– primarno in sekundarno vodovodno omrežje,
– primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo (v nadaljnjem besedilu: kanalizacijsko omrežje),
– primarno in sekundarno plinovodno omrežje,
– primarno in sekundarno vročevodno omrežje,
– objekte za ravnanje z odpadki in
– primarne in sekundarne druge javne površine.
(2) Primarne in sekundarne ceste ter pripadajoči objekti po tem odloku so:
– javne ceste s pripadajočimi objekti ter
– javna razsvetljava in semaforizacija.
54. člen 
(obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme) 
(1) Stavbe na območju OPPN so v naslednjih obračunskih območjih predvidene komunalne opreme:
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (sekundarne),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno-centralni),
– primarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (primarno-centralni),
– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (sekundarno-centralni),
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PL (sekundarno),
– sekundarno vročevodno omrežje z oznako VR (sekundarno) in
– sekundarne druge javne površine z oznako JP (sekundarne).
(2) Obračunska območja predvidene komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Programu opremljanja.
(3) Stavbe na območju OPPN so v naslednjih obračunskih območjih obstoječe komunalne opreme:
– primarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (primarne),
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (sekundarne),
– primarno vodovodno omrežje z oznako VO (primarno- centralni),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno-centralni),
– primarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (primarno-centralni),
– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (sekundarno-centralni),
– primarno plinovodno omrežje z oznako PL (primarno),
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PL (sekundarno),
– primarno vročevodno omrežje z oznako VR (primarno),
– sekundarno vročevodno omrežje z oznako VR (sekundarno),
– objekti za ravnanje z odpadki z oznako OD,
– primarne druge javne površine z oznako JP (primarne) in
– sekundarne druge javne površine z oznako JP (sekundarne).
(4) Obračunska območja obstoječe komunalne opreme so opredeljena in prikazana v PO MOL.
55. člen 
(skupni in obračunski stroški komunalne opreme) 
(1) Skupni in obračunski stroški predvidene komunalne opreme na dan 31. avgust 2018 po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so:
Predvidena komunalna oprema
Obračunsko območje 
predvidene komunalne opreme
Skupni stroški (EUR)
Obračunski stroški (EUR)
Drugi viri 
(EUR)
Ceste s pripadajočimi 
CE (primarne)
30.236,72
30.236,72
objekti
CE (sekundarne)
2.008.288,27
1.884.463,10
123.825,17
Vodovodno omrežje
VO (sekundarno-centralni)
156.292,20
156.292,20
 
Kanalizacijsko omrežje
KA (primarno-centralni)
2.256.231,36
2.256.231,36
 
 
KA (sekundarno-centralni)
234.354,00
234.354,00
 
Plinovodno omrežje
PL (sekundarno)
34.693,38
34.693,38
 
Vročevodno omrežje
VR (sekundarno)
212.074,98
212.074,98
 
Druge javne površine
JP (sekundarne)
1.310.321,42
1.310.321,42
Skupaj
 
6.242.492,33
6.118.667,16
123.825,17
(2) Skupni in obračunski stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so opredeljeni v PO MOL.
(3) Skupni in obračunski stroški za ceste s pripadajočimi objekti, plinovodno omrežje, vročevodno omrežje in druge javne površine vključujejo DDV. Skupni in obračunski stroški za vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje in objekte za ravnanje z odpadki ne vključujejo DDV.
(4) Skupni stroški za primarne ceste s pripadajočimi objekti zajemajo rekonstrukcijo križišč Parmova ulica – Drenikova ulica in Dunajska cesta – Linhartova cesta izven območja OPPN. Območje OPPN se obremeni v višini 9 % vrednosti skupnih stroškov investicije za primarne ceste s pripadajočimi objekti.
(5) Obračunski stroški so manjši od skupnih stroškov zaradi drugih virov za izvedbo sekundarnih cest s pripadajočimi objekti na podlagi Sklepa RS, Ministrstva za infrastrukturo, o dodelitvi nepovratnih sredstev za operacijo »Ureditev Parmove ceste od Samove ceste do Kurilniške ceste v Ljubljani«, številka 371-16/2017/135 z dne 9. februarja 2018.
(6) Skupni stroški za druge javne površine zajemajo izvedbo peš in kolesarske poti vzdolž meje med EUP BE-412 ter EUP BE-79 in BE-632 in prehoda za pešce in kolesarje preko železniške proge Ljubljana–Jesenice izven območja OPPN. Območje OPPN se obremeni v višini 57 % vrednosti skupnih stroškov investicije za druge javne površine.
56. člen 
(preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na enoto mere) 
(1) Obračunski stroški predvidene komunalne opreme, preračunani na m2 parcele (v nadaljnjem besedilu: Cp) in na m2 neto tlorisne površine stavbe (v nadaljnjem besedilu: Ct), po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so:
Predvidena komunalna oprema
Obračunsko območje predvidene komunalne opreme
Cp (EUR/m²)
Ct (EUR/m²)
Primarne ceste s pripadajočimi objekti
CE (primarne) 
0,86
0,30
Sekundarne ceste s pripadajočimi objekti 
CE (sekundarne)
53,62
18,78
Sekundarno vodovodno omrežje
VO (sekundarno-centralni)
4,45
1,56
Primarno kanalizacijsko omrežje
KA (primarno-centralni)
64,20
35,35
Sekundarno kanalizacijsko omrežje
KA (sekundarno-centralni)
6,67
3,67
Sekundarno plinovodno omrežje 
PL (sekundarno) 
0,99
0,54
Sekundarno vročevodno omrežje
VR (sekundarno)
6,03
3,32
Sekundarne druge javne površine
JP (sekundarne)
37,28
20,53
Skupaj 
174,09
84,05
(2) Za preračun obračunskih stroškov predvidene komunalne opreme na enoto mere so upoštevane površine parcel in neto tlorisne površine iz prvega odstavka 57. člena tega odloka.
(3) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme, preračunani na m2 parcele (v nadaljnjem besedilu: Cp) in na m2 neto tlorisne površine stavbe (v nadaljnjem besedilu: Ct), po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, so opredeljeni v PO MOL.
(4) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere iz prejšnjega odstavka so indeksirani na dan 31. avgust 2018 ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«, in je 1,189554. Indeksirani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere se za posamezno komunalno opremo zmanjšajo za obračunske stroške iste vrste predvidene komunalne opreme na enoto mere. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek za posamezno obstoječo komunalno opremo ne plača.
(5) Indeksirani in zmanjšani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere, upoštevani pri izračunu komunalnega prispevka, so:
Obstoječa komunalna oprema
Obračunsko območje obstoječe komunalne opreme
Cp (EUR/m2)
Ct (EUR/m2)
Ceste s pripadajočimi objekti 
CE (primarne)
17,30
19,37
 
CE (sekundarne)
0,00
8,77
Vodovodno omrežje
VO (primarno-centralni)
2,93
3,13
 
VO (sekundarno-centralni)
0,19
4,21
Kanalizacijsko omrežje
KA (primarno-centralni) 
0,00
0,00
 
KA (sekundarno-centralni)
1,90
6,37
Plinovodno omrežje
PL (primarno)
3,58
3,70
 
PL (sekundarno)
3,66
5,01
Vročevodno omrežje
VR (primarno)
8,15
6,36
 
VR (sekundarno)
5,66
8,07
Objekt za ravnanje z odpadki
OD
0,54
0,58
Druge javne površine
JP (primarne)
3,40
3,68
 
JP (sekundarne)
0,00
0,00
Skupaj
47,31
69,26
57. člen 
(merila za odmero komunalnega prispevka) 
(1) Površine parcel in neto tlorisne površine, upoštevane v Programu opremljanja, so:
Oznaka prostorske enote
Oznaka faze
Objekt
Površina 
parcele (m2)
NTP stavbe brez delov kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (m2)
NTP delov stavbe, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (m2)
PE1 
Faza 1/A
1E, 1F
8.743
13.778,00
10.375,00
Faza 1/B
1A, 1B, 1C, 1D
8.404
21.248,00
11.537,00
Skupaj PE1:
17.147
35.026,00
21.912,00
PE2
Faza 2
2A, 2B, 2C, 2D, 2E, 2F
11.640
18.841,00
9.296,00
Skupaj PE2:
11.640
18.841,00
9.296,00
PE3
Faza 3/A
3A, 3B, 3C, 3D, 3E
5.389
8.632,00
5.312,00
Faza 3/B
3F
970
1.328,00
0,00
Skupaj PE3:
6.359
9.960,00
5.312,00
SKUPAJ PE1, PE2, PE3:
35.146
63.827,00
36.520,00
(2) Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine (Dt) na vseh obračunskih območjih in za vse vrste komunalne opreme je 0,3:0,7.
(3) Faktor dejavnosti je 0,7 za:
– enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100), dvostanovanjske stavbe (CC-SI 11210), industrijske stavbe (CC-SI 12510) in nestanovanjske kmetijske stavbe (CC-SI 1271),
– stavbe, katerih investitor je Mestna občina Ljubljana,
– dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(4) Za vse druge stavbe je faktor dejavnosti odvisen od faktorja izrabe (v nadaljnjem besedilu: FI) in:
– je 1,0 za vse stavbe, ki imajo FI manjši od 1,00,
– je 1,3 za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 2,00,
– se za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 1,00 in manjši od 2,00, izračuna po formuli:
Kdejavnost = (0,2 * FI) + 0,9. 
(5) FI je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo bruto tlorisne površine kleti, ki so namenjene servisnim prostorom stavbe (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije). FI se vedno izračuna na dve decimalni mesti natančno.
58. člen 
(izračun komunalnega prispevka) 
(1) Komunalni prispevek se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov za vsako posamezno komunalno opremo, na katero lahko zavezanec priključi svojo stavbo ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme.
(2) Komunalni prispevek za vsako posamezno komunalno opremo se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov po posameznih obračunskih območjih te vrste komunalne opreme, v katerih se nahaja stavba.
(3) Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju se izračuna na naslednji način:
KPij = (A(parcela) * Cpij * Dp) + (K(dejavnost) * A(tlorisna) * Ctij * Dt)
Zgornje oznake pomenijo:
KPij
znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju,
A(parcela)
površina parcele,
Cpij
obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju,
Dp
delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka,
K(dejavnost)
faktor dejavnosti,
A(tlorisna)
neto tlorisna površina objekta,
Ctij
obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju,
Dt
delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka,
i
posamezna vrsta komunalne opreme in
j
posamezno obračunsko območje.
(4) Pri izračunu komunalnega prispevka se za površino parcele upošteva površina parcel iz prvega odstavka 57. člena tega odloka. Če se v prostorski enoti PE1 faza 1/A, ki obsega gradnjo stavb 1E in 1F, ne bo izvajala prva, se v fazi 1/B, ki obsega gradnjo stavb 1A, 1B, 1C in 1D, za izračun predvidene komunalne opreme upošteva tudi površina parcele C1, namenjene gradnji ceste C1 in gradnji dela skupne garaže stavb v prostorski enoti PE1 (19. člen tega odloka), pri stavbah 1E in 1F pa se ta površina zato ustrezno zmanjša.
(5) Pri izračunu komunalnega prispevka se za obstoječo komunalno opremo, za neto tlorisno površino upošteva dejanska neto tlorisna površina stavbe iz projektne dokumentacije. Če je dejanska neto tlorisna površina stavbe manjša od neto tlorisne površine iz prvega odstavka 57. člena tega odloka, se pri izračunu komunalnega prispevka za predvideno komunalno opremo upošteva neto tlorisna površina iz prvega odstavka 57. člena tega odloka. Če se v prostorski enoti PE1 faza 1/A, ki obsega gradnjo stavb 1E in 1F, ne bo izvajala prva, se v fazi 1/B, ki obsega gradnjo stavb 1A, 1B, 1C in 1D, za izračun predvidene komunalne opreme upošteva tudi neto tlorisne površine na parceli C1, namenjene gradnji ceste C1 in gradnji dela skupne garaže stavb v prostorski enoti PE1 (19. člen tega odloka), pri stavbah 1E in 1F pa se ta površina zato ustrezno zmanjša.
59. člen 
(odmera komunalnega prispevka) 
(1) Za dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije), se komunalni prispevek odmeri samo za ceste in pripadajoče objekte ter vodovodno omrežje.
(2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko pri odmeri komunalnega prispevka uveljavlja:
– v preteklosti plačani komunalni prispevek za objekte, ki se odstranijo in se nahajajo znotraj parcele, na kateri se gradi stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek, in
– v preteklosti plačane stroške za opremljanje parcele, na kateri se nahaja stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek, na podlagi dokazil o plačilih.
(3) O upoštevanju predloženih dokazil o plačilih iz prejšnjega odstavka odloči organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za odmero komunalnega prispevka.
(4) Obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno komunalno opremo (Cpij) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine stavbe z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju (Ctij) se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.
(5) Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve tega odloka.
60. člen 
(oprostitve plačila komunalnega prispevka) 
Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se oprosti za gradnjo neprofitnih stanovanj, gradnjo stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (CC-SI 12630) in gradnjo stavb za zdravstvo (CC-SI 12640), če je 100-odstotni lastnik in investitor teh stavb Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Če je Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana lastnik in investitor samo dela stavbe, se lahko oprostitev upošteva le za ta del stavbe.
61. člen 
(pogodba o opremljanju) 
(1) Gradnjo predvidene komunalne opreme, ki je upoštevana v Programu opremljanja, lahko Mestna občina Ljubljana s pogodbo o opremljanju odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka.
(2) S pogodbo o opremljanju se zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in Mestna občina Ljubljana dogovorita, da zavezanec za plačilo komunalnega prispevka sam zgradi del ali celotno komunalno opremo za opremljanje parcele, na kateri namerava graditi stavbo. V tem primeru se v pogodbi o opremljanju natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh strank.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
62. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
1. tlorisni gabariti stavb nad terenom:
– se lahko povečajo do +1,00 m, razen pri stavbah 1A in 1B, kjer so dopustna odstopanja do +2,00 m. Dopustna so tudi odstopanja navzdol do 3,00 m,
– v prostorski enoti PE2 in pri stavbi 3F v prostorski enoti PE3 lahko na podlagi natečajne rešitve odstopajo znotraj GM,
– pri stavbah 1A in 1B v prostorski enoti PE1 lahko preko dopustnih tlorisnih gabaritov segajo fasadna opna, lože in balkoni do 1,60 m, na vsaki fasadi stavbe,
– pri stavbah 1E in 1F v prostorski enoti PE1 lahko preko dopustnih tlorisnih gabaritov segajo lože in balkoni do 1,60 m na vsaki fasadi stavbe, razen na vzhodni fasadi stavbe 1E,
– v okviru dopustnih odstopanj se lahko spreminja tudi geometrija stavb v prostoru, razen pri fasadah ob Parmovi ulici, kjer je treba upoštevati linijo pozidave ob Parmovi ulici (LP), določeno v grafičnem načrtu 3.4 »Načrt parcelacije, zakoličbeni načrt ter načrt površin, namenjenih javnemu dobru in javni rabi – prikaz na geodetskem načrtu«, z dopustnim odstopanjem do ± 0,50 m. LP lahko do 3,00 m presegajo napušči in konzolni nadstreški nad vhodi v stavbe,
2. višinski gabariti stavb in etažnost stavb:
– višina stavb, razen pri stavbi 3F, lahko odstopa navzdol za največ 3,00 m, pri čemer mora biti višina stavb 3A, 3B, in 3C enaka. Večja odstopanja so dopustna le, kadar je to potrebno za zagotavljanje ustreznega osončenja sosednjih stavb, v prostorski enoti PE2 pa tudi na podlagi natečajne rešitve,
– višina stavbe 3F lahko odstopa navzdol glede na število etaž,
– višina stavbe 1C lahko odstopa navzgor do + 6,50 m,
– v PE1, PE2 in PE3 je dopustno drugačno število kletnih etaž, če je globina izkopa več kot 2,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode,
– višina protihrupne ograje na južni strani območja OPPN lahko odstopa. Odstopanje navzgor je dopustno do največ +1,00 m pod pogojem, da z rešitvijo soglaša Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije,
3. višinska regulacija terena in višinska kota pritličja: odstopanja so lahko do ±0,50 m,
4. vhodi in dostopi:
– mikrolokacije vhodov in dostopov do stavb ter mikrolokacije uvozno-izvoznih klančin se lahko spremenijo, pri čemer uvozi na parcele, namenjene gradnji stavb, s Parmove ulice niso dopustni,
– v prostorski enoti PE2 je dopustna izvedba dodatne uvozno izvozne klančine z navezavo na cesto C2,
– če so stavbe v prostorski enoti PE2 v celoti namenjene javni upravi, ni treba zagotavljati prehodov preko te prostorske enote,
5. parcelacija in zakoličba: pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah. Koordinate zakoličbenih točk objektov lahko odstopajo v okviru dopustnih odstopanj pri tlorisnih gabaritov objektov,
6. prometne, komunalne in energetske ureditve:
– pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda,
– mikrolokacija zbirno-prevzemnih mest za odpadke je lahko spremenjena, če je zagotovljena ustrezna rešitev za dostop s komunalnimi vozili,
– dopustno je ukiniti cesto C0 pod pogojem, da je na južnem robu prostorske enote PE1 zagotovljen najmanj 3,00 m širok prehod za pešce in kolesarje v javni rabi, preko južnega dela prostorske enote PE1,
– odstopanja, ki so dopustna pri izvajanju prometne, komunalne in energetske ureditve se smiselno upoštevajo pri pogojih za etapnost izvedbe prostorskih ureditev, določenih v 21. in 22. členu tega odloka,
7. zmogljivost stavb:
– število stanovanj znotraj severnega dela prostorske enote PE1 in južnega dela prostorske enote PE1 lahko odstopa, vendar je skupno število stanovanj znotraj prostorske enote PE1 lahko največ 350,
– znotraj GMK, GMK1 in GMK2 so dopustna odstopanja pri BTP kletnih etaž,
– BTP vrtca se lahko spremeni ob upoštevanju predpisov za projektiranje vrtcev. Število oddelkov vrtca se lahko zmanjša ob soglasju pristojnega oddelka Mestne uprave Mestne občine Ljubljana. Če pristojni oddelek Mestne uprave Mestne občine Ljubljana ugotovi, da za posamezno etapo gradnja vrtca ni potrebna, potem izvedba vrtca ni pogoj za to etapo,
8. zagotavljanje parkirnih mest:
– na celotnem območju OPPN lahko število parkirnih mest, določenih v skladu s preglednico iz prvega odstavka 37. člena tega odloka (v nadaljnem besedilu: preglednica), odstopa le navzdol v skladu z normativi veljavnega OPN MOL ID ali na podlagi mobilnostnega načrta,
– v prostorski enoti PE1 je poleg potrebnega števila parkirnih mest iz preglednice dopustno zagotoviti do 210 dodatnih parkirnih mest kot nadomestitev obstoječih parkirnih kapacitet na območju PE1,
– v prostorski enoti PE2 je poleg potrebnega števila parkirnih mest iz preglednice dopustno zagotoviti do 140 dodatnih parkirnih mest za službena vozila in do 35 dodatnih parkirnih mest za uslužbence, vendar le za potrebe 12201 Stavbe javne uprave,
– v prostorski enoti PE3 je poleg potrebnega števila parkirnih mest iz preglednice dopustno zagotoviti do 20 dodatnih parkirnih mest kot nadomestitev obstoječih parkirnih kapacitet na območju PE3, ter 5 dodatnih parkirnih mest za potrebe vrtca. Dodatna parkirna mesta za potrebe vrtca je do pričetka izvajanja faze 3A dopustno zagotoviti na terenu znotraj prostorske enote PE3 ali na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je uporabnikom stavbe vrtca zagotovljena njihova trajna uporaba,
9. osončenje: največ 20 % celotnega števila stanovanj znotraj posamezne stavbe lahko odstopa od pogojev glede osončenja bivalnih prostorov iz 29. člena tega odloka,
10. rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov:
– tehnološke rešitve v zvezi z zaščito načrtovanih stavb pred hrupom lahko odstopajo v skladu s predpisi, če je njihova ustreznost dokazana z elaboratom zaščite stavb pred hrupom,
– dopustno je skladiščenje obveznih zalog pogonskega goriva za agregate za rezervno napajanje v skladu s predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo v vodovarstvenem območju. K rešitvi mora biti pridobljeno soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami,
11. zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve:
Dopustna so naslednja odstopanja, vendar le za potrebe javne uprave:
− dopustna je ograditev zunanjih površin med stavbami in obodnimi cestami C2, C6 in C3 z največ 2,20 m visoko varovalno ograjo, ki mora biti transparentna. Umestitev ograje mora biti prilagojena tako, da bo vzdolž severnega in zahodnega roba prostorske enote mogoča zasaditev visoke vegetacije. Ograjevanje površin vzhodno od linije pozidave (LP) ob Parmovi ulici ni dopustno,
− večnamenska ploščad med stavbami 2A, 2B, 2C in 2D je lahko ograjena z netransparentno do 2,20 m visoko ograjo, če je ta umeščena v liniji fasad na notranji strani atrija.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
63. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– zagotoviti morajo sanacijo objektov, pripadajočih ureditev in naprav, poškodovanih zaradi gradnje. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja,
– v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov, tudi zunaj območja OPPN. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posameznega objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je le-ta nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. Ob pripravi projektne dokumentacije za vsako posamezno fazo geomehanik določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev,
– promet v času gradnje morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– po končani rekonstrukciji Parmove ulice (ceste C5) te ceste ni dopustno uporabljati za dostop do gradbišč, razen v območju križišča Parmova ulica – ulica Bežigrad,
– v času gradnje morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za zaščito obstoječih stavb pred hrupom v skladu s predpisi,
– zagotoviti morajo naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela,
– izvedba protihrupne ograje je obveznost investitorjev stavb v prostorskih enotah PE1 in PE2.
64. člen 
(posegi, dopustni po izvedbi predvidenih ureditev) 
(1) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev objektov in naprav,
– vzdrževalna dela na objektih prometne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb,
– obnove fasadnega plašča stavb, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad stavb, zgrajenih v prostorski enoti,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN, in
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji stavb, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest ter dovolj odprtih bivalnih in zelenih površin.
(2) Pri vzdrževanju objektov, razen pri stavbah 3F in 3H je treba upoštevati tudi:
– zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo,
– zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za posamezno prostorsko enoto,
– obnova fasad je dopustna v originalni barvi.
XIV. KONČNE DOLOČBE 
65. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti OPPN) 
Z dnem uveljavitve tega odloka v delu, ki ga ureja OPPN, prenehajo veljati določila:
– Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 322 Parmova – muzej za del enote urejanja prostora BE–546 (Uradni list RS, št. 69/14), razen v delu, ki se nanaša na program opremljanja stavbnih zemljišč, ki ostane v veljavi, in
– Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BO 1/1 Lesnina, ŠT 1/1 Območje ŽG in ŠO 1/1 Kurilnica (za islamski versko-kulturni center) (Uradni list RS, št. 48/09, 78/10 in 38/13), razen v delu, ki se nanaša na program opremljanja stavbnih zemljišč, ki ostane v veljavi.
66. člen 
(vpogled OPPN) 
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Bežigrad in
– Četrtni skupnosti Bežigrad.
67. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-21/2007-244
Ljubljana, dne 15. oktobra 2018
Župan 
Mestne občine Ljubljana 
Zoran Janković l.r.

AAA Zlata odličnost