Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
»KOČ-4f | Gospodarska cona LIK III | 1 Koncept ureditve Območje LIK III se nameni izgradnji objektov in ureditev za potrebe visokotehnološke proizvodnje in za spremljajoče dejavnosti. Ureja se kot funkcionalno zaključena enota ob obstoječi pozidavi v razširjeni gospodarski coni LIK. |
Območje tovarne se naveže na regionalno cesto Kočevje–Novo mesto in na obstoječe omrežje cest in druge gospodarske javne infrastrukture v gospodarski coni LIK oziroma na območju mesta Kočevje. Načrtujejo se oblikovno poenoteni oziroma medsebojno usklajeni objekti tovarne ter parkirne in manipulativne površine. Zaradi izpostavljene lege ob mestni vpadnici zazidalna shema sledi regionalni cesti, vzdolž katere se uredi parkovna površina. Pri oblikovanju objektov in odprtih površin se uveljavijo sodobni principi urbanističnega, arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega oblikovanja. | ||
Ureditve tega območja se načrtujejo ob upoštevanju Strokovne podlage za širitev in preureditev gospodarske cone LIK v Kočevju. Acer Novo mesto d.o.o., maj 2018. | ||
2 Obseg območja urejanja | ||
Območje načrtovanih ureditev v okviru LIK III leži na severnem robu Kočevja na delu obstoječe gospodarske cone LIK in tik ob njej, ob regionalni cesti Kočevje–Novo mesto. Ureditveno območje meri približno 11,5 ha in obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, navedene po katastrskih občinah: | ||
– k. o. Kočevje: 2208 in 2209/2; | ||
– k. o. Željne: 728/1, 728/4, 728/5, 728/6, 729. | ||
Zunaj tega območja se bo izvajala prestavitev vodovoda na parcelah: 2207/2, 2207/8, 2209/2 in 2211/8, k. o. Kočevje. | ||
Zaradi načrtovane širitve industrijske cone LIK bo potrebna prestavitev daljnovoda 110 kV Ribnica-Kočevje na odseku od obstoječega stojnega mesta SM 48 do SM 50, tako da se ta prestavi proti severu. Izvedba prestavitve, ki obsega območje obstoječe in načrtovane (prestavljene) trase daljnovoda, obsega parcele oziroma dele parcel | ||
– k. o. Stara Cerkev 192, 1036/2, 1037/1 in 1058, | ||
– k. o. Željne: 310/1, 310/3, 310/4, 310/5, 311, 312, 726, 728/1, 728/4, 728/5 in 728/6. | ||
3 Vrste načrtovanih dejavnosti, objektov in površin | ||
Na območju LIK III so dopustne proizvodne in centralne ter z njimi povezane dejavnosti. Na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti so to predvsem: | ||
– predelovalne dejavnosti (C), | ||
– oskrba z električno energijo, plinom in paro (D), | ||
– oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja (E), | ||
– promet in skladiščenje (H), | ||
– gostinstvo (I), | ||
– strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M). | ||
Skladno s predpisi o graditvi objektov se na celotnem območju urejanja dopustijo: | ||
– gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov, | ||
– gradnja gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, | ||
– dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitve objektov, spremembe namembnosti objektov ter ureditev odprtih zunanjih površin. | ||
Dopustna je gradnja objektov: | ||
– stavbe: 12 nestanovanjske stavbe; ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti so to: 121 Gostinske stavbe, 122 Poslovne in upravne stavbe, 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, 125 Industrijske stavbe in skladišča, 126 Stavbe splošnega družbenega pomena (od teh samo stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo in stavbe za šport) in | ||
– gradbeno-inženirski objekti: 211 Ceste, 213 Letališke steze, 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in 23 Industrijski gradbeni kompleksi. | ||
4 Merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje | ||
Pozidanost površin in lega objektov: dopustna je največ 70 % pozidanost posamezne gradbene parcele (FZ = 0,70). | ||
Stavbe se umeščajo na gradbene parcele na območju površin za razvoj stavb, to je na zemljišču, na katerem je dopustno graditi objekt ali več objektov ter zunanje ureditve. Odmik površin za razvoj stavb znaša približno 5 m od meje celotnega območja in vzdolž regionalne ceste sovpada z gradbeno linijo. Odmik stavb od regionalne ceste (upoštevajoč rob cestišča po izgradnji zavijalnih pasov, avtobusnega postajališča na regionalni cesti ter zelenice, pločnika in kolesarske steze) je določen z gradbeno linijo, ki je približno 25 m oddaljena od regionalne ceste in upošteva gradbeno linijo obstoječe stavbe, tako da se oblikuje usklajen obcestni niz. Dopusten je tudi večji odmik gradbene linije od regionalne ceste. Dopustno je medsebojno povezovanje oziroma združevanje objektov. | ||
Tehnološki objekti in naprave ter pomožni objekti z izjemo ograj se ne postavljajo vzdolž gradbene linije. | ||
Na površinah v varovalnih pasovih daljnovodov, ki znašajo 2 x 15 m pri nadzemnih in 2 x 3 m pri podzemnih vodih, ni dopustna gradnja objektov za dejavnosti oziroma rabe, ki se uvrščajo v I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, in objektov za skladiščenje vnetljivih, gorljivih in eksplozivnih snovi. Na parkiriščih v varovalnem pasu nadzemnih vodov je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne snovi. Za vse posege na teh površinah je treba pridobiti soglasje upravljavca elektrovodov. | ||
Vertikalni gabariti stavb: Višina stavb ne sme presegati 15 m, pri čemer se višine merijo od kote pritličja do vrha atike ali slemena. Dopustna so odstopanja zaradi tehnoloških zahtev, tako da so posamezni manjši deli objektov ali samostojni tehnološki objekti (npr. dimnik, silos, stolp, dvigalo) lahko višji od maksimalnih dopustnih gabaritov. Dopustna je ureditev kleti; višina podzemnih delov objektov, ki so v celoti vkopani, ni omejena, vendar mora biti geomehansko preverjena. Če je objekt funkcionalno in strukturno zasnovan iz poslovno-proizvodnega dela in upravnega dela ali iz različnih poslovno-proizvodnih delov, je lahko višinski gabarit razgiban. | ||
Kote pritličij: kote pritličij objektov vzdolž regionalne ceste so na južnem delu urejanja 485 m n. m., na severnem delu urejanja pa 488 m n. m., pri čemer so dopustna odstopanja do ±1,00 m. | ||
Oblikovanja stavb: Horizontalni in vertikalni gabariti objektov ter fasade in strehe se oblikujejo poenoteno oziroma medsebojno usklajeno ter v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega urejanja. Stavbe se oblikujejo sodobno, medsebojno poenoteno in so enostavnih pravokotnih oblik. Dopustne so izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov ipd., katerih oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnega objekta. | ||
Stavbe se poenotijo po materialih in barvah. Dopustni so omet, fasadne obloge, vidni beton, kovina, steklo, les. Barve fasad so v srednje do temno sivih tonih, z izjemo vidnega lesa, ki je v naravni barvi. | ||
Strehe so praviloma ravne. Dopustne so tudi ločne, žagaste ter enokapne ali dvokapne strehe (eno ali večladijske) z naklonom do 15°, ki so pri vseh stavbah obvezno zakrite z atiko. Barve streh so v sivih tonih. | ||
Fasade stavb se vzdolž regionalne in dostopne ceste oblikujejo kot glavne fasade in morajo soustvarjati usklajen obcestni niz. | ||
Tehnološki objekti so lahko različnih oblik, skladno z zahtevami tehnološkega procesa. | ||
Pogoji glede gradnje in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov: | ||
– Vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo biti po funkciji, legi in arhitekturni zasnovi podrejeni osnovnim objektom in smiselno vključeni v celotno stavbno kompozicijo. | ||
– Dopustna je gradnja nadstreškov na objektih, ob objektih in nadstrešnic kot samostojnih objektov ter kontejnerjev in šotorov ter drugih začasnih objektov. Ti objekti se ne postavljajo vzdolž gradbene linije niti na območju med gradbeno linijo in voziščem ali parkovno površino, z izjemo manjših nadstreškov nad glavnimi vhodi v objekte. Dopustna je postavitev vratarnice v notranjosti parcel. | ||
– Dopustna je gradnja opornih in podpornih zidov. | ||
– Za oblikovanje kontejnerjev in šotorov ter drugih začasnih objektov (višinski gabariti, strehe, barve fasad) veljajo enaki pogoji kot za stavbe, z izjemo atike. | ||
– Enostavne in nezahtevne objekte gospodarske javne infrastrukture ter ograje je dopustno graditi tudi izven območij za razvoj stavb. | ||
Urejanje odprtih površin in urbana oprema: | ||
– Na območju urejanja se za zaposlene in obiskovalce zagotovi približno 400 parkirnih mest za osebna vozila in 10 za tovorna vozila oziroma avtobuse. | ||
– Parkirne, manipulativne in druge površine za interne oziroma gospodarske dejavnosti (skladišča, manipulativne površine ipd.) se uredijo v notranjosti gradbenih parcel in ne ob gradbeni liniji vzdolž regionalne ceste in dostopne ceste. | ||
– Na območju urejanja se zagotovi najmanj 10 % delež zelenih površin (predvsem parkovna površina med regionalno cesto in gradbeno linijo ter zelenice na parkiriščih). | ||
– Ob regionalni cesti se uredi 25 m široka parkovna površina, lahko z drevoredom vzdolž regionalne ceste. | ||
– Urbana oprema mora biti sodobno oblikovana in poenotena z arhitekturnim oblikovanjem objektov v coni in sicer v oblikovalskem pristopu, materialih (les, kovina, steklo, beton) in barvah. Območje se ogradi s transparentno ograjo. | ||
5 Merila in pogoji za parcelacijo | ||
– Nova parcelacija zemljišč se načrtuje ob upoštevanju priključkov na cestno omrežje in čim boljše izrabljenosti zemljišč za gradnjo in druge ureditve. | ||
– Dopustno je delno ali v celoti združevati in razdruževati gradbene parcele. Pri delitvi gradbenih parcel na manjše gradbene parcele je obvezno za vsako novo parcelo zagotoviti nemoten dostop do javnih cest in druge javne infrastrukture. | ||
6 Pogoji za priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro | ||
Priključitev gospodarske cone na javno prometno omrežje se najprej izvede preko novega priključka na javno pot v obstoječi gospodarski coni LIK, kasneje pa se izvede tudi navezava na regionalno cesto R1-214, odsek št. 1156 Kočevje–Stari Log. | ||
Posege na območju državne ceste, posege v varovalnem pasu državne ceste in posege, ki bi lahko vplivali na območje državne ceste, je treba obdelati in utemeljiti v ustreznih strokovnih podlagah (prometna študija). Za posege na državno cesto in cestne priključke je v nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije treba pridobiti podrobnejše pogoje upravljavca državne ceste glede načina priključevanja gospodarske cone na državno cesto (način priključevanja, število priključkov itd.). Pri načrtovanju cestnega omrežja in prometnega režima se upošteva veljavno zakonodajo ter tehnične predpise s področja gradnje cest in cestnih priključkov ter varnosti v cestnem prometu. Prometne rešitve morajo biti potrjene s strani upravljavca državne ceste. | ||
Načrtovane ureditve na območju tovarne se izvedejo na način, da se omogoči ureditev zavijalnih pasov, obojestranskega avtobusnega postajališča na regionalni cesti ter zelenice, pločnika in kolesarske steze vzdolž regionalne ceste. Na ta način se omogočijo varne površine za pešce in kolesarje ter uporabnike javnega potniškega prometa in sicer tako za prihod na delo zaposlenih v novi tovarni kot za rekreativce in turiste, ki bodo povezano s preostalimi peš in kolesarskimi potmi povezano omrežje. Znotraj območja tovarne je predvidena ureditev internega cestnega omrežja, parkirnih površin in manipulativnih površin. | ||
Vse javne ceste na območju tovarne se dimenzionirajo za potrebe tovornega prometa. | ||
Znotraj območja tovarne se omogoči ureditev heliporta. | ||
a) Elektroenergetsko omrežje | ||
Predvidena moč odjema je 4 MW. | ||
Navezave na elektroenergetsko omrežje: Srednjenapetostni in nizkonapetostni razvod – za potrebe predvidenega odjema objektov in porabnikov v LIK III se predvidi elektrokabelska kanalizacija, ki se naveže na obstoječo RTP. | ||
Prestavitve elektroenergetskega omrežja: Obstoječi daljnovod 110 kV Ribnica–Kočevje se med stebroma SM48 in SM50 prestavi proti severu, tako da poteka zunaj območja načrtovane tovarne. Postavita se dva nova napenjalna stebra SM49A in SM49B ustreznih višin, obstoječi nosilni steber SM49 pa bi se odstranil. Trasa daljnovoda se s tem podaljša za ca. 80 m. Trasa se preuredi tako, da iz obstoječega SM48 poteka preko novega stebra SM49A, kjer se nato usmeri v jugovzhodno smer in nadaljuje preko novega napenjalnega stebra SM49B v smeri proti obstoječemu daljnovodnemu koridorju DV 110 kV Hudo–Kočevje (EL-LJ) oziroma njemu vzporednemu 20 kV daljnovodu. Iz stebra SM49B se predvidena trasa naveže na obstoječi napenjalni steber SM50 in nato usmeri proti RTP Kočevje. Poleg postavitve dveh novih napenjalnih stebrov povprečne višine ca. 18 m do spodnje konzole, se na prestavljeni trasi predvidi tudi uporaba novih vodnikov, zaščitne vrvi, izolacijske in obesne opreme. | ||
Obstoječi daljnovod 20 kV, ki poteka vzporedno z daljnovod 110 kV Ribnica–Kočevje, se kablira. | ||
Za vsako graditev objekta v varovalnem pasu elektrovoda je treba pridobiti pisne projektne pogoje in soglasje upravljavca elektrovoda. V varovalnem pasu elektrovodov je skladno s prilogo tabela 1 in 2 predpisa, ki določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij prepovedana gradnja vseh objektov, označenih z »-«. | ||
b) Komunikacijsko omrežje | ||
Za načrtovane prostorske ureditve se ustrezno dopolni telekomunikacijsko kabelsko omrežje iz obstoječega omrežja v obstoječi GC LIK. | ||
c) Vodovod | ||
Obstoječe omrežje, ki poteka po območju načrtovane tovarne, se prestavi na območje vzdolž javne poti. Za potrebe oskrbe s pitno in požarno vodo na območju načrtovane tovarne se glede na potrebe po pitni in požarni vodi izdela ustrezna tehnična dokumentacija ter pridobijo vsa potrebna soglasja oziroma dovoljenja. | ||
d) Kanalizacija | ||
Predvidi se izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem kanalizacijskem sistemu. Komunalna kanalizacija se naveže na obstoječo javno kanalizacijo, ki poteka v neposredni bližini območja urejanja vzdolž javne poti. Zaradi lažjega priključevanja objektov naj se kanalizacija za odpadne vode zaključuje na gradbenih parcelah s priključnimi jaški ustreznih dimenzij. | ||
Odvajanje padavinskih voda se uredi znotraj območja tovarne s ponikovalnicami. | ||
e) Ogrevanje | ||
Za ogrevanje predvidenih objektov in za zagotavljanje tehnološke toplote se zgradi navezava na vročevodno omrežje DOLB Kočevje. | ||
f) Odpadki | ||
Na območju tovarne se uredi prostor za ločeno zbiranje odpadkov. Komunalne odpadke prevzema izvajalec obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, za preostale odpadke pa mora povzročitelj odpadkov zagotoviti njihovo obdelavo v skladu s predpisom o odpadkih. | ||
7 Varstvo pred požarom | ||
Pri gradnji objektov se upoštevajo potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve. Če so odmiki manjši, se zagotovijo drugi protipožarni ukrepi (npr. protipožarno zasnovane vmesne fasade). Med gradnjo in uporabo objektov se zagotovijo nemoteni dostopi za interventna vozila in za varen umik ljudi in premoženja. Preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena, hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode. | ||
8 Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | ||
a) Varstvo kulturne dediščine in narave | ||
Celotno območje leži na ekološko pomembnem območju (EPO) 80000 Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, vendar posebni ukrepi za ohranjanje narave niso potrebni. | ||
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. | ||
Lastnik zemljišča / investitor / odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. | ||
b) Varstvo kmetijskih zemljišč | ||
Investitor posegov mora za namen racionalne rabe naravnih virov z ohranjanjem najboljših kmetijskih zemljišč kot omilitvene ukrepe usposobiti nadomestna kmetijska zemljišča v velikosti cca 5,13 ha površin, ki se navezujejo na obstoječa kmetijska zemljišča. Nadomestna kmetijska zemljišča se uredijo na območju, ki so po dejanski rabi gozdna zemljišča na obrobju sklenjenega kompleksa kmetijskih zemljišč v bližini gospodarske cone in se opredelijo kot območje najboljših kmetijskih zemljišč (K1); na teh območjih se ohrani obstoječa enota urejanja prostora (OPR-5). | ||
– Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja je pravnomočna odločba o uvedbi agromelioracije, če gre za zahtevno agromelioracijo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, oziroma načrt agromelioracijskih del skupaj s popisom del, če gre za nezahtevno agromelioracijo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba izvesti vsa pripravljalna dela za navoz rodovitne zemljine: predhodni posek gozda, odvoz lesa in priprava zemljišč za navoz rodovitne zemlje. Ustreznost izvedenih pripravljalnih del potrdi strokovnjak kmetijske stroke – pedolog. | ||
– Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja so usposobljena nadomestna zemljišča za kmetijsko proizvodnjo, skladno z odločbo oziroma načrtom agromelioracijskih del, vključno z navozom rodovitne zemlje. Ustreznost izvedenih del potrdi strokovnjak kmetijske stroke – pedolog. | ||
– Če bo usposobitev nadomestnih kmetijskih zemljišč predstavljala zahtevno agromelioracijo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, je treba pridobiti odločbo o uvedbi zahtevne agromelioracije ter pripraviti načrt agromelioracijskih del skupaj s popisom del, ki ga izdela javna služba kmetijskega svetovanja in potrdi strokovnjak kmetijske stroke – pedolog. | ||
– Če bo usposobitev nadomestnih kmetijskih zemljišč predstavljala nezahtevno agromelioracijo v sladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, je treba pripraviti načrt agromelioracijskih del skupaj s popisom del, ki ga izdela javna služba kmetijskega svetovanja in potrdi strokovnjak kmetijske stroke – pedolog. Pred pričetkom izvedbe nezahtevne agromelioracije je treba pridobiti vsa ustrezna soglasja oziroma dovoljenja pristojnih organov. | ||
– Pripravi se elaborat vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč in usposobitve nadomestnih kmetijskih zemljišč (načrt agromelioracijskih del), kar je obveznost investitorja. V elaboratu morajo biti natančno opredeljeni debelina rodovitnega dela tal, način, čas in strokovni nadzor nad odstranitvijo in ponovno uporabo rodovitnega dela tal. | ||
– Pri izvedbi agromelioracije je treba uporabljati tehnično brezhibna prevozna sredstva in gradbene stroje, da ne pride do prekomernega zgoščanja tal, ter uporabljati le material, za katerega obstajajo dokazila o njegovi neškodljivosti za okolje. | ||
– Obseg zemeljskih in ureditvenih del se omeji na območje gospodarske cone, da se preprečijo poškodbe tal zunaj obravnavanega območja. | ||
– Posegi na okoliška kmetijska zemljišča niso dovoljeni oziroma se lahko izvedejo samo v primeru, če ni drugih tehničnih možnosti. V takem primeru je treba morebitno poškodovane površine kmetijskih zemljišč takoj po končani gradnji sanirati oziroma rekultivirati. | ||
– Med urejanjem območja je treba zagotoviti neoviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč. | ||
– Pri izvajanju zemeljskih del je treba plast obdelovalnih tal odgrniti po horizontih in izvesti ukrepe za preprečevanje mešanja mrtvice in živice, slednja ne sme biti odložena v kupih, višjih od 1,50 m. Velikost površine naenkrat odstranjenih plasti je treba omejiti z zmožnostjo ponovne uporabe oziroma začasnega deponiranja odstranjenih plasti v ustrezno urejenih začasnih deponijah, ločeno po horizontih, da se ohranita rodovitnost in količina prsti. Odstranjene plasti obdelovalnih tal je treba čim prej razprostreti na lokacije nadomestnih kmetijskih zemljišč, skladno z elaboratom. Odstranjevanje in ponovna uporaba rodovitnega dela tal mora potekati v suhem vremenu, da se s tem prepreči dodatno rušenje strukture tal. Rodovitna tla se uporabijo za ureditev okolice in za ureditev nadomestnih kmetijskih zemljišč v OPR-5 in za urejanje zelenih površin v območju KOČ-4f. | ||
– Začasno ali trajno odlaganje presežkov zemeljskih materialov se načrtuje tako, da ne bodo posegali na sosednje kmetijske površine in da se proizvodni potencial kmetijskih zemljišč ne bo poslabšal. | ||
c) Varstvo tal in podzemnih voda | ||
– V zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili tla. | ||
– Skladiščenje nevarnih snovi in odpadkov mora potekati v pokritih skladiščih z ustrezno dimenzioniranimi lovilnimi posodami, brez odtoka v kanalizacijo. | ||
– Objekti in manipulacijske površine morajo biti zgrajeni tako, da se prepreči morebitno iztekanje nevarnih snovi in požarne vode v podzemne vode. | ||
– Čiščenje in pranje delovnih strojev se ne sme izvajati na območju gradbišča, temveč na za to predvidenih in opremljenih površinah (za ta namen pripravljenih delovnih platojih). | ||
– Odvajanje padavinskih voda z ureditvenega območja se predvidi tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih oziroma utrjenih površin. | ||
– Padavinsko odpadno vodo z javnih cest in funkcionalnih prometnih površin ob objektih se zajame in obdela v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. | ||
– Padavinske vode z manipulativnih površin, kjer se pojavlja manipulacija z naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi, s katerimi se lahko obremenijo padavinske vode, je treba pred izpustom očisti na lovilcu olj ali drugi tovrstni napravi. | ||
d) Varstvo gozdnih zemljišč | ||
– Ker bo pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja predhodni posek gozda zaradi nadomeščanja kmetijskih zemljišč, se posegi v gozd, omejijo na najmanjši možni obseg, izvedejo pa se tako, da bo na gozdnem rastju in gozdnih tleh povzročena čim manjša škoda. | ||
– Pred pridobivanjem gradbenega dovoljenja se obvezno obvesti Zavod za gozdove Slovenije, da se drevje za krčitev označi in posek ustrezno evidentira. Sečnja gozda se izvede strokovno po odobritvi pristojnega predstavnika službe za upravljanje z gozdovi. | ||
e) Varstvo zraka | ||
Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki z ukrepi zagotovi, da na območjih v okolici gradbišča niso presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen se med gradnjo izvajajo naslednji ukrepi: | ||
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu, | ||
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi tako, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine, | ||
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih z uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev, | ||
– ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov, | ||
– redno čiščenje dostopnih cest na gradbišče ter prometnih površin vključno s parkirišči z vlažnimi ali mokrimi postopki ali z učinkovitimi pometalnimi stroji z mokrim čiščenjem, ki ne povzročajo prašenja. | ||
Objekti se načrtujejo kot energetsko učinkoviti. Med obratovanjem se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) ali uporaba alternativnih virov energije. | ||
Pri načrtovanju in obratovanju naprav mora investitor oziroma povzročitelj obremenitve izvajati ukrepe za zmanjševanje emisij: | ||
– tesnjenje delov naprav, zajemanje odpadnih plinov na izvoru, zapiranje krožnih tokov, reciklaža snovi in rekuperacija toplote, recirkulacija odpadnega zraka in drugi ukrepi za zmanjšanje količine odpadnih plinov, | ||
– popolnejša izraba surovin in energije ter drugi ukrepi za optimiziranje proizvodnih procesov, | ||
– optimiziranje obratovalnih stanj zagona, spremembe zmogljivosti in zaustavljanja ter drugih izjemnih pogonskih stanj, preprečevanje povečanja emisije zaradi kopičenja izpuščenih snovi v krožnem procesu, če gre za nevarne anorganske prašnate snovi ali rakotvorne snovi, ki vsebujejo svinec. | ||
Pri namestitvi opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline (nepremična oprema za hlajenje in klimatizacijo ter toplotne črpalke), se upoštevajo določila predpisa o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov. | ||
f) Varstvo pred hrupom | ||
– Območje GC LIK se opredeli kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom. | ||
– Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati predpisanih vrednosti. Pri transportu se uporabljajo čim manj hrupna vozila. | ||
– Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev brez potrebe ne obratujejo v prostem teku. | ||
– Vsi viri hrupa morajo biti ustrezno zvočno izolirani v skladu z zahtevami predpisov. Na zračnih odprtinah za morebitne enote za zračno hlajenje agregatov posameznih objektov se predvidijo zvočna izolacija in žaluzije. | ||
– Morebitni močnejši viri hrupa (npr. ventilatorji) naj se umeščajo na način, da bodo obrnjeni stran od območij namenjenih bivanju in turizmu. | ||
– V času gradnje in obratovanja je potrebno zagotoviti, da kumulativne imisijske vrednosti hrupa na območjih namenjenih bivanju in turizmu, povzročene zaradi gradnje in obratovanja CG LIK III in obratovanja GC LIK I in II, ne bodo povzročale preseganja mejnih vrednosti za III. območje varstva pred hrupom. | ||
g) Ravnanje z odpadki | ||
– V fazi priprave PGD dokumentacije za izvedbo ureditev se določijo količine presežkov zemeljskih izkopov in opredeli način ravnanja z njimi skladno s predpisi o odpadkih, o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, in s predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. S presežki zemeljskih izkopov se ravna v skladu z veljavnimi predpisi (npr. oddaja pooblaščenemu zbiralcu). | ||
– Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču v celoti odgovoren investitor. | ||
– V skladu s predpisom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo med izvajanjem gradbenih del, je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij, preostale odpadke predati pooblaščenim organizacijam. | ||
– Prepovedano je med seboj mešati različne skupine ali splošne vrste nevarnih odpadkov ali nevarne odpadke z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti. | ||
– Začasno ali predhodno skladiščenje odpadkov je dovoljeno največ za dvanajst mesecev. Količina začasno ali predhodno skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti povzročitelja ali zbiralca odpadkov nastanejo v dvanajstih mesecih. | ||
– Nevarni odpadki morajo biti opremljeni z oznako za nevarne lastnosti v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije (razen odpadkov, za katere poseben predpis določa, da jih povzročitelji prepuščajo zbiralcem odpadkov). | ||
– Upoštevati je treba tudi določila vseh ostalih predpisov, ki se nanašajo ravnanje s posameznimi skupinami ali vrstami odpadkov na posamezne skupine ali vrste odpadkov. | ||
– Tekočih odpadkov ni dovoljeno izlivati v odtoke in v kanalizacijski sistem. | ||
h) Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem | ||
– Vsa zunanja razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Varovani prostori so tisti prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti, ter stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas. | ||
– Obratovalni čas razsvetljave mora biti odvisen od dnevne svetlobe in uravnavan s senzorji, za dodaten prihranek energije se za nekatera zunanja območja določijo časovni okvirji obratovanja razsvetljave. | ||
– Ni dopustna uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. | ||
– Povprečna električna moč svetilk razsvetljave poslovnih stavb, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb za izvajanje poslovne dejavnosti in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob poslovni stavbi, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju poslovne dejavnosti, ne sme presegati mejnih vrednosti iz predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. | ||
i) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem | ||
Skladno s predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ki določajo mejne vrednosti virov sevanja za posamezna območja, se v varovalni pas prenosnega daljnovoda 110 kV, ki znaša 2 x 15 m od osi daljnovoda, in v varovalni pas kablovoda 20 kV, ki znaša 2 x 1 m od osi kablovoda, ne širijo I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem. | ||
j) Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom | ||
– Obravnavano območje posega na erozijska, območja na katerih so potrebni običajni protierozijski ukrepi. V nadaljnjih fazah načrtovanja posegov v prostor bo potrebno izdelati geološko-geotehnično poročilo oziroma elaborat, ki bo definiral erozijsko ogroženost in predvidel morebitne ukrepe za njihovo eliminacijo in opredelil vplive na samo gradnjo in obstoječo zazidavo v okolici nasploh. Potrebno je pridobiti mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda. | ||
– Upoštevajo se splošni prostorski izvedbeni pogoji za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva pred požarom, ki so opredeljeni v odloku o OPN. | ||
– Ne glede na pogoje glede dopustnih dejavnosti in dopustnih gradenj, na obravnavano območje ni dopustno umeščati objektov in dejavnosti, ki bi po predpisih o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic predstavljali večje tveganje za okolje. Ni dopustno tudi umeščanje dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega, skladno s predpisi o vrstah dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega. | ||
– Pri gradnji objektov se upoštevajo potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve. Če so odmiki manjši, se zagotovijo drugi protipožarni ukrepi (npr. protipožarno zasnovane vmesne fasade). Med gradnjo in uporabo objektov se zagotovijo nemoteni dostopi za interventna vozila in za varen umik ljudi in premoženja. Preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena, hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode. | ||
– Pri gradnji objektov se upošteva projektni pospešek tal je 0,150 g, predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercalli-Cancani-Sieberg) lestvice. | ||
9 Etapnost izvedbe prostorske ureditve | ||
Etape urejanja predvidene gospodarske cone bodo zagotavljale prostorsko in funkcionalno smiselno zaključene celote, vključno s predvidenimi zelenimi in drugimi odprtimi površinami ter gospodarsko javno infrastrukturo in se nanašajo bodisi na celotno gradbeno parcelo bodisi na del gradbene parcele. Dopustno je izvajanje načrtovanih ureditev v okviru posameznih funkcionalno zaključenih celot glede na posamezne gradbene parcele ali skupine gradbenih parcel. Izvedba načrtovanih ureditev se predvidi etapno: | ||
– v 1. etapi se izvedejo predhodna dela (zemeljska dela ter gradnja cest in objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture) ter parcelacija, | ||
– v 2. etapi se po izvedenih navezavah na GJI izvaja graditev objektov in drugih ureditev. | ||
10 Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev | ||
Pri realizaciji so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s temi PPIP, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, tehnološkega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja. |