Uradni list

Številka 6
Uradni list RS, št. 6/2018 z dne 2. 2. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 6/2018 z dne 2. 2. 2018

Kazalo

226. Pravilnik o dejavnikih neznatnega in povečanega tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma, stran 870.

  
Na podlagi tretjega odstavka 57. člena in tretjega odstavka 59. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16) izdaja ministrica za finance
P R A V I L N I K 
o dejavnikih neznatnega in povečanega tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma 
I. SPLOŠNA DOLOČBA 
1. člen 
(vsebina pravilnika) 
S tem pravilnikom se določajo dejavniki neznatnega in povečanega tveganja v zvezi s stranko, poslovnim razmerjem, transakcijo, produktom, storitvijo, distribucijsko potjo ali državo, ki jih upošteva zavezanec iz 4. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16; v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-1) pri ocenjevanju tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma.
II. DEJAVNIKI NEZNATNEGA TVEGANJA 
2. člen 
(dejavniki neznatnega tveganja v zvezi s stranko) 
V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZPPDFT-1 lahko zavezanec pri ocenjevanju tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma v zvezi s stranko upošteva naslednje dejavnike neznatnega tveganja:
1. stranka je družba, katere vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v eni ali več državah članicah v skladu z zakonodajo Evropske unije, oziroma družba s sedežem v tretji državi, katere vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v državi članici ali tej tretji državi, pod pogojem, da v tej tretji državi veljajo zahteve za razkritje podatkov v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi;
2. stranka je del javnega sektorja, kamor se štejejo državni organi, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;
3. stranka je pravna oseba, ki ima sedež v državi iz 4. člena tega pravilnika;
4. stranka je fizična oseba, ki ima stalno ali začasno prebivališče v državi iz 4. člena tega pravilnika;
5. stranka je fizična oseba, ki ima državljanstvo države iz 4. člena tega pravilnika.
3. člen 
(dejavniki neznatnega tveganja v zvezi s poslovnim razmerjem, transakcijo, produktom, storitvijo ali distribucijsko potjo) 
V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZPPDFT-1 lahko zavezanec pri ocenjevanju tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma v zvezi s poslovnim razmerjem, transakcijo, produktom, storitvijo ali distribucijsko potjo upošteva naslednje dejavnike neznatnega tveganja:
1. police življenjskega zavarovanja, pod pogojem, da posamezni obrok premije ali več obrokov premije zavarovanja skupaj, ki jih je treba plačati v enem letu, ne presega vrednosti 1000 eurov, ali kadar plačilo enkratne premije zavarovanja ne presega vrednosti 2500 eurov;
2. posle pokojninskega zavarovanja pod pogojem, da
– jih ni mogoče prenesti na drugo osebo in zastaviti pravic iz naslova sredstev pokojninskega sklada, vpisanih na osebnem računu stranke, in da gre za sklenitev zavarovalne police pokojninske sheme;
– gre za sklenitev kolektivnega zavarovanja v okviru pokojninske ali druge podobne sheme, ki zaposlenim zagotavlja pravico do pokojnine, če premije zavarovanja v korist zavarovanca plačuje delodajalec, ali če se premije zavarovanja vplačujejo z odtegovanjem od plače in v okviru sheme ni dovoljen prenos pravic na drugo osebo;
– gre za sklenitev individualnih zavarovanj oziroma lastne udeležbe zavarovancev skladno z zakonom, ki ureja dodatna pokojninska zavarovanja, v kolikor vplačila premij v enem letu ne presegajo višine, kot jo Zakon o dohodnini določa za davčno olajšavo za dodatno pokojninsko zavarovanje;
– gre za sklenitev doživljenjske pokojninske rente skladno z zakonom, ki ureja dodatna pokojninska zavarovanja;
3. finančni produkti ali storitve, ki so ustrezno opredeljeni in omejeni ter namenjeni določenim vrstam strank zaradi zagotavljanja njihove finančne vključenosti;
4. produkti, pri katerih se tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma v zadostni meri obvladuje z ukrepi, kot so omejitve poslovanja na računu, določanje maksimalne višine transakcije, zagotavljanje preglednosti lastništva;
5. produkti, pri katerih je tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma v zadostni meri obvladovana zaradi reguliranosti dejavnosti zavezanca, kot na primer poslovanje v skladu z zakonom, ki ureja delovanje javnih skladov;
6. produkti, ki so opredeljeni kot klasične igre na srečo, kot jih določa zakon, ki ureja igre na srečo.
4. člen 
(dejavniki neznatnega geografskega tveganja) 
V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZPPDFT-1 lahko zavezanec pri ocenjevanju tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma v zvezi s stranko, poslovnim razmerjem, transakcijo, produktom, storitvijo ali distribucijsko potjo upošteva naslednje dejavnike neznatnega geografskega tveganja, povezane z državo ali geografskim območjem:
1. države članice Evropske unije;
2. tretje države, ki imajo vzpostavljene učinkovite sisteme preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma;
3. tretje države, za katere je na podlagi zanesljivih virov ugotovljeno, da imajo nizko stopnjo korupcije ali drugih kaznivih dejanj;
4. tretje države, za katere je na podlagi zanesljivih virov (kot so vzajemna ocenjevanja, poročila mednarodnih teles o stanju na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, poročila o spremljanju izvajanja ukrepov) ugotovljeno, da imajo vzpostavljene in učinkovito izvedene ukrepe glede boja proti pranju denarja in financiranju terorizma v skladu z revidiranimi priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje glede pranja denarja (Financial Action Task Force – FATF).
III. DEJAVNIKI POVEČANEGA TVEGANJA 
5. člen 
(dejavniki povečanega tveganja v zvezi s stranko) 
V skladu s tretjim odstavkom 59. člena ZPPDFT-1 zavezanec pri ocenjevanju tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma v zvezi s stranko upošteva najmanj naslednje dejavnike povečanega tveganja:
1. poslovni odnos s stranko poteka v nenavadnih okoliščinah (na primer: velika nepojasnjena geografska oddaljenost med zavezancem in stranko ali druga okoliščina, ki izrazito odstopa od običajnega načina poslovanja);
2. stranka je pravna oseba, ki ima sedež v državi iz 7. člena tega pravilnika;
3. stranka je fizična oseba, ki ima stalno ali začasno prebivališče v državi iz 7. člena tega pravilnika;
4. stranka je pravna oseba, tuj sklad, tuja ustanova ali podoben pravni subjekt tujega prava, ki je namenjen upravljanju zasebnega premoženja;
5. stranka je delniška družba, ki omogoča tretjim osebam, da opravljajo vlogo zastopnika v imenu delničarja, ali delniška družba izdaja delnice na prinosnika, razen v primerih iz 1. točke 2. člena tega pravilnika;
6. stranka intenzivno posluje v gotovini;
7. lastniška struktura oziroma spremembe v lastniški strukturi stranke so neobičajne ali čezmerno zapletene glede na naravo njenega poslovanja;
8. v zvezi s stranko je zavezanec že poročal Uradu RS za preprečevanje pranja denarja (v nadaljnjem besedilu: urad) zaradi razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;
9. v zvezi s stranko je urad že zahteval izvajanje odredbe o začasni ustavitvi transakcije ali tekočega spremljanja poslovanja;
10. za stranko je splošno znano (npr. iz medijev), da je že bila obravnavana za kazniva dejanja s področja pranja denarja ali financiranja terorizma.
6. člen 
(dejavniki povečanega tveganja v zvezi s poslovnim razmerjem, transakcijo, produktom, storitvijo ali distribucijsko potjo) 
V skladu s tretjim odstavkom 59. člena ZPPDFT-1 zavezanec pri ocenjevanju tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma v zvezi s poslovnim razmerjem, transakcijo, produktom, storitvijo ali distribucijsko potjo upošteva najmanj naslednje dejavnike povečanega tveganja:
1. upravljanje premoženja stranke v okviru storitve zasebnega bančništva;
2. produkte ali transakcije, ki bi lahko spodbujali anonimnost;
3. poslovna razmerja ali transakcije brez navzočnosti stranke in brez določenih zaščitnih ukrepov (na primer elektronski podpis);
4. prejem vplačil od neznanih ali nepovezanih tretjih oseb;
5. novi produkti ali nove poslovne prakse, vključno z novim načinom distribucije, ter uporabo novih ali razvijajočih se tehnologij za nove in obstoječe produkte.
7. člen 
(dejavniki povečanega geografskega tveganja) 
V zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZPPDFT-1 lahko zavezanec pri ocenjevanju tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma v zvezi s stranko, poslovnim razmerjem, transakcijo, produktom, storitvijo ali distribucijsko potjo upošteva naslednje dejavnike povečanega geografskega tveganja, povezane z državo ali geografskim območjem:
1. države, ki so uvrščene na seznam visoko tveganih tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ali financiranja terorizma;
2. države, za katere je na podlagi zanesljivih virov ugotovljeno, da imajo precejšnjo stopnjo korupcije ali drugih kaznivih dejanj;
3. države, za katere je na podlagi zanesljivih virov (kot so vzajemna ocenjevanja, poročila mednarodnih teles o stanju na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, poročila o spremljanju izvajanja ukrepov) ugotovljeno, da nimajo vzpostavljenih oziroma učinkovito izvedenih ukrepov glede boja proti pranju denarja in financiranju terorizma v skladu z revidiranimi priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje glede pranja denarja (Financial Action Task Force – FATF);
4. države, za katere veljajo sankcije, embargi ali podobni ukrepi, izdani s strani mednarodnih organizacij, kot sta Evropska unija ali Organizacija združenih narodov;
5. države, ki zagotavljajo financiranje ali podporo terorističnim organizacijam ali v katerih delujejo teroristične organizacije s seznama potrjenih terorističnih organizacij.
8. člen 
(objava seznamov tveganih držav) 
Pri upoštevanju dejavnikov povečanega geografskega tveganja iz prejšnjega člena zavezanec upošteva tudi seznama držav iz tretjega odstavka 50. člena ZPPDFT-1, ki ju na svoji spletnih straneh objavlja urad.
9. člen 
(upoštevanje dejavnikov v smernicah) 
Poleg zgoraj navedenih dejavnikov neznatnega oziroma povečanega tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma zavezanec upošteva tudi dejavnike, ki so določeni v smernicah pristojnih nadzornih organov iz 139. člena ZPPDFT-1.
IV. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 
10. člen 
(prehodna določba) 
Zavezanec izda oziroma uskladi svoje notranje akte s tem pravilnikom najpozneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega pravilnika.
11. člen
(prenehanje uporabe) 
Z dnem začetka veljavnosti tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o določitvi pogojev za obravnavo osebe kot stranke z neznatnim tveganjem za pranje denarja ali financiranje terorizma (Uradni list RS, št. 10/08 in 68/16 – ZPPDFT-1).
12. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-58/2017
Ljubljana, dne 26. januarja 2018
EVA 2017-1611-0014
mag. Mateja Vraničar Erman l.r.
Ministrica 
za finance