Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2017 z dne 22. 12. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2017 z dne 22. 12. 2017

Kazalo

Št. 093-54/2017/12 Ob-3662/17, Stran 2996
Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leto 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16, 33/17 in 59/17, v nadaljevanju ZIPRS1718) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011 in 3/13) Urad Vlade RS za komuniciranje objavlja
javni razpis 
za sofinanciranje ozaveščevalnih in izobraževalnih projektov nevladnih in humanitarnih organizacij v letu 2018
1. Ime in sedež organa, ki dodeljuje sredstva: Urad Vlade RS za komuniciranje, Gregorčičeva ulica 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju Urad).
2. Predmet razpisa
Urad s tem razpisom vabi nevladne in humanitarne organizacije v Sloveniji, da aktivno sodelujejo pri ozaveščanju, informiranju, izobraževanju prebivalcev Slovenije o nekaterih aktualnih tematikah.
Predmet tega razpisa je sofinanciranje ozaveščevalnih in izobraževalnih projektov nevladnih in humanitarnih organizacij v Sloveniji, ki bodo obravnavali naslednja vsebinska področja:
2.1. Sklop A: Spoštovanje in sprejemanje različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov
Slovenska družba je, podobno kot vse sodobne družbe, etnično raznolika. Taka je pravzaprav že dolgo. A kljub temu raziskave javnega mnenja skozi daljše časovno obdobje kažejo, da je odnos javnosti v Sloveniji do priseljencev različnih narodnosti (ne glede na njihov status v Sloveniji) pa tudi prebivalcev Slovenije, ki so pripadniki drugih narodov oziroma etničnih skupin, razmeroma odklonilen. Po povečanem prehodu beguncev in migrantov pa se je javno izražanje nestrpnosti, ksenofobije in rasizma zelo okrepilo. Etnična nestrpnost in sovražnost se pojavlja v političnem in javnem govoru, v medijih in še zlasti na spletnih družbenih omrežjih, kjer so vse glasnejši tudi pozivi k nasilju.
Urad želi podpreti projekte, ki bodo namenjeni mladim in bodo prispevali k ustvarjanju in širjenju ozračja strpnosti ter k spoštovanju in sprejemanju pripadnikov različnih narodnosti in različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov s tem, da bodo:
– informirali o vzrokih in posledicah begunstva in migracij,
– ozaveščali o človekovih pravicah vseh, tudi pripadnikov različnih narodnosti, etničnih skupin, beguncev, migrantov …,
– spodbujali medsebojno poznavanje in krepili razumevanje medkulturnih razlik,
– osveščali o pomenu in pomembnosti medkulturnega dialoga,
– promovirali odprto, vključujočo družbo in pomen spoštovanja človekovih pravic ter socialne solidarnosti,
– krepili zavedanje, da priseljenci (ne glede na njihov status v Sloveniji) s svojim znanjem in delom prispevajo k razvoju družbe,
– opozarjali na pojavnost, oblike in negativne posledice sovražnega govora.
V skupino »Mladi« uvrščamo:
– učence zadnje triade osnovne šole,
– dijake,
– študente univerz in visokih šol,
– mlade med 15. in 29. letom starosti, ki niso vključeni v izobraževalni proces.
Prednost bodo imeli projekti, ki bodo:
– prispevali h kulturi dialoga v boju proti izključevanju in sovražnosti,
– mladim posredovali znanje in pomagali razviti sposobnosti za kritično razmišljanje in prepoznavanje sovražnega govora,
– omogočali osebni stik z ljudmi različnih kultur oziroma narodnosti in etničnih skupin,
– ljudem različnih narodnosti oziroma etničnih skupin omogočili aktivno sodelovanje pri snovanju in izvedbi projekta.
Glej 2. točko razpisne dokumentacije (Povezave na nekatere relevantne dokumente in spletne strani za sklop A).
2.2. Sklop B: Prekarno delo mladih
Slovenija se, tako kot večina ostalih evropskih držav, v zadnjih letih sooča s sistematičnim porastom t. i. atipičnih oblik dela in prekarizacije. Porast atipičnih oblik dela je posledica pritiskov po vse cenejši produkciji dobrin in storitev ter po vse bolj fleksibilni organizaciji dela. Oblike prekarnega dela so različne, skupna značilnost vseh je negotovo, kratkotrajno ali občasno delo za nizek dohodek, ki delavcem ne zagotavlja dostojnega preživetja in jih postavlja v vse bolj podrejen položaj. Prekarizacija prinaša negativne posledice, saj delavci nimajo zagotovljene minimalne delovnopravne, ekonomske in socialne varnosti. Obseg prekarnega dela v Sloveniji je največji med mladimi, prekarnosti so še zlasti izpostavljeni mladi brez izkušenj, ki prvič vstopajo na trg dela, slabše izobraženi in mlade ženske.
Urad želi podpreti projekte, ki bodo prispevali k opolnomočenju mladih za vstop na trg dela in mlade ozaveščali o:
– problematiki prekarnega dela, njegovih vzrokih in posledicah,
– pomenu delovnega prava, delavskih pravic in dostojnega dela,
– različnih oblikah prekarnega dela, tveganjih, ki jih tovrstno delo prinaša ter konkretnih kršitvah delavskih pravic,
– nevarnostih in posledicah dela na črno in nezakonitih oblik dela,
– različnih oblikah povezovanja in organiziranosti prekarcev.
Prednost bodo imeli projekti, ki bodo dosegali mlade v različnih krajih Slovenije in naslavljali tudi najbolj ranljive skupine mladih ter ciljni javnosti omogočili aktivno sodelovanje v projektu.
Glej 2. točko razpisne dokumentacije (Povezave na nekatere relevantne dokumente in spletne strani za sklop B).
2.3 Sklop C: Boj proti trgovini z ljudmi
Trgovina z ljudmi je suženjstvo sodobnega časa, saj so žrtvam kršene temeljne človekove pravice. Predstavlja hudo kršitev posameznikove svobode in dostojanstva ter hudo obliko kaznivega dejanja. Trgovino z ljudmi se največkrat povezuje s spolnim izkoriščanjem žensk in otrok, vendar so pogoste tudi druge oblike: prisilno delo, prisilno beračenje, služabništvo, siljenje v kriminalna dejanja, prisilne poroke, nezakonite posvojitve, trgovanje s človeškimi organi, tkivi in krvjo. Evropska komisija ocenjuje, da tokovi trgovine z ljudmi na območju Evropske unije zajemajo več sto tisoč ljudi letno, med njimi je veliko otrok. Vsako leto se v mreže trgovcev z ljudmi ujamejo nove žrtve, med katerimi so tudi državljanke in državljani Slovenije. V skupino posebno ranljivih kategorij oseb, potencialnih žrtev trgovine z ljudmi spadajo otroci in mladostniki ter tuji delavci, begunci in migranti.
– Projekti namenjeni ozaveščanju mladostnikov (Sklop C1 in C2)
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v državah EU trgovina z otroki strmo narašča, v letih 2013 in 2014 je bilo registriranih skoraj 2500 otrok, ki so bile žrtve trgovine z ljudmi. Urad želi podpreti projekt(e), ki bodo mladostnike ozaveščali o nevarnostih trgovine z ljudmi, o načinih novačenja, o nevarnostih, ki so jim izpostavljeni na spletu, o prisilnih in dogovorjenih porokah ter jih usposobili za prepoznavanje tveganja, ustrezne načine ukrepanja in samozaščitnega obnašanja. Izvajalec si mora prizadevati projekt organizirati tako, da bo približno tretjina aktivnosti potekala v okoljih, kjer živijo tudi pripadniki romske skupnosti.
Z razpisom želi Urad sredstva nameniti za:
1. izvedbo preventivnih aktivnosti za učence tretje triade osnovnih šol (Sklop C1);
2. izvedbo preventivnih aktivnosti za srednješolce in mladostnike v različnih skupnostih, vzgojnih zavodih in domovih (Sklop C2).
Prednost bodo imeli projekti, ki bodo mladostnikom v različnih krajih Slovenije približali tematiko na način, ki jim je blizu, in z inventivnimi pristopi zagotovili njihovo aktivno sodelovanje.
– Projekt namenjen ozaveščanju potencialnih žrtev delovnega izkoriščanja in prisilnega dela (Sklop C3)
Trgovanje z ljudmi z namenom prisilnega dela in delovnega izkoriščanja narašča in v državah EU predstavlja 21 % vseh registriranih žrtev. Vendar je to le vrh ledene gore, razsežnosti problema večinoma ostajajo prikrite, saj je prepoznavanje te oblike trgovine z ljudmi zelo zahtevno. Tudi v Sloveniji se je v zadnjem desetletju prišlo izrazito povečalo število primerov delovnega izkoriščanja, težav s pravičnim plačilom za opravljeno delo, zamud oziroma neizplačil plač, kršitev na področju zaposlovanja in dela tujcev, izkoriščanja agencijskih delavcev, zlorab napotenih delavcev itd. Grobo izkoriščanje delavcev se dogaja zlasti v dejavnostih, ki zaposlujejo manj izobražene in slabo plačane delavce (gradbeništvo, gostinstvo in turizem, gozdarstvo, kmetijstvo, prevozništvo, logistika, živilska industrija …), preko zunanjih izvajalcev storitev pa se pojavlja tudi v javnem sektorju (storitvi čiščenja in varovanja), pri tem pa se zastavlja tudi vprašanje ali gre za trgovino z ljudmi z namenom prisilnega dela. Prisilnemu delu in delovnemu izkoriščanju so še zlasti izpostavljeni tuji delavci, ki so pogosto ujeti v mehanizme dolgovne odvisnosti, njihovo socialno ranljivost pa delodajalci zlorabljajo.
Urad želi podpreti projekt, ki bo potencialne žrtve delovnega izkoriščanja in prisilnega dela ozaveščal o nevarnostih trgovine z ljudmi, o možni prepletenosti delovnega izkoriščanja s trgovino z ljudmi z namenom prisilnega dela, jih informiral o njihovih pravicah in opolnomočil za zmanjševanje tveganja ter identificiral morebitne žrtve, ki potrebujejo pomoč in zaščito.
Prednost bo imel projekt, ki bo zagotavljal neposredno komunikacijo s potencialnimi žrtvami in bo o delovnem izkoriščanju in prisilnem delu v Sloveniji ozaveščal tudi delodajalce.
– Projekt namenjen ozaveščanju splošne javnosti (Sklop C4)
Urad želi podpreti projekt, ki bo o trgovini z ljudmi za namen prisilnega dela in delovnega izkoriščanja ozaveščal splošno javnost. Ta oblika trgovine z ljudmi je namreč slabo prepoznana, odkrivanje in dokazovanje tovrstnega kaznivega dejanja pa je izjemno zahtevno. Predpogoj trgovine z ljudmi je povpraševanje po blagu in storitvah, ki jih pod različnimi oblikami prisile izvajajo žrtve trgovine z ljudmi, zato želimo pozornost usmeriti tudi v odgovornost uporabnikov tovrstnih storitev in prispevati k zmanjševanju povpraševanja po le-teh.
Projekt mora vključevati tudi aktivnost(i), ki bo(do) namenjena/e obeležitvi 18. oktobra, evropskega dneva boja proti trgovini z ljudmi. Obeležitev mora vključevati organizacijo in izvedbo vsaj enega javnega dogodka, ki bo potekal 17. ali 18. oktobra 2018 in bo omogočal aktivno udeležbo nacionalnemu koordinatorju za boj proti trgovini z ljudmi in vsaj dvema članom Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi oziroma dvema drugima strokovnjakoma na tem področju.
Prednost bo imel inventiven projekt, ki bo ciljno javnost dosegal tudi v partnerstvu z mediji in bo zagotovil primerno obeležitev evropskega dneva boja proti trgovini z ljudmi.
– Projekt namenjen beguncem in migrantom (Sklop C5)
V skupini ranljivih oseb, za katere obstaja veliko tveganje, da so ali postanejo žrtve trgovine z ljudmi, so tudi prosilci za mednarodno zaščito, osebe s statusom begunca ali s subsidiarno zaščito ter osebe, katerih prošnja za mednarodno zaščito je bila zavrnjena. Izkušnje iz drugih držav namreč kažejo, da se po t. i. begunskih poteh in v okolici begunskih centrov pojavljajo organizirane kriminalne združbe, ki trgujejo z ljudmi. Še zlasti ranljivi so otroci brez spremstva, ženske, invalidi in starejši, ki jih trgovci z ljudmi prisilijo v spolne storitve, delo na črno, beračenje, kazniva dejanja ipd.
Z razpisom želi Urad podpreti projekt, ki bo potencialne žrtve ozaveščal o nevarnostih, ki so jim izpostavljene in o obnašanju, ki zmanjšuje tveganja, identificiral morebitne žrtve, ki potrebujejo pomoč in zaščito ter zagotovil ozaveščanje osebja, ki z naštetimi skupinami prihajajo v stik v azilnih domovih, nastanitvenih centrih, integracijskih hišah, šolah, dijaških domovih, Centru za tujce itd.
Prednost bo imel projekt, ki bo zagotavljal neposredno komunikacijo s ciljnimi skupinami in bo poleg otrok brez spremstva naslavljal tudi njihove zakonite zastopnike in skrbnike ter vključeval tudi druge relevantne deležnike, ki si prizadevajo za učinkovito varstvo njihovih pravic.
Glej 2. točko razpisne dokumentacije (Povezave na nekatere relevantne dokumente in spletne strani za sklop C)
3. Pogoji za prijavo
Upravičeni vlagatelji na vse sklope tega javnega razpisa so tiste organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev:
– so pravne osebe registrirane v skladu z Zakonom o društvih, Zakonom o ustanovah in Zakonom o zavodih (samo zasebni zavodi) ali
– imajo pridobljen status humanitarne organizacije v skladu z Zakonom o humanitarnih organizacijah.
Vlagatelji lahko na razpis prijavijo projekte, ki jih bodo izvajali v Sloveniji in bodo zaključeni do vključno 26. oktobra 2018 – sklop B, 5. novembra 2018 – sklop A in 16. novembra 2018 – sklop C (vključno z oddajo poročila in zahtevka za izplačilo v obliki e-računa).
Vlagatelj lahko na razpis za sklopa A in B prijavi samo en projekt, za sklop C pa 2 projekta. Vlagatelj lahko prijavi projekt (oziroma projekta za sklop C) samo na en vsebinski sklop. Vlogi za posamezen projekt sklopa C morata biti poslani v ločenih ovojnicah. V primeru, da vlagatelj prijavi več projektov, kot je dovoljeno, bo komisija upoštevala vrstni red prejetja vlog.
4. Merila za ocenjevanje
Postopek ocenjevanja posamezne vloge bo izveden po naslednjih merilih:
1. Ozaveščevalni oziroma izobraževalni domet projekta: ustreznost projekta glede na cilje razpisa, ustreznost delovnega načrta projekta, ustreznost komunikacijske podpore projekta (do 70 točk);
2. Vključenost prostovoljcev v izvedbo projekta (do 6 točk);
3. Stroškovnik projekta: preglednost stroškov, utemeljenost in racionalnost porabe finančnih sredstev (do 15 točk);
4. Reference organizacije, nosilca in sodelavcev projekta (do 9 točk).
Merila so podrobneje razčlenjena v 3. točki razpisne dokumentacije.
5. Okvirna višina sredstev
Urad bo za sofinanciranje projektov nevladnih in humanitarnih organizacij na podlagi tega razpisa v letu 2018 namenil 107.000,00 EUR, od tega za:
Spoštovanje in sprejemanje različnih etničnih skupnosti, beguncev in migrantov
Sklop A
56.000 EUR
Prekarno delo mladih
Sklop B
21.000 EUR
Boj proti trgovini z ljudmi
Sklop C1
8.000 EUR
Sklop C2
7.000 EUR
Sklop C3
5.000 EUR
Sklop C4
5.000 EUR
Sklop C5
5.000 EUR
Posamezen projekt je lahko sofinanciran v višini največ 70 % upravičenih stroškov projekta, pri čemer je najvišji znesek sofinanciranja za projekte sklopa A, B in C2 – 7.000 EUR, za projekt sklopa C1 – 8.000 EUR in za projekte sklopa C3, C4 in C5 – 5.000 EUR.
Če ostane del sredstev pri posameznem sklopu razpisa nerazdeljen, se lahko komisija odloči prerazporediti nerazdeljena sredstva na druge sklope razpisa.
Izvajalec mora sofinancirani projekt izvesti v celoti. Zaradi optimalnega izvajanja projekta in priprave poročil predlagamo, da projekte načrtujete tako, da izvedba aktivnosti, sofinanciranih po tem razpisu, predstavlja zaključeno celoto.
6. Obdobje za porabo sredstev
Upravičeni bodo stroški, ki bodo nastali od dneva objave tega razpisa v Uradnem listu RS, vendar ne pred začetkom izvajanja projekta, do vključno 26. oktobra 2018 za sklop B, 5. novembra 2018 za sklop A in 16. novembra 2018 za sklop C. Sredstva za sofinanciranje ima Urad zagotovljena v proračunu za leto 2018.
Upravičeni stroški so podrobneje razčlenjeni v 4. točki razpisne dokumentacije, prispevek vlagatelja pa v 5. točki razpisne dokumentacije.
Urad bo skladno s 4.a točko prvega odstavka 33. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leto 2017 in 2018 na podlagi zahtevka izvajalca izplačal predplačila v višini 70 % predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje projekta tistim prejemnikom sredstev, ki so osebe zasebnega prava ter so ustanovljene in delujejo kot društvo, zasebni zavod ali ustanova. Podrobnejši način izplačila predplačila, obveznosti vračanja predplačila in vštevanje predplačila v znesek končnega izplačila so opredeljena v vzorcu pogodbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije (6. točka). Prejemnik sredstev mora sredstva predplačila porabiti izključno za izvajanje projekta. Predplačila prejemnikom sredstev, ki niso ustanovljeni kot društvo, zasebni zavod ali ustanova zakon ne omogoča.
Vsi zahtevki za izplačilo (tako za predplačila, kot za končna plačila) morajo biti Uradu posredovani v obliki e-računa.
7. Rok za oddajo vlog, način predložitve in opremljenost vlog
Vloge morajo prispeti na naslov Urad Vlade RS za komuniciranje, Gregorčičeva ulica 25, 1000 Ljubljana. Rok za oddajo vlog je torek, 23. januar 2018.
Šteje se, da je vloga pravočasna, če je zadnji dan roka oddana na pošto kot priporočena pošiljka ali če je zadnji dan roka do 15. ure osebno oddana na naslovu Urada Vlade RS za komuniciranje. Vloge, ki bodo prispele po tem roku, se štejejo kot prepozne in bodo neodprte vrnjene vlagateljem.
V primeru oddaje vloge pri drugem izvajalcu poštnih storitev, obvezno priložite »kopijo enaka originalu« računa izvajalca te poštne storitve, na katerem je natisnjen in jasno razviden čas (datum, ura in minuta) oddaje vloge (priporočene pošiljke).
Vlogo natisnite obojestransko in je ne spenjajte s spiralo.
Vlogo za posamezen projekt oddajte v zaprtem ovitku, ki mora biti označen »Ne odpiraj – vloga – razpis NVO 2018 – sklop ___ «. Vlagatelj mora na ovojnici in v razpisnem obrazcu jasno označiti, na kateri sklop se prijavlja.
Na hrbtni strani ovojnice mora biti napisan naslov vlagatelja.
8. Odpiranje vlog
Odpiranje vlog se bo pričelo v sredo, 24. januarja 2018, v prostorih Urada in ne bo javno. Pri odpiranju bo strokovna komisija ugotavljala popolnost vlog glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. Vlagatelji nepopolnih vlog bodo v roku 8 dni od odpiranja pisno pozvani k dopolnitvi vloge.
Osebni podatki v vlogah bodo varovani v skladu z veljavno zakonodajo.
9. Postopek izbora projektov za sofinanciranje
Pregled popolnosti in vrednotenje vlog bo na podlagi pogojev in meril, objavljenih v javnem razpisu, opravila strokovna komisija, ki jo imenuje direktor Urada. Vsak član komisije oceni posamezno vlogo, nato pa se izračuna skupna ocena kot povprečje ocen posameznih članov komisije.
Po končanem ocenjevanju se vloge za posamezen sklop razvrsti glede na povprečno število doseženih točk. Projekti, ki ne bodo dosegli vsaj 70 točk, ne morejo biti sofinancirani. Sredstva se dodelijo v višini zaprošenega zneska najbolje ocenjenim projektom za posamezen sklop (najprej tistim z najvišjim številom točk) do porabe razpoložljivih sredstev. V primeru, da za sofinanciranje vloge, ki pride kot zadnja v poštev za sofinanciranje, ne bo dovolj sredstev za zaprošen znesek v celoti, si Urad pridržuje pravico, da vlogo financira v nižjem znesku.
Če je več vlog ocenjenih z enakim številom točk, se sredstva dodelijo projektom, ki dosežejo višje število točk pri merilu Ozaveščevalni oziroma izobraževalni domet projekta (merilo pod zaporedno številko 1). Če so vloge tudi pri tem merilu ocenjene z enakim številom točk, se sredstva dodelijo projektu, ki je prejel višje število točk pri merilu 1a – Ustreznost projekta glede na cilje razpisa.
10. Odločitve o vlogah
Zavržene bodo vloge:
– ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v 7. točki razpisa;
– ki ne bodo vsebovale sestavin in prilog, ki so zahtevane v razpisu oziroma razpisni dokumentaciji in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge.
Zavrnjene bodo vloge:
– ki ne bodo v skladu s predmetom iz 2. točke javnega razpisa;
– vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za prijavo iz 3. točke javnega razpisa;
– v katerih bo zaprošeni znesek presegal 7.000 EUR za projekte sklopa A, B in C2, 8.000 EUR za projekt sklopa C1 in 5.000 EUR za projekte sklopa C3, C4 in C5 ali 70 % sofinanciranja;
– ki ne bodo dosegle zadostnega števila točk strokovne komisije (glej 9. točko tega razpisa).
Sklep o izboru za prejemnika sredstev bo izdan vlagateljem z najbolje ocenjenimi projekti za posamezen sklop (najprej tistim z najvišjim številom točk) do porabe razpoložljivih sredstev.
O izbranih, neizbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah odloči direktor Urada, na podlagi predloga strokovne komisije.
Urad bo pisanja vlagateljem vročal v skladu z Zakonom o upravnem postopku.
11. Rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa: vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v roku 60 dni od začetka odpiranja vlog.
12. Sklenitev pogodb
Z izbranimi izvajalci bo Urad sklenil pogodbe o sofinanciranju. Izbrani izvajalci se morajo na poziv Urada k sklenitvi pogodbe odzvati v roku 8 dni od dneva prejema sklepa o sofinanciranju, ki ga izda direktor Urada. V nasprotnem primeru se šteje, da je vlagatelj odstopil od svoje zahteve za dodelitev sredstev.
Rezultati razpisa z navedbo prejemnikov sredstev, bodo objavljeni na spletnih straneh, na katerih se nahaja razpisna dokumentacija. Po zaključku sofinanciranih projektov bo na podlagi predloženih poročil izvajalcev pripravljena informacija o izvedenih aktivnostih in vsebinah, ki bo objavljena na spletnih straneh, na katerih se nahaja razpisna dokumentacija.
13. Pravna sredstva: o pritožbi zoper sklep o izboru prejemnika sredstev oziroma obvestilu o odločitvi glede dodelitve sredstev odloča direktorica Urada. Vlagatelj lahko vloži pritožbo na Urad v roku 8 dni od prejema sklepa oziroma obvestila. Pritožnik mora v pritožbi natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. O pritožbi bo odločeno s sklepom v roku 15 dni. Zoper sklep o pritožbi se lahko sproži upravni spor.
14. Razpisna dokumentacija
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani http://www.ukom.gov.si/si/komuniciranje_eu_vsebin/sodelovanje_z_nvo/. Naročite jo lahko tudi na tel. 01/478-26-21 vsak delavnik med 9. in 16. uro ali na e-naslov: lidija.herek@gov.si.
Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Uradu Vlade RS za komuniciranje, kontaktna oseba: Lidija Herek, tel. 01/478-26-21, e-naslov: lidija.herek@gov.si.
Potencialni vlagatelji so dolžni spremljati spletno stran Urada Vlade RS za komuniciranje, kjer bodo objavljane morebitne dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom.
V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
Urad Vlade RS za komuniciranje