Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2017 z dne 13. 10. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2017 z dne 13. 10. 2017

Kazalo

Št. 3310-41/2017/7 Ob-3186/17, Stran 2401
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, na podlagi:
– 11. člena Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij (Uradni list RS, št. 47/17; v nadaljnjem besedilu: Uredba);
– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/1199 Evropskega parlamenta in Sveta z dne z dne 4. julija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev dodatne pomoči državam članicam, ki so jih prizadele naravne nesreče (UL L št. 176 z dne 7. 7. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L št. 129 z dne 19. 5. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (UL L št. 138 z dne 25. 5. 2017, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano Uredbo Komisije (EU) 2017/723 z dne 16. februarja 2017 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 107 z dne 25. 4. 2017, str. 1);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne 4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede predhodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 (UL L št. 211 z dne 8. 8. 2015, str. 7);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1997 z dne 15. novembra 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe programov razvoja podeželja in spremljanja ukrepov v podporo vključevanju državljanov tretjih držav ter o popravku navedene uredbe (UL L št. 308 z dne 16. 11. 2016, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1242 z dne 10. julija 2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 178 z dne 11. 7. 2017, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU) in
– Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, zadnjič spremenjenega z Izvedbenim sklepom Komisije št. C (2016) 8717 z dne 13. decembra 2016 o odobritvi spremembe programa razvoja podeželja za Slovenijo za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in o spremembi Izvedbenega sklepa C(2015)849, (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) in dostopnega na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si), objavlja
javni razpis za podukrep 6.3
Pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij 
1. Osnovni podatki o javnem razpisu
Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je podpora namenjena ohranjanju in razvoju majhnih kmetij.
Razpisana sredstva
Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do 20.000.000,00 EUR.
Sredstva se zagotovijo iz proračunskih postavk MKGP, in sicer: 
– 15.000.000,00 EUR iz proračunske postavke 140021 Program razvoja podeželja – 14–20 – EU,
– 5.000.000,00 EUR iz proračunske postavke 140022 Program razvoja podeželja – 14–20 – slovenska udeležba.
Sredstva se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 75 odstotkov.
Vrsta javnega razpisa 
Zaprti
Začetek vnosa vloge na javni razpis in zaključek javnega razpisa
Vnos vloge na javni razpis v elektronski sistem in elektronska vložitev vloge na javni razpis poteka od 6. 11. 2017 do vključno 31. 1. 2018 do 24. ure.
Cilj podukrepa 
Ohranjanje in razvoj majhnih kmetij, izboljšanje konkurenčnosti majhnih kmetij, izboljšanje potenciala za pridelavo, predelavo oziroma trženje kmetijskih proizvodov in povečanje produktivnosti ter ekonomske in okoljske učinkovitost majhnih kmetij ter prispevanje k ohranjanju poseljenosti na podeželju, ohranjanju značilne kmetijske krajine, preprečevanju zaraščenosti in ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Informacije o razpisu
– INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija), Dunajska 160, 1000 Ljubljana, tel. 01/580-77-92,
faks 01/478-92-06, e-mail: aktrp@gov.si in
– INFO točke KGZS (Priloga št. 8 k razpisni dokumentaciji).
2. Predmet podpore: predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev majhnim kmetijam, katerih kmetijska zemljišča pretežno ležijo na OMD z namenom njihovega ohranjanja in razvoja. S podukrepom želimo izboljšati konkurenčnost majhnih kmetij, izboljšati potencial za pridelavo, predelavo oziroma trženje kmetijskih proizvodov in povečati produktivnost ter ekonomsko in okoljsko učinkovitost majhnih kmetij. S podukrepom želimo prispevati tudi k ohranjanju poseljenosti na podeželju, ohranjanju značilne kmetijske krajine, preprečevanju zaraščenosti in ohranjanju biotske raznovrstnosti.
3. Upravičenec: v skladu s 5. členom Uredbe je upravičenec do podpore v okviru podukrepa nosilec kmetije, ki je vpisana v RKG.
4. Pogoji za pridobitev sredstev
4.1 Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis
V skladu s 7. členom Uredbe mora vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis, izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
– ne sme biti izključen iz prejemanja podpore iz podukrepa v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
– stalno prebivališče mora imeti prijavljeno na ozemlju Republike Slovenije;
– za nakazilo dodeljenih sredstev mora imeti odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.
4.2 Splošni pogoji za pridobitev podpore
V skladu s 6. členom Uredbe mora vlagatelj izpolnjevati naslednje pogoje:
1. v letu 2017 mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike;
2. iz zbirne vloge iz prejšnje točke izhaja, da ima kmetija v upravljanju najmanj 3 in manj kot 6 ha PKP. Obseg PKP se izračuna na podlagi prijavljenih grafičnih enot rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) iz pravilnika, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG). Glede na različne rabe GERK, se za en hektar PKP šteje največja upravičena površina GERK, razen pri vrstah rabe GERK 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, in 1420 – plantaže gozdnega drevja, kjer se upošteva celotna grafična površina. Za preračun 1 ha PKP se šteje:
– 1 ha njivskih površin (raba GERK 1100 – njiva, 1150 – njiva za rejo polžev, 1131 – začasno travinje, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi, in 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi),
– 2 ha travniških površin (raba GERK 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1300 – trajni travnik in 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi),
– 0,25 ha trajnih nasadov (raba GERK 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah (drevesnice, nasadi belušev, artičok), 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi (za hitro rastoče panjevce se upoštevajo le nasadi hitro rastočega panjevca iz točke (k) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009,
– 0,1 ha rastlinjakov (raba GERK 1190 – rastlinjak, 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, in 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami),
– 8 ha plantaže gozdnega drevja (raba GERK 1420 – plantaže gozdnega drevja);
3. skupno število živali na kmetiji mora biti večje ali enako 3 glave velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) in manjše od 15 GVŽ, kar je razvidno iz evidence rejnih živali iz pravilnika, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali) na dan 1. 2. 2017;
4. iz zbirne vloge iz 1. točke tega podpoglavja in iz podatkov iz evidence rejnih živali na dan 1. 2. 2017 izhaja, da ima kmetija obtežbo s travojedimi živalmi (govedo, drobnica, kopitarji in divjad iz obore – navadni jeleni, damjaki in mufloni ter druga rastlinojeda divjad za prirejo mesa) v obsegu vsaj 0,7 GVŽ travojedih živali/ha trajnega travinja, pri čemer se kot trajno travinje upoštevajo naslednje rabe: 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, 1222 – ekstenzivni sadovnjak;
5. ne glede na določeno obtežbo iz prejšnje točke mora imeti kmetija, vključena v kontrolo ekološkega kmetovanja, obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,5 GVŽ travojedih živali/ha trajnega travinja;
6. več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč, ki jih ima kmetija v upravljanju na dan oddaje zbirne vloge iz 1. točke tega podpoglavja, se mora nahajati v OMD;
7. v skladu s tretjim pododstavkom četrtega odstavka 19. člena Uredbe 1305/2013/EU je podpora omejena na kmetije, ki ustrezajo opredelitvi pojma mikro in malih podjetij, pri čemer so na podlagi Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeni s popravkom Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 349 z dne 5. 12. 2014, str. 67), mikro podjetja tista, ki zaposlujejo manj kot 10 oseb in katerih letni promet ali letna bilančna vsota ne presega 2 milijonov eurov, mala podjetja pa so podjetja, ki zaposlujejo manj kot 50 oseb in katerih letni promet ali bilančna vsota ne presega 10 milijonov eurov. Letni promet kmetije se ugotavlja:
– na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, pri čemer se upošteva leto pred objavo javnega razpisa, ali
– po pokritju, opredeljenem v prilogi 1 Uredbe;
8. pri ugotavljanju velikosti kmetije iz prejšnje točke z vidika števila zaposlenih oseb se kot zaposlene osebe na kmetiji upošteva podatek o skupnem številu polnih delovnih moči (v nadaljnjem besedilu: PDM), na dan oddaje vloge na javni razpis, ki se izračuna iz PDM družinskih članov na kmetiji in PDM oseb, zaposlenih na kmetiji, ki delo opravljajo na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja. PDM je obseg dela 1.800 ur letno, in na kmetiji predstavlja naslednje vrednosti, pri čemer se lahko član kmetije oziroma oseba, zaposlena na kmetiji, opredeli samo za eno možnost:
– 1 PDM za osebo, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti,
– 1 PDM za osebo, ki je za polni delovni čas zaposlena na kmetiji in delo opravlja na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja,
– osebi, ki je za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji in delo opravlja na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, se PDM izračuna glede na število ur zaposlitve,
– 0,8 PDM za člana kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti,
– 0,5 PDM za člana kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela,
– 0,3 PDM za člana kmetije, ki je študent ali študentka,
– 0,3 PDM za člana kmetije, ki je upokojenec ali upokojenka,
– 0,2 PDM za člana kmetije, ki je dijak ali dijakinja,
– 0,5 PDM za člana kmetije, starega 15 let in več, ki ni naveden v zgornjih alinejah in ni v delovnem razmerju na kmetiji;
9. k vlogi na javni razpis mora priložiti poslovni načrt za obdobje treh let, v katerem prikaže aktivnosti za ohranjanje obsega kmetijske proizvodnje v celotnem obdobju izvajanja poslovnega načrta in izpolnjevanje vsaj enega cilja, ki prispeva h gospodarskemu razvoju kmetije, ali vsaj enega cilja, ki prispeva k doseganju horizontalnih ciljev (v nadaljnjem besedilu: poslovni načrt). Če se cilji nanašajo na naložbe, mora upravičenec v poslovnem načrtu opredeliti višino sredstev za kritje teh ciljev. Aktivnosti iz poslovnega načrta niso izpolnjene v primerih, ko je bila za stroške za izpolnitev izbranega naložbenega razvojnega cilja že izdana odločba o pravici do sredstev iz naslova ostalih ukrepov PRP 2014–2020. Seznam ciljev, skupaj s sestavinami poslovnega načrta, je določen v prilogi 3 Uredbe.
5. Merila za ocenjevanje vlog
1. Vloge prispele na javni razpis, se točkujejo na podlagi meril za izbor, pri čemer se upoštevajo podatki iz vloge na javni razpis ter podatki iz uradnih evidenc. Merila za ocenjevanje vlog so naslednja:
Merila
Maksimalno število točk
A.
SOCIALNO EKONOMSKI VIDIK
40
1.
Število PDM na kmetiji.
15
2.
Povečanje obsega proizvodnih kapacitet (površina kmetijskih zemljišč v upravljanju ali GVŽ).
10
3.
Vzpostavitev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, katere končni proizvod je kmetijski proizvod iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije.
10
4.
Prijava v postopek certificiranja za shemo kakovosti – izbrana kakovost.
5
B.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM
20
5.
Prispevek k doseganju horizontalnega cilja okolje.
5
6.
Prispevek k doseganju horizontalnega cilja inovacije.
5
7.
Prispevek k doseganju horizontalnega cilja podnebne spremembe.
5
8.
Vključenost kmetije v ukrepe KOPOP, EK ali Dobrobit živali.
5
C.
GEOGRAFSKI VIDIK 
40
9.
Težavnost kmetovanja: povprečno število točk na kmetiji, ki se izračunajo v skladu s predpisom, ki ureja način točkovanja kmetijskih gospodarstev, ki imajo kmetijska zemljišča v OMD.
25
10.
Lokacija kmetije glede na seznam občin, ki ležijo na problemskih območjih.
15
SKUPAJ
100
2. V skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe se med vlogami, prispelimi na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, to predstavlja 30 točk, izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.
3. Če ima v skladu s četrtim odstavkom 8. člena Uredbe upravičenec sedež kmetije na območju iz 9. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10 in 46/14 – ZON-C; v nadaljnjem besedilu: ZTNP-1), se vloga na javni razpis ne glede na merila za ocenjevanje vlog, določena v tem javnem razpisu, oceni z dodatnimi desetimi odstotki najvišjega možnega števila točk v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZTNP-1, če cilji poslovnega načrta prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 1., 4. oziroma 15. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1. Cilji, ki prispevajo k omenjenim razvojnim usmeritvam so naslednji cilji iz priloge 3 Uredbe: 1.1, 1.3, 2.1, 2.11, 2.12 in cilj 2.13. Dodatno pridobljene točke se ne upoštevajo pri doseganju vstopnega praga točk iz 2. točke tega poglavja.
4. V skladu s petim odstavkom 8. člena Uredbe se ne glede na določbo prejšnje točke vloga na javni razpis oceni z dodatnimi desetimi odstotki najvišjega možnega števila točk, če ima upravičenec sedež kmetije zunaj območja narodnega parka, na tem območju pa ima kmetijske površine v uporabi, kar se preveri iz zbirne vloge, oddane v letu 2017. Dodatno pridobljene točke se ne upoštevajo pri doseganju vstopnega praga točk iz 2. točke tega poglavja.
5. Točkovnik:
 
Merila
Maksimalno število točk
A.
SOCIALNO EKONOMSKI VIDIK
40
1.
Število PDM na kmetiji. 
Navodilo: Upošteva se skupno število PDM (družinski člani kmetije in zaposleni na kmetiji) na dan oddaje vloge na javni razpis iz vloge na javni razpis. Pri določitvi števila PDM se upošteva vrednosti iz 8. točke poglavja 4.2 tega javnega razpisa.
15
 
– število PDM na kmetiji je enako ali večje 2
15
 
– število PDM na kmetiji je večje ali enako 1,8 in manjše od 2
10
 
– število PDM na kmetiji je večje ali enako 1,5 in manjše od 1,8
7
 
– število PDM na kmetiji je večje ali enako 1,3 in manjše od 1,5
5
 
– število PDM na kmetiji je večje ali enako 1 in manjše od 1,3
3
 
– število PDM na kmetiji je večje ali enako 0,8 in manjše od 1
1
 
– število PDM na kmetiji je manjše od 0,8
0
2.
Povečanje obsega proizvodnih kapacitet (površina kmetijskih zemljišč v upravljanju ali GVŽ).
Navodilo: Primerja se površina kmetijskih zemljišč v upravljanju iz zbirne vloge oddane v letu 2017 oziroma GVŽ iz evidence rejnih živali na dan 1. 2. 2017 in načrtovano stanje iz poslovnega načrta – izbran cilj 1.5 in 1.6 iz priloge 3 Uredbe.
10
 
– upravičenec v poslovnem načrtu prikaže povečanje obsega proizvodnih kapacitet od vključno 20 % ali več
10
 
– upravičenec v poslovnem načrtu prikaže povečanje obsega proizvodnih kapacitet od vključno 12 % do vključno 19,99 %
7
 
– upravičenec v poslovnem načrtu prikaže povečanje obsega proizvodnih kapacitet od vključno 5 % do vključno 11,99 %
5
– upravičenec v poslovnem načrtu prikaže povečanje obsega proizvodnih kapacitet manjše
od 5 %
0
3.
Vzpostavitev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, katere končni proizvod je kmetijski proizvod iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije.
Navodilo: Točkuje se cilj če kmetija v poslovnem načrtu prikaže vzpostavitev dopolnilne dejavnosti, katerih končni proizvod je kmetijski proizvod iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije – izbran cilj 1.3 iz priloge 3 Uredbe.
10
 
– na kmetiji je predvidena vzpostavitev dopolnilne dejavnosti
10
 
– na kmetiji ni predvidena vzpostavitev dopolnilne dejavnosti
0
4.
Prijava v postopek certificiranja za shemo kakovosti – izbrana kakovost.
Navodilo: Upošteva se prijava upravičenca v postopek certificiranja za shemo kakovosti – izbrana kakovost v letu 2017. Pri tem se prijava kmetije v postopek certificiranja upošteva tudi v primerih, ko je kmetijo prijavila pravna oseba. Prijava v postopek certificiranja se preveri iz uradne evidence.
5
 
– vlagatelj je prijavljen v postopek certificiranja za shemo kakovosti – izbrana kakovost z naslednjimi proizvodi: mlečni izdelki, goveje meso, perutninsko meso, predelani izdelki iz sadja
5
 
– vlagatelj je prijavljen v postopek certificiranja za shemo kakovosti – izbrana kakovost z naslednjimi proizvodi: mleko, govedo, perutnina, sadje
3
 
– vlagatelj ni prijavljen v postopek certificiranja za shemo kakovosti – izbrana kakovost
0
B.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM
20
5.
Prispevek k doseganju horizontalnega cilja okolje Navodilo: Upoštevajo se načrtovani cilji iz poslovnega načrta. Točke se znotraj tega podmerila seštevajo, pri čemer je možno pridobiti največ 5 točk.
5
 
a) Preusmeritev kmetije iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo (velja za kmetije, ki v letu vlaganja vloge na javni razpis še niso vključene v ukrep ekološko kmetovanje) – izbran cilj 2.1
iz priloge 3 Uredbe
5
 
b) Vključitev v ukrep kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – KOPOP (velja za kmetije, ki v letu vlaganja vloge na javni razpis še niso vključene v ta ukrep) – izbran cilj 2.2 iz priloge 3 Uredbe
4
 
c) Ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi (v obsegu najmanj 0,5 ha) – izbran cilj 2.3 iz priloge 3 Uredbe
3
 
č) Zaščita kmetijskih zemljišč pred divjadjo in domačih živali pred divjimi zvermi (v obsegu najmanj 0,3 ha) – izbran cilj 2.8 iz priloge 3 Uredbe
5
 
d) Ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij za potrebe kmetije – zbiranje meteorne vode v kapaciteti najmanj 10 m3 – izbran cilj 2.9 iz priloge 3 Uredbe
2
 
e) Ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij za potrebe kmetije – ureditev bioloških in drugih čistilnih naprav – izbran cilj 2.10 iz priloge 3 Uredbe
3
6.
Prispevek k doseganju horizontalnega cilja inovacije Navodilo: Upoštevajo se načrtovani cilji iz poslovnega načrta. Točke se znotraj tega podmerila seštevajo, pri čemer je možno pridobiti največ 5 točk.
5
 
a) Pridobljeni patenti za proizvode, tehnike – izbran cilj 2.4 iz priloge 3 Uredbe
5
 
b) Pogodbe o sodelovanju s fakultetami, raziskovalnimi skupinami pri raznih poizkusih (sortnih, fitofarmacevtskih sredstev, novih tehnologij in podobno) – izbran cilj 2.5 iz priloge 3 Uredbe
3
 
c) Nakup informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) za potrebe kmetije (strojne in programske opreme) – izbran cilj 2.6 iz priloge 3 Uredbe
4
 
č) Pogodbe o sodelovanju z javno kmetijsko svetovalno službo KGZS pri raznih poskusih (sortnih, fitofarmacevtskih sredstev, novih tehnologij in podobno) – izbran cilj 2.7 iz priloge 3 Uredbe
2
7.
Prispevek k doseganju horizontalnega cilja podnebne spremembe Navodilo: Upoštevajo se načrtovani cilji iz poslovnega načrta. Točke se znotraj tega podmerila seštevajo, pri čemer je možno pridobiti največ 5 točk.
5
 
a) Nakup in postavitev rastlinjaka – izbran cilj 2.11 iz priloge 3 Uredbe
5
 
b) Uvedba nasadov sadovnjakov s sajenjem rastlin, ki bolje prenašajo pozebo in sušo, v obsegu najmanj 15 ar – izbran cilj 2.12 iz priloge 3 Uredbe
3
 
c) Uvedba mrež proti toči, zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitne mreže proti ptičem v trajnih nasadih v obsegu najmanj 15 ar – izbran cilj 2.13 iz priloge 3 Uredbe
4
8.
Vključenost kmetije v ukrepe KOPOP, EK ali Dobrobit živali Navodilo: Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v ukrepe KOPOP, EK ali Dobrobit živali, kar je razvidno iz zbirne vloge oddane v letu 2017. Točke se znotraj tega podmerila seštevajo, pri čemer je možno pridobiti največ 5 točk.
5
 
– kmetija je vključena v ukrep v ukrep EK
3
 
– kmetija je vključena v ukrep v ukrep KOPOP
2
 
– kmetija je vključena v ukrep v ukrep Dobrobit živali
2
C.
GEOGRAFSKI VIDIK 
40
9.
Težavnost kmetovanja: povprečno število točk na kmetiji, ki se izračunajo v skladu s predpisom, ki ureja način točkovanja kmetijskih gospodarstev, ki imajo kmetijska zemljišča v OMD Navodilo: Upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo na dan zbirne vloge oddane v letu 2017.
25
 
– kmetija prejme 450 ali več točk
25
 
– kmetija prejme od 370 do vključno 449,99 točk
23
 
– kmetija prejme od 290 do vključno 369,99 točk
21
 
– kmetija prejme od 210 do vključno 289,99 točk
19
 
– kmetija prejme od 130 do vključno 209,99 točk
17
 
– kmetija prejme od 50 do vključno 129,99 točk
15
 
– kmetija prejme do vključno 49,99 točk
13
10.
Lokacija kmetije glede na seznam občin, ki ležijo na problemskih območjih Navodilo: Upošteva se lega sedeža kmetije na problemskih območjih iz PRP 2014-2020, kar je razvidno iz priloge 4 Uredbe.
15
 
– sedež kmetije leži na problemskih območjih iz PRP 2014-2020
15
 
– sedež kmetije ne leži na problemskih območjih iz PRP 2014-2020
0
SKUPAJ
100
6. Obveznosti upravičenca
Upravičenec, ki mu je bila izdana odločba o pravici do sredstev, mora v skladu z 9. členom Uredbe izpolniti naslednje obveznosti:
1. najpozneje v devetih mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev mora začeti z izvajanjem poslovnega načrta;
2. cilje iz poslovnega načrta mora izpolniti najpozneje v roku 36 mesecev po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev;
3. za izpolnjevanje ciljev iz poslovnega načrta se upoštevajo samo aktivnosti, ki so nastale po datumu oddaje vloge na javni razpis; pri čemer se izvajanje aktivnosti dokazuje z dokazno listino (računi, potrdila, dovoljenja, pogodbe, izpisi, certifikati, dokumenti za identifikacijo premičnin ...), za začetek izvajanja aktivnosti iz poslovnega načrta pa se upošteva datum dokazne listine;
4. do izplačila drugega obroka podpore ne sme zmanjšati obsega PKP, s katerimi vstopa v podukrep, za več kot 10 odstotkov, pri čemer obseg PKP nikoli ne sme biti manjši od 3 ha PKP, razen v primeru višje sile;
5. do izplačila drugega obroka podpore mora, razen v primeru višje sile, zagotavljati obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,7 GVŽ/ha trajnega travinja, skupni GVŽ pa ne sme biti manjši od 3 GVŽ;
6. ne glede na določeno obtežbo iz prejšnje točke mora kmetija, vključena v kontrolo ekološkega kmetovanja, razen v primeru višje sile, zagotavljati obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,5 GVŽ travojedih živali/ha trajnega travinja;
7. vsako leto izvajanja poslovnega načrta, vključno z letom oddaje zahtevka za izplačilo drugega obroka podpore, mora oddati zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike;
8. v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU mora izpolnjevati zahteve glede označevanja vira sofinanciranja. Zahteve so opredeljene tudi v Navodilih za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki so objavljena na spletni strani programa razvoja podeželja;
9. še pet let od dneva izplačila drugega obroka podpore mora:
– hraniti in omogočiti dostop do dokumentacije, ki je podlaga za dodelitev in izplačilo sredstev, in
– omogočiti kontrolo na kraju samem agenciji, ministrstvu, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja, pooblaščenemu s strani MKGP, ter drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije.
7. Finančne določbe in višina pavšalnega plačila
1. V skladu s prvim odstavkom 10. člena Uredbe se podpora v okviru podukrepa dodeli kot pavšalno plačilo v obliki nepovratne finančne pomoči.
2. V skladu z drugim odstavkom 10. člena Uredbe znaša znesek podpore do vključno 5.000 eurov na upravičenca.
3. V skladu s tretjim odstavkom 10. člena Uredbe se podpora iz prejšnjega odstavka izplača v dveh obrokih, in sicer:
– prvi obrok podpore v višini 70 odstotkov dodeljenih sredstev ob izdaji odločbe o pravici do sredstev,
– drugi obrok podpore v višini 30 odstotkov dodeljenih sredstev na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo po pravilni izvedbi aktivnosti iz poslovnega načrta, v skladu s časovnim načrtom iz odločbe o pravici do sredstev.
4. V skladu s četrtim odstavkom 10. člena Uredbe se podpora v okviru podukrepa upravičencu dodeli samo enkrat v programskem obdobju 2014–2020.
8. Vloga in postopek za dodelitev sredstev
1. V skladu s prvim odstavkom 11. člena Uredbe se sredstva iz podukrepa razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 51. člena zakona, ki ureja kmetijstvo.
2. V skladu z drugim odstavkom 11. člena Uredbe se oddaja vlog na javni razpis začne prvi delovni dan po izteku enaindvajsetih dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena Uredbe MKGP objavi razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa na svojih spletnih straneh. Navodila za vnos vloge se objavijo na spletnih straneh MKGP in agencije.
9. Vlaganje vlog
1. V skladu s prvim odstavkom 12. člena Uredbe vlogo na javni razpis sestavlja prijavni obrazec s prilogami.
2. V skladu z drugim odstavkom 12. člena Uredbe se upravičenec pred elektronsko vložitvijo vlog iz prejšnje točke prijavi pri agenciji.
3. V skladu s tretjim odstavkom 12. člena Uredbe za elektronsko izpolnjevanje vloge iz prejšnje točke agencija vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se upravičenec ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem agencije in izvede elektronski vnos ter vloži prijavni obrazec v informacijski sistem agencije.
4. V skladu s četrtim odstavkom 12. člena Uredbe upravičenec ali njegov pooblaščenec vlogo na javni razpis, spremembe vloge na javni razpis ali zahtevke, dokazila in izjave pošilja agenciji po elektronski poti. Vlogo na javni razpis pošlje agenciji v elektronski obliki, podpisano z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Priloge in dokazila upravičenec predloži kot skenogram ali jih pošlje prek ponudnika poštnih storitev na naslov Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana. Na ovojnici morajo biti razvidni naslov in oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja.
10. Obravnava vlog
1. V skladu s prvim odstavkom 13. člena Uredbe se vlogo na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje pogoje, oceni na podlagi meril, določenimi v 5. poglavju tega javnega razpisa. Med vlogami, ki presežejo vstopni prag iz 2. točke 5. poglavja tega razpisa, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis.
2. V skladu z drugim odstavkom 13. člena Uredbe se vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, zavrne.
3. V skladu s tretjim odstavkom 13. člena Uredbe se v primeru, da imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis enako število prejetih točk, vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, in sicer:
Merilo
Ponder
Težavnost kmetovanja: povprečno število točk na kmetiji, ki se izračunajo v skladu s predpisom, ki ureja način točkovanja kmetijskih gospodarstev, ki imajo kmetijska zemljišča v OMD.
5 %
Število PDM na kmetiji.
6 %
Povečanje obsega proizvodnih kapacitet (površina kmetijskih zemljišč v upravljanju ali GVŽ).
8 %
Vzpostavitev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, katere končni proizvod je kmetijski proizvod iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije.
10 %
Vključenost kmetije v ukrepe KOPOP, EK ali Dobrobit živali:
12 %
– KOPOP:
6 %
– EK:
2 %
– Dobrobit živali:
4 %
Prijava v postopek certificiranja za shemo kakovosti – izbrana kakovost.
9 %
Prispevek k doseganju horizontalnega cilja okolje.
16 %
Prispevek k doseganju horizontalnega cilja inovacije.
15 %
Prispevek k doseganju horizontalnega cilja podnebne spremembe.
14 %
Lokacija kmetije glede na seznam občin, ki ležijo na problemskih območjih.
7 %
4. V skladu s četrtim odstavkom 13. člena Uredbe se sredstva upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda agencija.
5. V skladu s petim odstavkom 13. člena Uredbe in v skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU agencija zavrne vlogo na javni razpis in zahtevek za izplačilo sredstev, če ugotovi, da je upravičenec umetno ustvaril pogoje za pridobitev podpore.
11. Vlaganje zahtevka za izplačilo sredstev
1. V skladu s prvim odstavkom 14. člena Uredbe se upravičencu prvi obrok podpore izplača na podlagi izdane odločbe o pravici do sredstev.
2. V skladu z drugim odstavkom 14. člena Uredbe upravičenec vloži zahtevek za izplačilo drugega obroka podpore najpozneje v treh mesecih po izvedbi poslovnega načrta. Vložitev zahtevka za izplačilo drugega obroka podpore mora biti v skladu s časovnim načrtom iz odločbe o pravici do sredstev. Pogoj za izplačilo drugega obroka podpore je izpolnjevanje obveznosti iz 6. poglavja tega javnega razpisa.
3. V skladu s tretjim odstavkom 14. člena Uredbe mora upravičenec:
– zahtevku za izplačilo drugega obroka podpore priložiti dokazila o izpolnitvi ciljev iz poslovnega načrta, ki se glasijo na upravičenca in na podlagi katerih je mogoče preveriti dejansko stanje, navedeno v zahtevku za izplačilo drugega obroka podpore (računi, potrdila, dovoljenja, pogodbe, izpisi, certifikati, dokumenti za identifikacijo premičnin, fotografije nepremičnin pred naložbo in po njej ipd.);
– za pridobitev dela podpore, ki je namenjena pokritju naložbenih razvojnih ciljev, zahtevku za izplačilo drugega obroka podpore predložiti dokazila o porabljenih sredstvih za ta namen;
– v primeru, da poslovni načrt vsebuje tudi naložbe v mehanizacijo in opremo, v zahtevku za izplačilo drugega obroka podpore navesti identifikacijske podatke (komercialna oznaka, tip, ID-številka ipd.), izjavo o vključitvi stroja ali opreme v proizvodni proces do izplačila drugega obroka podpore in dokazilo o lastništvu stroja in opreme. Izvirnike listin z identifikacijskimi podatki ter dokazila o nakupu in lastništvu, ki se glasijo na upravičenca, mora upravičenec hraniti na kmetiji in jih predložiti v primeru kontrole na kraju samem;
– v primeru, da poslovni načrt vsebuje naložbe oziroma aktivnosti, ki se izvajajo na kmetijskih zemljiščih, v zahtevku za izplačilo drugega obroka podpore navesti podatek o GERK-u ter v primeru, da se naložba oziroma aktivnost ne izvede na celem GERK-u, priložiti skico GERK-a z označeno lokacijo;
– v primeru, da poslovni načrt vsebuje naložbe v objekte, na kmetiji hraniti dokazila, s katerimi dokazuje, da so dela opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
– v primeru, da poslovni načrt vsebuje naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih, na kmetiji hraniti dokazila, ki jih za izvedbo agromelioracij predpisuje zakon, ki ureja kmetijska zemljišča, ter dokazila, ki jih zahtevajo predpisi s področja varovanja okolja.
4. V skladu s četrtim odstavkom 14. člena Uredbe stroški, ki so nastali za namen izpolnitve naložbenih razvojnih ciljev v skladu z 9. točko poglavja 4.2 tega javnega razpisa, niso upravičeni do financiranja iz naslova ostalih ukrepov PRP 2014–2020.
5. V skladu s petim odstavkom 14. člena Uredbe se v primeru, da je višina sredstev za pokritje naložbenih razvojnih ciljev, glede na predložena dokazila iz druge alineje tretje točke tega poglavja, enaka ali presega znesek pavšalne podpore, upravičencu izplača podpora v višini odobrene pavšalne podpore, za katero se šteje, da je v celoti namenjena pokritju naložbenih razvojnih ciljev.
6. V skladu s sedmim odstavkom 14. člena Uredbe se na podlagi zahtevka za izplačilo drugega obroka podpore, upravičencu, ki izpolnjuje pogoje iz tega poglavja ter javnega razpisa, in opravljenih kontrol iz 12. poglavja tega javnega razpisa sredstva izplačajo na njegov transakcijski račun.
7. Podatki o upravičencih, ki so prejeli sredstva na podlagi tega javnega razpisa, se na podlagi 15. člena Uredbe objavijo na spletni agencije v skladu s 111. in 113. členom Uredbe 1306/2013/EU.
12. Izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti
1. Kontrole se v skladu s prvim odstavkom 16. člena Uredbe izvajajo v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je pristojna agencija.
2. V skladu z drugim odstavkom 16. člena Uredbe se neizpolnitev ali kršitev obveznosti sankcionira v skladu s 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/20147EU in 41.a členom zakona, ki ureja kmetijstvo, razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 17. člena Uredbe. Podrobnejša opredelitev kršitev in sankcij je opredeljena v Katalogu kršitev in sankcij iz priloge 2 Uredbe.
3. V skladu s prvim odstavkom 17. člena Uredbe se priznavajo primeri višje sile in izjemnih okoliščin, kot so opredeljeni v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.
4. V skladu z drugim odstavkom 17. člena Uredbe mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba o višji sili ali izjemnih okoliščinah pisno obvestiti agencijo in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je višja sila nastala oziroma ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
5. V skladu s tretjim odstavkom 17. člena Uredbe se v primerih, da poslovni načrt vsebuje tudi naložbe v osnovna sredstva (zgradbe, kmetijska mehanizacija in strojna oprema, informacijsko komunikacijska tehnologija ipd.), kraja in namero uničenje ali poškodovanje teh osnovnih sredstev, razen cestne infrastrukture, ne štejeta za višjo silo ali izjemno okoliščino iz 3. točke. V tem primeru mora upravičenec to osnovno sredstvo vrniti v stanje pred nastankom dogodka, v nasprotnem primeru pa mora vrniti vsa dodeljena sredstva.
6. V skladu s četrtim odstavkom 17. člena Uredbe o obstoju višje sile ali izjemnih okoliščin odloči agencija.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano