Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2017 z dne 22. 12. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2017 z dne 22. 12. 2017

Kazalo

3683. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica, stran 11523.

  
Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, 67/02 – ZV-1, 110/02 – ZUreP-1 in 110/02 – ZGO-1), 179. in 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C, 80/10 – ZUPUDPP in 61/17 – ZUreP-2), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16) in na podlagi 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB in 17/17) je Občinski svet Občine Sevnica na 1. izredni seji dne 19. 12. 2017 sprejel
O D L O K 
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen
(pojem, zavezanci, območja) 
(1) Za uporabo stavbnega zemljišča se v Občini Sevnica plačuje nadomestilo.
(2) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so določena v 4., 5., 6., 7. in 8. členu tega odloka, na celotnem območju občine.
(3) Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik stavbnega zemljišča (lastnik, najemnik oziroma uporabnik). Kolikor niso jasna razmerja med lastnikom in najemnikom oziroma uporabnikom in se ne prijavi sprememba po 18. členu tega odloka, plačuje nadomestilo lastnik stavbnega zemljišča po uradnih evidencah.
(4) Nadomestilo se plačuje na območju Občine Sevnica, in sicer v naslednjih naseljih po krajevnih skupnostih:
– Krajevna skupnost Blanca:
Blanca, Čanje, Kladje nad Blanco, Krajna Brda, Poklek nad Blanco, Selce nad Blanco;
– Krajevna skupnost Boštanj:
Apnenik pri Boštanju, Boštanj, Dolenji Boštanj, Gabrje, Jablanica, Jelovec, Kompolje, Konjsko, Križ, Laze pri Boštanju, Log, Lukovec, Mrtovec, Novi Grad, Preska, Radna, Šmarčna, Vrh pri Boštanju;
– Krajevna skupnost Dolnje Brezovo:
Dolnje Brezovo;
– Krajevna skupnost Krmelj:
Brezje, Gabrijele, Goveji Dol, Hinjce, Krmelj;
– Krajevna skupnost Loka pri Zidanem Mostu:
Breg, Čelovnik, Loka pri Zidanem Mostu, Okroglice, Račica, Radež, Razbor, Slap, Šentjur na Polju, Žirovnica;
– Krajevna skupnost Primož:
Češnjice, Dedna Gora, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Gornje Impolje, Gornje Orle, Mala Hubajnica, Primož, Rogačice, Velika Hubajnica, Znojile pri Studencu;
– Krajevna skupnost Sevnica:
Drožanje, Gornje Brezovo, Ledina, Lončarjev Dol, Metni Vrh, Orehovo, Orešje nad Sevnico, Pečje, Podgorica, Prešna Loka, Sevnica, Žigrski Vrh, Žurkov Dol;
– Krajevna skupnost Studenec:
Arto, Brezovo, Hudo Brezje, Osredek pri Hubajnici, Ponikve pri Studencu, Rovišče pri Studencu, Studenec, Zavratec;
– Krajevna skupnost Šentjanž:
Birna vas, Budna vas, Cerovec, Hinje, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kamenško, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Leskovec v Podborštu, Osredek pri Krmelju, Podboršt, Srednik, Svinjsko, Šentjanž, Štajngrob, Veliki Cirnik;
– Krajevna skupnost Tržišče:
Drušče, Jeperjek, Kaplja vas, Krsinji Vrh, Malkovec, Otavnik, Pavla vas, Pijavice, Polje pri Tržišču, Skrovnik, Slančji vrh, Spodnje Mladetiče, Spodnje Vodale, Škovec, Telče, Telčice, Trščina, Tržišče, Vrhek, Zgornje Mladetiče, Zgornje Vodale;
– Krajevna skupnost Zabukovje:
Mrzla Planina, Podgorje ob Sevnični, Podvrh, Stržišče, Trnovec, Vranje, Zabukovje nad Sevnico.
(5) Poleg tega se nadomestilo plačuje v vseh krajevnih skupnostih tudi na območjih, ki so s prostorskim planom določena kot stavbna.
2. člen 
(oprostitve) 
(1) Nadomestilo se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe in zaščite, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in za objekte v uporabi Rdečega križa, Karitasa in drugih podobnih organizacij.
(2) Nadomestila so na lastno zahtevo oproščeni tudi občani, ki so kupili novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačali stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje oziroma stanovanjsko hišo. Oprostitev traja pet let.
(3) Objekti, ki imajo status kulturnega spomenika in sakralni objekti so oproščeni plačila nadomestila.
(4) Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki prejemajo denarni dodatek – edini vir. Pri oprostitvi plačila se upoštevajo merila in pogoji iz predpisov o socialnem varstvu.
(5) Občina Sevnica lahko tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nezgode, bolezen v družini, invalidnost itd.) skladno z zakonom o davkih občanov zavezance oprosti plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
(6) Plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v nobenem primeru ne more biti oproščena pravna oseba ali gospodarska družba ter tudi ne podjetnik ali najemnik, ki poseduje poslovne prostore.
(7) O oprostitvi odloča na podlagi zahtevka zavezanca Občinski svet Občine Sevnica na predlog župana. Vlogo zavezanec vloži pri oddelku za okolje in prostor Občine Sevnica najkasneje do 31. januarja za tekoče leto.
3. člen 
(oprostitev in najem) 
(1) Nadomestilo plačujejo uporabniki stavbnega zemljišča – najemniki, ki ne opravljajo osnovne dejavnosti, za katero je določena oprostitev po določbah 2. člena tega odloka.
(2) Najemna razmerja mora zavezanec prijaviti v skladu z 18. členom tega odloka.
4. člen 
(nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče) 
(1) Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeno inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov določene kot gradbene parcele.
(2) Če zemljiške parcele iz prvega odstavka tega člena oziroma njihovi deli še niso določeni kot gradbene parcele, pridobijo takšne zemljiške parcele oziroma njihovi deli status zazidanega stavbnega zemljišča s pravnomočno odločbo o parcelaciji, izdano v skladu z določbami 215., 216. in 217. člena Zakona o graditvi objektov ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se gradil na njej, dokončno.
5. člen 
(določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče) 
(1) Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upoštevajo podatki, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski podatki ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin:
1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključuje vse pomožne in tehnične prostore) ter tlorisna površina prostostoječih garaž,
2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
(2) Če v uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na zgornje alineje tega člena, je pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska uprava ali zavezanec sam o tem obvesti Območno enoto Geodetske uprave Republike Slovenije, da pridobi te podatke. Do pridobitve podatkov s strani Geodetske uprave Republike Slovenije, občina lahko uporablja podatke iz drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo določbe o plačilu komunalnega prispevka, ortofoto posnetkov). Občina lahko tudi pozove lastnika objekta, da sporoči pravilne podatke. Postopek uskladitev podatkov se izpelje skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
6. člen 
(ostala zazidana stavbna zemljišča) 
(1) Poleg površin iz prejšnjega člena, se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč ipd.,
– površine namenjene delavnicam na prostem,
– kamnolomi in peskokopi,
– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,
– odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti, javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu o vodah,
– površine, na katerih so grajeni telekomunikacijski objekti, površine transporta plinastih goriv pri objektih proizvodne dejavnosti ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonu o graditvi objektov niso objekti gospodarske javne infrastrukture
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
(2) Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeno inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.
(3) Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih odloka o občinskih taksah in drugih prihodkih iz naslova uporabe javnih površin ter drugih nepremičnin v lasti Občine Sevnica oziroma po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin.
(4) Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo sledeči kriteriji:
a) Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiškega katastra, pri čemer šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, za katerega je bilo izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina, ki je razvidna bodisi iz drugih uradnih evidenc ali pa se površino določi v posebnem ugotovitvenem postopku.
b) Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu, in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
c) Odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti so vse površine namenjene tej dejavnosti, kot so npr. igralne površine (površine igrišč) s površinami spremljajočih objektov.
d) Površine za normalno rabo objektov, stebrov telekomunikacijske infrastrukture v površini 5 m² po stebru, ne pa za stebre omrežja, namenjenega za priključevanje posameznih objektov in za zemljišča, na katerih so infrastrukturni objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture po zakonu o graditvi objektov.
e) Površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo celotno gradbeno parcelo bazne postaje (ograjeni del zemljišča), pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte (hiše, gospodarska poslopja, poslovne stavbe) pa se upošteva površina 20 m² po bazni postaji.
f) Površine, v katerih so zgrajeni primarni telekomunikacijski kabli, se obračunavajo tako, da en dolžinski meter kabla ali cevovoda predstavlja 1 m² površine.
(5) Zazidana stavbna zemljišča iz prejšnjega odstavka tega člena od točke c) do f) se točkujejo po enakih kriterijih, kot za zazidana stavbna zemljišča iz tega odloka brez upoštevanja točk za komunalno opremo iz 11. člena odloka.
(6) Točke za m² zazidanega zemljišča po tem členu se določijo na naslednji način:
Ugotovljeno število točk za zazidano stavbno zemljišče (po 11. členu tega odloka) x 0,3 = število točk za zazidano stavbno zemljišče.
7. člen 
(delitev stavbnega zemljišča po kategoriji) 
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnih zemljišč, se to območje glede na lego zemljišča deli na dve kategoriji:
– I. kategorija: mesto Sevnica in
– II. kategorija: ostala naselja, kjer se plačuje nadomestilo.
8. člen 
(nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče) 
(1) Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto.
(2) Šteje se, da je za zemljiške parcele iz prve alineje tega člena zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz prvega odstavka tega člena, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, z njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno energetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
(3) Do pravnomočnosti odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka četrtega člena odloka, se površina parcel iz prvega odstavka, ko se od nje odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem 1,5, šteje kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo, če takšen preostali del takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjujejo tudi pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se štejejo za nezazidano stavbo zemljišče tudi zemljiške parcele, za katere je z lokacijskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:
a) če je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;
b) če je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo;
c) če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.
9. člen 
(določitev površine za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče) 
(1) Občina za namene odmere nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pridobi iz lastnih evidenc podatke o namenski rabi prostora, določene z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 oziroma občinskim prostorskim načrtom in veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti. Podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, pridobi občina brezplačno iz uradnih evidenc zemljiškega katastra.
(2) Podatke o nezazidanih stavbnih zemljiščih pridobi občina iz veljavnih občinskih in državnih izvedbenih prostorskih aktov.
(3) Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva:
1. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajen noben objekt in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je dopustna za gradnjo katere koli vrste stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture,
– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi katero koli vrsto stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.
2. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljiva za katero koli vrsto stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: zazidljive parcele), pri čemer pa se upošteva:
a) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča, od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
b) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določene gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
(4) Točke za m² nezazidanega zemljišča se določijo na naslednji način:
(5) Ugotovljeno število točk za zazidano stavbno zemljišče (po 11. členu odloka) x 0,5 = število točk za nezazidano stavbno zemljišče.
10. člen 
(metoda izračuna) 
(1) Višina nadomestila se določi z metodo točkovanja.
(2) Za vse namene uporabe stavbnih zemljišč se uporabljajo vsa merila.
11. člen 
(točkovanje) 
Točke za m² zazidanega stavbnega zemljišča se določijo:
a) Lega stavbnega zemljišča:
– stavbno zemljišče, namenjeno za stanovanja 
I. kategorije 
11
– stavbno zemljišče, namenjeno za stanovanja II. kategorije 
5
– stavbno zemljišče, namenjeno za poslovno dejavnost I. kategorije 
90
– stavbno zemljišče, namenjeno za poslovno dejavnost II. kategorije 
70
– stavbno zemljišče, namenjeno za družbene dejavnosti ne glede na kategorizacijo 
30
b) Komunalna opremljenost zemljišča:
– pristop po asfaltirani cesti 
10
– pristop po makadamski cesti 
2
– možen priključek na javno kanalizacijo 
4
– možen priključek na električno omrežje 
2
– možen priključek na vodovodno omrežje 
3
– možen priključek na plin 
3
– javna razsvetljava dostopne javne ceste 
5
– zelene površine ob stavbi 
2
– možen priključek na industrijsko tirno omrežje 
15
c) Za smotrnost uporabe zemljišča se število točk pod a) in b) tega člena zniža za odstotke:
– pri stavbah z enim stanovanjem za
– pri stavbah z dvema do štirimi stanovanji za 
5 %
– pri stavbah s petimi in več stanovanji za 
10 %
č) Za starost stanovanjske stavbe se število točk pod a) in b) tega člena zniža za odstotke:
– za stavbe, zgrajene po letu 1950 za 
– za stavbe, zgrajene pred letom 1950 za 
10 %
d) Za gorsko višinska območja se število točk pod a) in b) tega člena zniža za 30 odstotkov.
.
12. člen 
(način določitve vrednosti točke) 
(1) Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami (v nadaljevanju komunalna opremljenost),
2. lega in namembnost rabe stavbnih zemljišč.
(2) Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja.
13. člen 
(vrednost točke) 
(1) Vrednost točke za obračun nadomestila znaša 0,00087 EUR.
(2) Vrednost točke se vsako leto uskladi s stopnjo inflacije, in sicer jo sprejme župan s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O vrednosti točke se seznani občinski svet.
14. člen 
(izračun letnega nadomestila) 
Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s kvadraturo stanovanjske, poslovne površine ali površine namenjene družbenim dejavnostim oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila. Dobljeni zmnožek pa se pomnoži s številom mesecev, za katere se nadomestilo izračunava.
15. člen 
(prihodki iz nadomestila) 
Prihodki iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč se izkazujejo v proračunu Občine Sevnica in se usmerjajo za dejavnost na območju, kjer je nadomestilo uvedeno.
16. člen 
(določitev, odmera in pobiranje) 
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancu oddelek za okolje in prostor Občine Sevnica.
(2) Za odmero in pobiranje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kakor tudi za vso drugo dejavnost v zvezi s tem, je pristojna Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Brežice.
(3) Odločba o odmeri nadomestila, katero izda organ iz prejšnjega odstavka, se lahko spremeni le, če se spremenijo predpisi, če pride do sprememb na stavbnem zemljišču. V tem primeru izda organ iz prejšnjega odstavka nadomestno odločbo.
17. člen 
(pridobivanje podatkov) 
(1) Podatke za odmero nadomestila, ki so sestavljeni iz podatkov o stavbnih zemljiščih po tem odloku in podatkov o stopnji komunalne opremljenosti, pridobi oddelek za okolje in prostor Občine Sevnica.
(2) Kolikor zavezanec, lastnik prostorov za poslovno namembnost, ne sporoči podatkov za odmero nadomestila, jih lahko oddelek za okolje in prostor Občine Sevnica pridobi sam na podlagi evidenc oziroma vizualne ocene, ugotovljeno površino pa poveča za 50 %.
(3) Kolikor zavezanec, lastnik prostorov za stanovanjsko namembnost, ne sporoči podatkov za odmero nadomestila, oddelek za okolje in prostor Občine Sevnica odmeri zavezancu 300 m² površine.
18. člen 
(spremembe) 
(1) Kakršnekoli spremembe mora zavezanec prijaviti najkasneje v tridesetih dneh po tem, ko nastanejo ter priložiti pisna dokazila.
(2) Če nastane sprememba med letom, se ta upošteva pri izdaji odločbe za naslednje leto oziroma akontacijsko obdobje.
II. KAZENSKA DOLOČBA 
19. člen
(denarne kazni) 
(1) Pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave za nadomestilo ali ne prijavi pravilnih površin oziroma sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo 1.000,00 EUR.
(2) Z denarno kaznijo 150,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo 150,00 EUR se kaznuje občan, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Nadzor nad izvajanjem določil iz prejšnjih odstavkov tega člena opravlja oddelek za okolje in prostor Občine Sevnica, ki v primeru prekrška izda sklep o ugotovitvi prekrška in plačilni nalog.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
20. člen
(pridobitev novih podatkov) 
(1) Zavezanec mora na območjih, kjer se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na novo uvaja, podatke o stavbnem zemljišču prijaviti v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka oddelku za okolje in prostor Občine Sevnica.
(2) Zavezanci po tem odloku morajo na zahtevo Občine Sevnica v roku 30 dni posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri nastavitvi evidence, sicer se lahko kaznujejo z denarno kaznijo po 19. členu tega odloka. Zavezanci so odgovorni za pravilnost in verodostojnost podatkov, ki jih posredujejo.
(3) Evidenco vodi oddelek za okolje in prostor Občine Sevnica.
21. člen 
(veljavnost) 
(1) Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 25/09 – UPB, 106/09, 107/10, 103/11, 106/12, 110/13, 95/14, 105/15, 85/16 in 69/17).
(2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2018.
Št. 007-0009/2017
Sevnica, dne 20. decembra 2017
Župan 
Občine Sevnica 
Srečko Ocvirk l.r.