Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2017 z dne 22. 12. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2017 z dne 22. 12. 2017

Kazalo

3652. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 252 Stanovanjska soseska Brdo – del, stran 11416.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 30. seji dne 18. 12. 2017 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 252 Stanovanjska soseska Brdo – del 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 252 Stanovanjska soseska Brdo – del (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen 
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) 
(1) S tem odlokom je načrtovana gradnja večstanovanjskih stavb, pripadajočih ureditev in nestanovanjskih stavb.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
3. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1.
Načrt namenske rabe prostora
1.1
Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del 
(v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) z mejo območja OPPN
M 1:2000
2. 
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
2.1
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
M 1:3000
3. 
Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1
Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN
M 1:1000
3.2
Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč
M 1:1000
3.3
Površine, namenjene javnemu dobru
M 1:1000
4.
Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1
Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja
M 1:1000
4.2
Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti
M 1:1000
4.3
Značilni prerezi in pogledi
M 1:1000
4.4
Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
M 1:1000
4.5
Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
M 1:1000
4. člen 
(priloge OPPN) 
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN MOL ID,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.
5. člen 
(izdelovalec OPPN) 
OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 7966 v novembru 2017.
II. OBMOČJE OPPN 
6. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega del enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP): RD-466.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1270/2, 1270/5, 1270/6, 1276/2, 1276/3, 1276/4, 1283/5, 1284/12, 1285/17, 1285/3, 1285/9, 1286/5, 1287/1, 1287/2, 1287/3, 1288/1, 1288/2, 1288/4, 1288/5, 1288/6, 1288/7, 1289, 1290/3, 1293/16, 1293/2, 1293/3, 1293/9, 1312/6, 1316/14, 1326/4, 1326/5, 1327/2, 1328/35, 1330/1, 1330/2, 1331/1, 1331/2, 1332/3, 1333/1, 1333/2, 1335/6, 1336/1, 1336/34, 1336/37, 1336/38, 1336/40, 1336/41, 1336/47, 1336/77, 1336/78, 1336/79, 1336/80, 1336/81, 1336/82, 1336/89, 1337/13, 1337/16, 1337/17, 1394/11, 1394/14, 1395/15, 1397/36, 1397/37, 1397/38, 1397/39, 1398, 2020/11, 2020/9, 2021/3, vse katastrska občina (1723) Vič, in del zemljišča s parcelno številko 1399, katastrska občina (1723) Vič.
(3) Površina območja OPPN znaša 70.262 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na pet prostorskih enot:
– PE1 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih stavb, in nestanovanjske stavbe (paviljon),
– PE2 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih stavb,
– PE3 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih stavb,
– PE4 – površine, namenjene gradnji nestanovanjske stavbe,
– C1 – površine, namenjene ureditvi dostopne poti.
(5) Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 
7. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) Območje OPPN leži na Brdu ob obstoječi cesti Pot Rdečega križa, ki poteka ob celotnem zahodnem robu območja. Na jugu, vzhodu in severu naravno mejo območja predstavlja ježa, ki je poraščena z drevjem in nizkim grmičevjem.
(2) Območje OPPN se priključuje na cesto Pot Rdečega križa, ki je del širše povezave med avtocestnima priključkoma Vič in Brdo. Območje je preko obstoječih križišč na cesti Pot Rdečega križa povezano z obstoječo sosesko Brdo-zahod (Zeleni gaj). Na severnem in južnem delu območja potekata dve prečni poti, ki sta pomembni tudi v širšem merilu, saj predstavljata navezavo širšega zahodnega območja s Potjo spominov in tovarištva, ki poteka vzhodno od območja OPPN.
(3) Najbližji obstoječi postajališči linijskega prevoza potnikov sta na cesti Pot Rdečega križa, neposredno ob meji območja OPPN. Peš dostop in dostop za kolesarje poteka po cesti Pot Rdečega križa, na kateri so urejene obojestranske kolesarske steze, pločniki in zelenica z drevoredom.
(4) Po cesti Pot Rdečega križa poteka obstoječa okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura, na katero je treba priključiti načrtovane stavbe. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi priključke za novo kanalizacijsko omrežje za odpadno komunalno in padavinsko vodo, plinovodno omrežje, elektroenergetsko omrežje in vodovodno omrežje z navezavo na obstoječa omrežja izven območja OPPN ter izvesti rekonstrukcijo vodovodnega omrežja v Cesti na Brdo od Celarčeve ulice do vodohrana Brdo.
(5) V območju OPPN ni načrtovanih oskrbnih, vzgojnovarstvenih in centralnih dejavnosti, saj so le-te zagotovljene oziroma predvidene v širšem območju. Najbližji objekt predšolske vzgoje je Vrtec Vrhovci, Enota Tehnološki park v oddaljenosti cca 300 m od območja OPPN. Območje OPPN leži v območju šolskega okoliša Osnovna šola Vrhovci, ki je od območja OPPN oddaljena cca 700 m. Ob realizaciji gradnje stanovanjskih sosesk Brdo-zahod (Zeleni gaj) in Brdo-vzhod se potrebe po dodatnih kapacitetah lahko rešujejo ali v okviru novih oddelkov pri Vrtcu Vrhovci, Osnovni šoli Vrhovci in Osnovni šoli Vič ali v okviru rezervata CDo v EUP RD-365, ki je namenjen gradnji javne osnovne šole in javnega vrtca.
(6) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
8. člen 
(dopustni objekti in dejavnosti) 
(1) V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve kot skupen večnamenski prostor za potrebe stanovalcev v območju (paviljon),
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
(2) V prostorskih enotah PE2 in PE3 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, poligon (kolopark),
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine,12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi: samo transformatorska postaja.
(3) V prostorskih enotah PE2 in PE3 so v pritličjih stavb ob cesti Pot Rdečega križa dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve kot skupen večnamenski prostor za potrebe stanovalcev v območju.
(4) V prostorski enoti PE4 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije in knjižnice,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12650 Stavbe za šport,
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, poligon (kolopark),
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine.
(5) V prostorski enoti C1 so dopustni naslednji objekti:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
9. člen 
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) 
(1) Na območju je predvidena zazidava z večstanovanjskimi bloki, ki se delijo v tri skupine objektov, vezane na podzemne garaže, dostopne po dovozih neposredno s Poti Rdečega križa. Na južnem delu območja je predviden samostojni nestanovanjski objekt z dopustno podzemno garažo. Na vzhodni strani območja poteka ježa kot zeleni element, ki povezuje skupine objektov v soseski, kot družabni prostor soseske je oblikovana tudi površina ob bajerju. Po sredini območja poteka osrednja dostopna pot, ki omogoča prehod soseske v smeri sever-jug. Območje OPPN je razdeljeno na pet prostorskih enot PE1, PE2, PE3, PE4 in C1.
(2) Prostorska enota PE1:
– načrtovanih je šest večstanovanjskih stavb dveh tipov, in sicer dve stavbi tipa A in štiri stavbe tipa B, ki so v prostor umeščene kot bloki v zelenju. Povezuje jih mreža dostopnih poti in ureditev ob njih,
– stavbi tipa A sta umeščeni v zahodni del območja. Stavbi imata obliko podolgovatih lamel z dvema komunikacijskima jedroma,
– stavbe tipa B so umeščene v vzhodnem delu območja. Stavbe imajo obliko podolgovatih lamel in eno komunikacijsko jedro,
– na vzhodni strani območja je ob izteku dostopne poti DP1 načrtovana manjša stavba C podolgovate oblike (paviljon) z nadstreškom, ki služi kot skupen večnamenski prostor za potrebe stanovalcev prostorske enote PE1. Če je stavba C izvedena v manjših gabaritih, se nadstrešek lahko izvede tudi v okviru največjih gabaritov stavbe C,
– večstanovanjske stavbe so podolgovate pravokotne oblike in postavljene pravokotno na dostopno pot DP1, ki poteka v smeri vzhod-zahod od ceste Pot Rdečega križa do ježe,
– dostopna pot DP1 se v smeri proti vzhodu kot sprehajalna pot SP1 nadaljuje preko ježe do zelenih površin in Poti spominov in tovarištva,
– večstanovanjske stavbe so postavljene v smeri sever-jug. Vhodi v stavbe so urejeni na daljših stranicah stavb,
– med stavbami so urejeni osrednji prostori druženja in igre,
– parkiranje je urejeno v podzemni garaži in delno na terenu med stavbo A1 in cesto Pot Rdečega križa,
– uvoz v podzemno garažo in prostor za smeti sta lahko izven tlorisnih gabaritov stavbe A1, prilagojena terenu, nevkopana in pokrita,
– na zahodni strani območja so urejeni uvoz v območje, parkirna mesta na terenu ter predvideni zbirni in prevzemni mesti za zbiranje odpadkov.
(3) Prostorska enota PE2 in PE3:
– v PE2 je predvidenih enajst stavb štirih tipov in sicer dve stavbi tipa Z, štiri stavbe tipa S, tri stavbe tipa L ter dve stavbi tipa M, ki so v prostor umeščene kot bloki v zelenju,
– v PE3 je predvidenih sedem stavb treh tipov, in sicer dve stavbi tipa Z, tri stavbe tipa S ter dve stavbi tipa M, ki so v prostor umeščene kot bloki v zelenju,
– stavbe tipa Z ob zahodnem robu območja predstavljajo posebno tipologijo vzdolžnih objektov, ki zagotavljajo akustično oviro med cesto Pot Rdečega križa in mirno notranjostjo območja. Sestavljene so iz dveh podolgovatih lamel, ki ju povezuje skupno komunikacijsko jedro. V delih pritličij so umeščeni javni programi in pokrita uvozna klančina v podzemne garaže. Stanovanja so dostopna po pokritih zunanjih zaščitenih komunikacijah,
– stavbe tipa M in S so kompaktne centralne stavbe enake dolžine in različne širine. Tvorijo točkovno pozidavo znotraj območja. Imajo centralna jedra z obodno razporeditvijo stanovanj,
– stavbe tipa L imajo v notranjosti atrij, v katerem so urejene tudi komunikacije,
– dostopne poti (DP2, DP3, DP4, DP5, DP6 in DP7) v območju potekajo v smeri vzhod-zahod od ceste Pot Rdečega križa do ježe,
– dostopna pot DP9 poteka vzhodno od stavbe Z1 in predstavlja navezavo na cestni priključek PR2,
– posamezne skupine stavb so nanizane ob dostopni poti, ki deluje kot vhodna ploščad oziroma »urbana promenada« in povezuje posamezne skupine stavb, vključno z vhodi vanje,
– v sredini območij PE2 in PE3 med stanovanjskimi stavbami poteka v smeri sever-jug osrednja dostopna pot DP8. Omogoča dostop do igrišč, drugih zunanjih ureditev in alternativno prečkanje soseske, služi tudi kot intervencijska površina. Višinske razlike so urejene kot blaga klančina,
– med stanovanjskimi stavbami so predvidena raznolika otroška igrišča in druge površine za druženje, ki so ozelenjene z gostejšo vegetacijo na raščenem terenu in nižjo vegetacijo nad podzemno garažo,
– v sklopu površin za rekreacijo in druženje mora biti urejen tudi kolopark,
– parkiranje je urejeno v podzemni garaži in delno na terenu med stavbami tipa Z in cesto Pot Rdečega križa,
– na terenu med stavbami tipa Z in cesto Pot Rdečega križa so urejena zbirna in prevzemna mesta (objekti) za zbiranje odpadkov,
– pod ježo je v PE2 umeščen manjši bajer, ki služi zadrževanju padavinske vode in hkrati izboljšuje tako funkcionalne kot ambientalne kvalitete prostora. Obstoječa površina bajerja se prestavi proti jugu, razlivna površina pa se uredi na območju sedanje površine bajerja. Bajer in njegova razlivna površina se zasadi z vodnim, obvodnim in močvirnim rastjem, značilnim za vegetacijo širšega barjanskega območja. Na robu bajerja, ki služi kot družabni prostor, se uredi lesene ploščadi in pomole,
– na vzhodnem robu PE2 in PE3 sta vzdolž celotnega poteka ježe predvideni vzdolžni krožni poti ob spodnjem in zgornjem robu ježe ter ob bajerju. Uredi se ju z upoštevanjem obstoječih poti. V navezavi na prečne poti naselja se preko ježe lahko uredi naravno utrjene gozdne poti do zgornjih platojev ježe,
– na severnemu robu PE2 je ob robu dostopne poti DP1 predvidena umestitev transformatorske postaje.
(4) Prostorska enota PE4:
– načrtovana je ena nestanovanjska stavba, umeščena med cesto Pot Rdečega križa in ježo, gradnja je dopustna v okviru predvidene površine z oznako T,
– na severnem delu pokritega pritličja stavbe T ter vzdolž zahodnega roba stavbe T in cesto Pot Rdečega križa je predvidena ureditev trga,
– vzhodno od stavbe T je predvideno zbirno in prevzemno mesto za zbiranje odpadkov v prostorski enoti PE4,
– parkiranje je lahko urejeno v podzemni garaži, na terenu med stavbo T in ježo,
– dostopna pot DP7 se v smeri proti vzhodu kot sprehajalna pot SP2 nadaljuje preko ježe do zelenih površin in Poti spominov in tovarištva,
– v sklopu površin za rekreacijo in druženje se lahko uredi kolopark.
(5) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
10. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) V prostorskih enotah PE1, PE2, PE3 in PE4 je dopustno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– pomožni objekt v javni rabi,
– podporni zid,
– športno igrišče na prostem.
(2) V prostorski enoti PE2 je na parceli, namenjeni gradnji transformatorske postaje, dopustna postavitev največ 3,00 m visoke ograje.
(3) V prostorski enoti PE4 je dopustno postavljati tudi objekte za oglaševanje za lastne potrebe (napisi, izveski, označevalni stebri, stolpi, zastave in podobno).
(4) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih komunalnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
11. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov) 
(1) Pogoji za oblikovanje objektov v prostorski enoti PE1 so:
– stavbe znotraj prostorske enote PE1 morajo biti oblikovane skladno,
– fasade stavb morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov in morajo biti usklajene v barvah in materialih,
– balkoni, lože in kolesarnice lahko presegajo gabarit objektov za največ 1,90 m. Skupna dolžina balkonov, lož in kolesarnic ne sme presegati 0,45 dolžine daljše stranice stavbe,
– strehe so ravne, v terasnem in strešnem delu pohodne,
– ograje balkonov in teras morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene,
– klimatske naprave in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte.
(2) Pogoji za oblikovanje objektov v prostorskih enotah PE2 in PE3 so:
– stavbe znotraj prostorskih enot PE2 in PE3 morajo biti oblikovane skladno,
– fasade stavb morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov in morajo biti usklajene v barvah in materialih,
– strehe so ravne, v terasnem delu delno pohodne,
– ograje balkonov in teras morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene,
– klimatske naprave in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte.
(3) Pogoji za oblikovanje objektov v prostorski enoti PE4 so:
– fasada stavbe mora biti grajena iz kakovostnih in trajnih materialov,
– klimatske naprave in tehnične naprave na strehi morajo biti oblikovno zastrte.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) 
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– pešpoti, ploščadi in klančine morajo biti utrjene in opremljene z osnovno urbano opremo ter primerno osvetljene. Vse ureditve na ravninskem delu OPPN in sprehajalnih poteh SP1 in SP2 morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi,
– elementi urbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani usklajeno,
– intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton,
– v območjih zasaditev nad podzemno etažo je treba zagotoviti primerne rastiščne pogoje za rast nizkega drevja in grmovnic. V ta namen je treba zagotoviti vsaj 0,40 m globine zemlje,
– pri gradnji večstanovanjskih stavb je treba na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti najmanj 30% odprtih bivalnih površin,
– na vsako stanovanje, vključno z oskrbovanimi stanovanji, v večstanovanjski stavbi je treba na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti najmanj 15,0 m2 odprtih bivalnih površin, od teh mora biti pri večstanovanjskih stavbah najmanj 7,5 m2 površin namenjenih za otroško igrišče in najmanj 5,0 m2 površin za rekreacijo in druženje stanovalcev. Odprte bivalne površine morajo biti namenjene skupni rabi vseh stanovalcev večstanovanjskih stavb. Igrišča za igro mlajših otrok morajo biti umaknjena od prometnic in urejena v radiju do 100,00 m od vhoda v stanovanjsko stavbo,
– odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke),
– odprte bivalne površine morajo vsebovati najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu,
– za raščen teren se štejejo vse zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije,
– pri gradnji nestanovanjskih stavb je treba na parceli, namenjeni gradnji objekta, zagotoviti najmanj 25 % zelenih površin na raščenem terenu,
– v objektu, v katerem so poleg nestanovanjskih tudi stanovanjske dejavnosti, se pri izračunu zelenih površin upošteva seštevek deležev stanovanjskih in ostalih površin,
– na parceli, namenjeni gradnji, je treba na raščenem terenu za stanovanjske stavbe zagotoviti vsaj 25 dreves/ha, za nestanovanjske stavbe pa vsaj 20 dreves/ha. Predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve,
– na vseh objektih, ki imajo ravno streho z več kot 600,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi), je treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča,
– za zunanjo ureditev vsake posamezne prostorske enote mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture. Krajinsko ureditev ježe v posamezni prostorski enoti se mora načrtovati tako, da se navezuje na ureditev ježe v sosednjih prostorskih enotah, da se ohrani ježo kot enotno zeleno potezo v območju. Krajinske ureditve sprehajalnih poti in osrednje dostopne poti v posameznih prostorskih enotah morajo omogočati neposredno navezovanje in nemoten potek poti skozi celotno območje,
– prikaz dreves, otroških igrišč in prikaz površin za rekreacijo v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« je zgolj informativen, pozicije dreves, lokacije otroških igrišč in površin za rekreacijo se določi v projektni dokumentaciji.
(2) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
13. člen 
(tlorisni gabariti) 
(1) Tlorisne dimenzije stavb nad terenom so:
1. prostorska enota PE1
– tip A:
13,90 m x 51,30 m
– tip B:
13,90 m x 26,35 m
– tip C: 
največ 17,00 m x 6,00 m 
+ nadstrešek 17,00 m x 2,60 m
2. prostorski enoti PE2 in PE3
– tip Z:
2 x 12,00 m x 22,70 m s povezavo 
(12,00 m x 10,00 m)
– tip S:
17,90 m x 22,70 m
– tip L:
29,20 m x 22,70 m
– tip M: 
22,70 m x 22,70 m
3. prostorska enota PE4
– stavba T: največ 16,00 m x 49,00 m
– na severni strani pritličja stavbe T je po celotni širini stavbe T in v globini najmanj 8,00 m urejen odprt prostor, ki je lahko nadkrit z zgornjimi etažami objekta,
(2) Za tip Z velja, da je v območju povezave (12,00 m x 10,00 m) dopustno urediti skupno komunikacijsko jedro, ki lahko zavzema največ 50 % dopuščene tlorisne površine nad terenom.
(3) Tlorisne dimenzije stavb so določene v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
14. člen 
(višinski gabariti in etažnost) 
(1) Dopustna je gradnja podzemne garaže v eni ali več kletnih etažah v območju OPPN, kjer in v obsegu, kot to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov.
(2) Etažnost stavb nad terenom je največ:
1. prostorska enota PE1
– tip A: 
P+3+T
– tip B: 
P+3+T
– tip C: 
P
2. prostorski enoti PE2 in PE3
– tip Z: 
P+3+T
– tip S: 
P+3+T
– tip L: 
P+3+T
– tip M: 
P+3+T
3. prostorska enota PE4
– stavba T: 
P+2
(3) Višina stavb (h) je največ:
1. prostorska enota PE1:
– stavbe A1, A2, B3, B4: 
16,20 m
– stavbi B1, B2: 
15,70 m
– stavba C: 
4,50 m
2. prostorski enoti PE2 in PE3
– stavbe Z1, Z2, Z3, Z4: 
15,50 m
– stavbe S1, S2, S3, S4, S5, S6, So:
 15,50 m
– stavbe L1, L2, L3: 
15,50 m
– stavbe M1, M2, M3, M4:
15,50 m
3. prostorska enota PE4
– stavba T: 
14,00 m.
(4) Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko venca stavbe z ravno streho oziroma v primeru terasne etaže venca terasne etaže. Pri stavbah z ravno streho je nad koto h dopustna izvedba dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho z nadstrešnicami, tehničnih naprav, strojnih inštalacij, dvigalnih jaškov, ograj in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture.
(5) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnem načrtu št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi«.
15. člen 
(višinske kote terena in pritličja) 
(1) Višinske kote pritličja stavb:
1. prostorska enota PE1
– stavbi A1, A2:
kota pritličja: 307,83 m. n. v.
– stavbe B1, B2, B3, B4:
kota pritličja: 307,83 m. n. v.
– stavba C:
kota pritličja: 307,83 m. n. v.
2. prostorska enota PE2
– stavbi Z1, Z2: 
kota pritličja: 306,12 m. n. v.
– stavbe S1, S2, S3, S4:
kota pritličja: 306,30 m. n. v.
– stavbe L1, L2, L3:
kota pritličja: 306,30 m. n. v.
– stavbi M1, M2:
kota pritličja: 306,30 m. n. v.
3. prostorska enota PE3
– stavba Z3: 
kota pritličja: 305,12 m. n. v.
– stavba Z4: 
kota pritličja: 304,12 m. n. v.
– stavba S5:
kota pritličja: 305,30 m. n. v.
– stavbi S6, So:
kota pritličja: 304,30 m. n. v.
– stavbi M3, M4:
kota pritličja: 305,30 m. n. v.
4. prostorska enota PE4
– stavba T:
kota pritličja: 304,00 m. n. v.
(2) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopnih poti in uvozom na parkirna mesta oziroma v podzemne garaže, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja.
(3) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnih načrtih št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi« in št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
16. člen 
(zmogljivost območja) 
(1) Zmogljivost prostorske enote PE1:
– površina prostorske enote PE1
14.494 m²
– BTP nad terenom
15.200 m2
– BTP pod terenom
6.800 m2
– število stanovanjskih enot
174
(2) Zmogljivost prostorske enote PE2:
– površina prostorske enote PE2
28.020 m²
– BTP nad terenom
26.400 m²
– BTP pod terenom
13.060 m²
– število stanovanjskih enot
307
(3) Zmogljivost prostorske enote PE3:
– površina prostorske enote PE3
19.609 m²
– BTP nad terenom
15.700 m²
– BTP pod terenom
8.610 m²
– število stanovanjskih enot
191
(4) Zmogljivost prostorske enote PE4:
– površina prostorske enote PE4
7.333 m²
– BTP nad terenom
do 2.230 m2
– BTP pod terenom
1.050 m²
(5) Zmogljivost prostorske enote C1:
– površina prostorske enote C1
806 m².
(6) Izračun BTP nad terenom vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 standarda SIST ISO 9836.
V. NAČRT PARCELACIJE 
17. člen 
(načrt parcelacije) 
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. prostorska enota PE1:
– P1/1: parcela, namenjena gradnji stavb A1, B1, B2, A2, B3, B4, paviljona, podzemne garaže in zunanje ureditve z ježo, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1283/5, 1284/12, 1336/34, 1336/37, 1336/41, 1336/47, 1336/77, 1336/78, 1336/79, 1336/80, 1336/89, 1337/13, 1337/16, 1337/17 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 1276/2, 1276/3, 1276/4,1285/3, 1287/1, 1336/38, 1336/40, 1336/81, 1336/82, vse katastrska občina (1723) Vič. Površina P1/1 meri 14.495 m²,
2. prostorska enota PE2:
– P2/1: parcela, namenjena gradnji stavb Z1, Z2, L1, S1, L2, M1, S2, S3, L3, M2, S4, podzemne garaže, ureditvi bajerja, zunanje ureditve in ježe, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1270/2, 1270/5, 1270/6, 1285/9, 1285/17, 1286/5,1287/2, 1287/3, 1288/2, 1288/4, 1288/5, 1288/6, 1312/6 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 1276/2, 1276/3, 1276/4, 1285/3, 1287/1, 1288/1, 1288/7, 1289, 1290/3, 1293/2, 1293/3, 1293/9, 1335/6, 1336/1, 1336/38, 1336/40, 1336/81, 1336/82, vse katastrska občina (1723) Vič. Površina P2/1 meri 27.363 m²,
– P2/2: parcela, namenjena gradnji in vzdrževanju komunalne infrastrukture, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1288/1, 1288/7, 1289, vse katastrska občina (1723) Vič. Površina P2/2 meri 601 m²,
– P2/3 parcela, namenjena gradnji transformatorske postaje, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1335/6, 1336/40, 1336/81, vse katastrska občina (1723) Vič. Površina P2/3 meri 55 m²,
3. prostorska enota PE3:
– P3/1: parcela, namenjena gradnji stavb Z3, S5, M3, M4, Z4, S6, So, podzemne garaže in ureditvi ježe, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1293/16, 1316/14, 1327/2, 1330/1, 1330/2, 1331/1, 1331/2, 1332/3, 1333/1, 1333/2, 1394/11, 1395/15 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 1288/7, 1289, 1290/3, 1293/2, 1293/3, 1293/9, 1326/4, 1326/5, 1328/35, 1394/14, 2021/3, vse katastrska občina (1723) Vič. Površina P3/1 meri 19.055 m²,
– P3/2: parcela, namenjena gradnji dostopne poti DP7, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1326/4, 1394/14, 1397/36, 2021/3, vse katastrska občina (1723) Vič. Površina P3/2 meri 555 m²,
4. prostorska enota PE4:
– P4/1: parcela, namenjena gradnji stavbe T in pripadajoče ureditve, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1326/4, 1394/14, 1397/36, 1397/37, 2021/3, vse katastrska občina (1723) Vič. Površina P4/1 meri 2.164 m²,
– P4/2: parcela, namenjena ureditvi ježe, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1397/38, 1397/39, 1398, 2020/9, 2020/11 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 1326/4, 1326/5, 1328/35, 1397/36, 1397/37, 1399, 2021/3, vse katastrska občina (1723) Vič. Površina P4/2 meri 5.169 m²,
5. prostorska enota C1:
– C1: parcela, namenjena gradnji dostopne poti DP1, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1285/3, 1287/1, 1288/7, 1336/1, 1336/38, 1336/40, 1336/81, 1336/82, vse katastrska občina (1723) Vič. Površina C1 meri 806 m².
(2) Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
18. člen 
(javne površine) 
(1) Površine, namenjene površinam v javni rabi, obsegajo parcele, namenjene gradnji, z oznakami C1, P2/2 in P3/2.
(2) Površine, namenjene površinam v javni rabi, merijo 1.962 m2.
(3) Površine, namenjene površinam v javni rabi, so določene v grafičnem načrtu št. 3.3 »Površine, namenjene javnemu dobru«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
19. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Novogradnje so razdeljene v pet etap:
– etapa 1: gradnja objektov in pripadajočih ureditev v prostorski enoti C1,
– etapa 2: gradnja objektov in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE1,
– etapa 3: gradnja objektov in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE2,
– etapa 4: gradnja objektov in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE3,
– etapa 5: gradnja objektov in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE4.
(2) Pred ali sočasno z gradnjo stavb v območju prostorske enote PE1 ali PE2 mora biti izvedena dostopna pot DP1 v prostorski enoti C1 s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo.
(3) Gradnja etap 1, 2, 3, 4 in 5 se lahko izvaja sočasno ali kot posamezne etape.
(4) Ureditve v prostorski enoti C1, dostopna pot DP4 in dostopna pot DP7 se lahko izvedejo kot samostojne etape.
(5) Posamezne etape se lahko izvajajo v več podetapah v okviru posameznih parcel, namenjenih gradnji. Znotraj posamezne parcele, namenjene gradnji, je dopustno pridobiti uporabno dovoljenje za posamezne stavbe s pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter ustreznim številom parkirnih mest v podzemni garaži.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
20. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Na obravnavanem območju, se nahaja naslednja enota kulturne dediščine: Ljubljana – Arheološko najdišče Brdo- Vrhovci, ESD 22732, arheološko najdišče.
(2) Na podlagi predhodnega kulturnovarstvenega soglasja ministra, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, je treba ob gradnji v skladu z rezultati Poročila o predhodnih arheoloških raziskavah v obliki arheološkega dokumentiranja strojno izkopanih jarkov v sklopu načrtovanja OPPN 252 stanovanjska soseska Brdo, Matevž Lavrinc s.p., Poročilo št.: 15, Laško, 10. september 2016, izvesti predhodne arheološke raziskave.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
21. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na obravnavanem območju se na severovzhodnem delu nahaja manjši naravni zadrževalnik padavinskih voda (bajer), ki ga obrašča obrežna vegetacija s šašovjem, vrbovjem in rogozovjem. Evidentirane so zelene žabe, ki so zavarovane živalske vrste (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16).
(2) Bajer se ohrani s tem, da se osnovna površina bajerja prestavi proti jugu, razlivna površina pa se uredi na območju sedanje površine bajerja. Bajer in njegova razlivna površina se zasadita z vodnim, obvodnim in močvirnim rastjem, značilnim za vegetacijo širšega barjanskega območja. Bajer se lahko uporabi tudi kot zadrževalnik padavinskih voda.
(3) Ureditev razlivne površine na območju sedanje površine bajerja je treba izvesti izven razmnoževalnega obdobja dvoživk, predvsem zelenih žab, ki traja od marca do avgusta.
(4) V zadrževalnik padavinskih voda ni dopusten vnos rib.
22. člen 
(varstvo vode in podtalnice) 
(1) Načrtovana gradnja se nahaja na širšem vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja (VVO III). Pri načrtovanju je treba dosledno upoštevati vse omejitve in pogoje Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08, 65/12 in 93/13).
(2) lzkope, objekte ali naprave v širšem vodovarstvenem območju je treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode, povprečje zadnjih 10 let. Izjemoma je dopustna gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 odstotkov. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno v površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode.
(4) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje padavinske odpadne vode s streh objekta, če gre za posredno odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je na VVO III možna, če je dno ponikovalnice najmanj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(5) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje padavinske odpadne vode, če gre za posredno odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je na VVO III možna, če je zagotovljena obdelava vode v lovilniku olj. Dno ponikovalnice mora biti najmanj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(6) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje odpadne vode, če gre za neposredno odvajanje v površinsko vodo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je možno, če je cevovod, po katerem se očiščena odpadna voda odvaja v vodotok izveden tako, da je preprečeno ponikanje v podzemno vodo ali zajetje.
(7) Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem.
(8) Gradnja tesnilnih zaves je na notranjih območjih dopustna, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k rešitvam za gradnjo objekta in za izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(9) Odvajanje padavinske odpadne vode iz območja OPPN je treba urediti tako, da ne bo poslabšano stanje na poplavno ogroženih območjih ob Glinščici in (mestni) Gradaščici. Na območju je treba zagotoviti zadrževanje dela odpadnih padavinskih voda v skupnem volumnu 192 m3 od tega 143 m3 pri odvodu vode v porečju Glinščice in 49 m3 pri odvodu vode v porečje (mestne) Gradaščice.
(10) Vsa odpadna komunalna in padavinska voda se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje za komunalno in padavinsko odpadno vodo pod pogoji iz 37. člena tega odloka.
(11) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in utemeljeno.
23. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Prezračevanje podzemnih garaž se izvede z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren.
(2) Odvod zraka iz sanitarnih prostorov je treba speljati nad strehe objektov.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(4) V času gradnje je treba preprečiti nekontrolirano prašenje.
24. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Prostorske enote PE1, PE2, PE3, PE4 in C1 so v skladu z OPN MOL ID opredeljene kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Dopustna mejna raven hrupa:
– III. območje: Lnoč = 50 (dBA), Ldvn = 60 (dBA).
(3) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dopustni ravni.
25. člen 
(osončenje) 
(1) V večstanovanjskih stavbah je treba v dnevni sobi, bivalnem prostoru s kuhinjo, bivalni kuhinji in otroški sobi zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. 12. najmanj 1 uro,
– dne 21. 3. in 21. 9. najmanj 3 ure.
(2) Določba prejšnjega odstavka ni obvezna za 20 % stanovanj v večstanovanjskih stavbah.
26. člen 
(odstranjevanje odpadkov) 
(1) Skupna zbirna in prevzemna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in zbiralnice ločenih frakcij so predvidena:
– v prostorski enoti PE1 severno od uvoza v območje oziroma ob uvozu v podzemno garažo,
– v prostorski enoti PE2 severno in južno od cestnega priključka PR2, med parkirnimi površinami in cesto Pot Rdečega križa,
– v prostorski enoti PE3 severno od cestnega priključka (PR3), med parkirnimi površinami in cesto Pot Rdečega križa,
– v prostorski enoti PE4 med stavbo T in ježo.
(2) Skupna zbirna in prevzemna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in zbiralnice ločenih frakcij (v PE1, PE2 in PE3) je treba intenzivno zazeleniti z nizkim grmičevjem.
(3) Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je treba urediti na zasebnih površinah tako, da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednje stavbe. Zbirna mesta so lahko pokrita z nadstrešnico in ograjena. Posode na zbirnih mestih morajo biti zavarovane pred vremenskimi vplivi tako, da zaradi njih ne pride do onesnaženja okolice in poškodovanja posod.
(4) Razmestitev objektov zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnih načrtih št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« in 4.4 »Prometno- tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
27. člen 
(svetlobno onesnaženje) 
(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
28. člen 
(potresna nevarnost) 
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,635 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
(2) Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta.
(3) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo tako, da zadrži rušenje objektov nanjo.
29. člen 
(ukrepi za varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi,
– ustrezne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za stavbe, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati zasnovo požarne varnosti za požarno manj zahtevne objekte oziroma študijo požarne varnosti za požarno zahtevne objekte.
(3) Do objektov morajo biti izvedeni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi standardi.
(4) Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi. Intervencijske poti so podrobno določene v 34. členu tega odloka.
(5) Delovne površine za intervencijska vozila so načrtovane na dostopnih poteh, ki potekajo v smeri vzhod-zahod čez območje OPPN. Dimenzije delovnih površin morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.
(6) Voda za gašenje je predvidena z zunanjim javnim hidrantnim omrežjem na cesti Pot Rdečega križa in znotraj posameznih prostorskih enot. Notranje hidrantno omrežje se predvidi glede na koncept požarne varnosti za posamezni objekt.
(7) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
30. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Vse prometne površine in intervencijske poti morajo biti utrjene na predpisano nosilnost in morajo zagotavljati prevoznost, varnost, stabilnost in ustrezno torno sposobnost.
(2) Novi priključni kraki na obstoječo cesto Pot Rdečega križa morajo biti oblikovani kot skupinski cestni priključki in morajo zagotavljati dvosmerni promet vozil. Pri oblikovanju novih cestnih priključkov na javno cesto je treba zagotoviti minimalni horizontalni priključni polmer 5,00 m. Najmanjši polmer horizontalne zaokrožitve v območju OPPN mora znašati 3,00 m.
(3) Vse uvoze v podzemne garaže je treba načrtovati v neposredni bližini novih cestnih priključkov. Uvozne rampe do podzemnih garaž morajo zagotavljati dvosmeren dostop osebnim vozilom.
(4) Zunanje površine za mirujoči promet v PE1, PE2, PE3 so umeščene ob cestnih priključkih na cesto Pot Rdečega križa. Zunanje površine za mirujoči promet v prostorski enoti PE4 so umeščene med stavbo T in ježo. Zunanje parkirne površine morajo biti utrjene in morajo zagotavljati dostopnost osebnim vozilom.
(5) Površine za promet pešcev, kolesarjev in glavni vhodi do objektov morajo zagotavljati uporabo brez grajenih ovir, skladno s predpisi s področja zagotavljanja dostopa gibalno oviranim osebam.
(6) Redna dostava, ki je potrebna za oskrbo lokalov mora potekati preko cestnih priključkov na cesti Pot Rdečega križa. Za dostavo se lahko uporabijo zunanje parkirne površine in zunanje javne površine. Dostop za dostavo ne sme potekati preko parkirnih prostorov.
(7) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
31. člen 
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste) 
(1) Območje OPPN se na javno cesto Pot Rdečega križa priključuje preko dveh obstoječih (PR2, PR3) in enega novega (PR1) cestnega priključka. Cestni priključek PR1 se uredi kot nov priključni krak. Cestna priključka PR2 in PR3 sta na mestu že urejenih obstoječih križišč na cesti Pot Rdečega križa.
(2) Cestni priključek PR1 omogoča dostop do prostorske enote PE1. Cestni priključek je treba urediti kot četrti, vzhodni krak križišča. Vodenje pešcev in kolesarjev v območju križišča je treba urediti brez višinskih skokov. Skupaj z izvedbo novega priključnega kraka križišča je treba prilagoditi pas za leve zavijalce na cesti Pot Rdečega križa za dostop do prostorske enote PE1 iz severne smeri.
(3) Cestni priključek PR2 omogoča dostop do prostorske enote PE2. Vodenje pešcev in kolesarjev v območju križišča je treba urediti brez višinskih skokov. Skupaj z izvedbo cestnega priključka je treba na cesti Pot Rdečega križa prilagoditi talno in vertikalno prometno signalizacijo.
(4) Cestni priključek PR3 omogoča dostop do prostorskih enot PE3 in PE4. Vodenje pešcev in kolesarjev v območju križišča je treba urediti brez višinskih skokov. Sočasno z izvedbo cestnega priključka je treba na cesti Pot Rdečega križa prilagoditi talno in vertikalno prometno signalizacijo.
(5) Tipski prečni profil novega cestnega priključka v prostorski enoti PE1 je vozišče 2 x 3,50 m.
32. člen 
(mirujoči promet) 
(1) Mirujoči promet je v območju prostorskih enot PE1, PE2, PE3 in PE4 predviden v podzemnih garažah in na zunanjih parkirnih površinah. Dostop do podzemnih garaž in zunanjih parkirnih površin je treba urediti preko dostopov, ki se nahajajo v neposredni bližini cestnih priključkov PR1, PR2 in PR3.
(2) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba zagotoviti parkirna mesta (v nadaljnjem besedilu: PM) ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
Namembnost objektov
Število PM za motorni promet
Število PM za kolesarski promet
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe
1 PM/stanovanje v velikosti do 70,00 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce
2 PM/stanovanje v velikosti nad 70,00 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce
2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)
0,8 PM/stanovanje, od tega 10 % na terenu za obiskovalce
12201 Stavbe javne uprave
1 PM/60,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki poslujejo s strankami
1 PM/60,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 40 % PM 
za obiskovalce
2 PM/100,00 m2 BTP objekta
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi)
1 PM/60,00 m2 BTP objekta,
od tega 10 % PM za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2 BTP)
PM ni treba zagotavljati
PM ni treba zagotavljati
12301 Trgovske stavbe 
(lokalna trgovina od 200,00 do 500,00 m2 BTP)
1 PM/40,00 m2 BTP, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
2 PM/100,00 m2 BTP objekta
12301 Trgovske stavbe 
(trgovina z neprehrambnimi izdelki)
1 PM/70,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) do 200,00 m2 BTP
PM ni treba zagotavljati
PM ni treba zagotavljati
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) nad 200,00 m2 BTP
1 PM/25,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 75 % PM 
za obiskovalce, ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
1 PM/5 sedežev (obiskovalcev), od tega najmanj 75 % PM 
za obiskovalce 
1 PM/5 sedežev
12620 Muzeji in knjižnice
1 PM/60,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce 
1 PM/60,00 m2 BTP objekta
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo 
(zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante)
1 PM/20,00 m2 BTP objekta
in ne manj kot 3 PM, od tega najmanj 50 % PM za obiskovalce 
1 PM/20,00 m2 BTP objekta
12650 Stavbe za šport (brez gledalcev)
1 PM/70,00 m2 BTP objekta
1 PM/70,00 m2 BTP objekta
12650 Stavbe za šport 
(s prostori za gledalce)
1 PM/30,00 m2 BTP objekta
1 PM/15 sedežev
12650 Stavbe za šport 
(pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes, kopališče ipd.)
1 PM/25,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 80 % PM 
za obiskovalce
1 PM/25,00 m2 BTP objekta
12112 Gostilne, restavracije in točilnice 
1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75 % PM za goste 
1 PM/10 sedežev in 
1 PM/tekoči meter točilnega pulta
(3) V BTP objekta se pri izračunu PM ne upoštevajo BTP, namenjeni servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(4) PM za avtomobile, kolesa in za druga enosledna vozila iz tega člena se v izračunu zaokrožijo navzgor.
(5) Od števila PM za osebna motorna vozila je treba zagotoviti dodatnih 5 % PM za druga enosledna vozila. To določilo se upošteva, če je v objektu na podlagi izračuna iz preglednice iz tretjega odstavka tega člena treba zagotoviti več kot 20 PM.
(6) Del PM mora biti namenjenih gibalno oviranim osebam, skladno s predpisi s področja zagotavljanja neoviranega dostopa gibalno oviranim osebam. PM za gibalno ovirane osebe morajo biti umeščene v bližino vstopov v stavbe, dvigal in ob ostalih komunikacijskih površinah.
(7) Nove parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno.
(8) Vsako parkirišče z več kot 100 parkirnimi mesti za motorni promet mora imeti tudi eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.
(9) Prek zunanjih PM ne sme biti urejeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov – objekti za zbiranje odpadkov morajo biti umeščeni tako, da dostop do njih ne poteka prek parkirnih prostorov (lahko pa so na ali ob parkirišču).
(10) Oblikovanje parkirnih prostorov mora omogočati parkiranje osebnih vozil. Dimenzije običajnega PM morajo biti vsaj širine 2,50 m in dolžine 5,00 m. Dimenzija običajnega PM za gibalno ovirano osebo pa mora biti vsaj širine 3,50 m in dolžine 5,00 m. Dimenzije PM za električna vozila ustrezajo PM za PM osebnih vozil.
(11) Dostop do podzemnih garaž je treba urediti preko dvosmernih uvoznih ramp, ki morajo omogočati normalno prevoznost za osebna vozila.
33. člen 
(peš in kolesarski promet) 
(1) V območju OPPN niso predvidene ločene prometne površine za kolesarski promet. Predvidene so površine za mešan promet pešcev in kolesarjev.
(2) Peš prometu in kolesarjem so namenjene dostopne poti (DP1, DP1/1, DP1/2, DP1/3, DP2, DP3, DP5, DP6, DP7, DP8 in DP9). Vse poti morajo poleg peš in kolesarskega prometa omogočati tudi dostop intervencijskim in dostavnim vozilom za potrebe oskrbe stanovanjskih objektov.
(3) V prostorski enoti PE1 je treba zagotoviti pešpot SP1, širine 1,80 m. Pešpot SP1 se navezuje na zahodni rob dostopne poti DP1 in poteka po skrajnem severovzhodnem delu prostorske enote PE1 in delno skrajnem robu prostorske enote PE2. Pešpot SP1 predstavlja nadaljevanje dostopne poti DP1 in se v svojem izteku na robu območja OPPN navezuje na smer proti Poti spominov in tovarištva.
(4) V prostorski enoti PE4, v njenem vzhodnem delu, je treba zagotoviti pešpot SP2, širine 1,80 m in jo navezati na dostopno pot DP7. Pešpot SP2 predstavlja nadaljevanje dostopne poti DP7 in se v svojem izteku na robu območja OPPN navezuje na smer proti Poti spominov in tovarištva.
(5) V prostorskih enotah PE2 in PE3 je z navezavo na SP1 in SP2 predvidena ureditev pešpoti SP3 in SP4, ki predstavljata povezavo ob spodnjem in zgornjem robu ježe.
(6) Dopustne so podzemne in nadzemne prečne povezave za peš in kolesarski promet s sosednjo EUP RD-354 preko ceste Pot Rdečega križa.
34. člen 
(intervencijske poti in površine) 
(1) V območju OPPN se med posameznimi stanovanjskimi stavbami nahajajo dostopne poti (DP1, DP1/1, DP1/2, DP1/3, DP2, DP3, DP4, DP5, DP6, DP7, DP8 in DP9), ki tvorijo interno prometno omrežje. Namenjene so prometu pešcev in kolesarjev, izjemoma pa lahko služijo tudi dostopu intervencijskih, vzdrževalnih in dostavnih vozil za oskrbo stanovanjskih stavb. Izjemo predstavlja dostopna pot DP4, ki služi le dostopu intervencijskih in vzdrževalnih vozil.
(2) Dostopne poti morajo biti utrjene, ustrezne nosilnosti in morajo omogočati vožnjo in prevoznost intervencijskih vozil:
a) v prostorski enoti C1 se nahaja DP1 širine 5,00 m, ki se priključuje na hodnik za pešce ob cesti Pot Rdečega križa. Uvoz iz smeri ceste Pot Rdečega križa na DP1 mora biti omogočen brez višinskih skokov. Na mestu priključevanja na površine javne ceste je treba namestiti dvižne ovire,
b) v prostorski enoti PE1 se nahajajo DP1/1, DP1/2, DP1/3, minimalne širine 3,00 m, ki potekajo v smeri sever-jug med stavbami in se pravokotno priključujejo na dostopno pot DP1. Vse poti morajo biti urejene kot slepe ulice,
c) v prostorski enoti PE2 se nahajajo naslednje dostopne poti:
– DP2, širine 5,00 m, ki se nahaja med stavbami Z1, L1, S1, L2, M1 in S2. Pot je treba nivojsko navezati na hodnik za pešce ob cesti Pot Rdečega križa. Na mestu priključevanja na javno cesto je treba s fizičnimi ovirami preprečiti uvoz motornih vozil. V območja prehoda poti skozi stavbo Z1 je treba zagotoviti svetlo višino vsaj 2,50 m. Zaključek poti je treba navezati na zunanjo ureditev bajerja,
– DP3, širine 5,00 m, ki se nahaja med stavbami Z2, S3, L3, M2 in S4. Pot je treba nivojsko navezati na hodnik za pešce ob Poti Rdečega križa. Na mestu priključevanja na hodnik za pešce ob cesti Pot Rdečega križa je treba s fizičnimi ovirami preprečiti uvoz motornih vozil. V območju prehoda skozi stavbo Z2 je treba zagotoviti svetlo višino vsaj 2,50 m,
– DP4, širine 5,00 m, ki se nahaja na meji med prostorskima enotama PE2 in PE3 in je namenjena dostopu vzdrževalcem kanalizacijskega omrežja in intervenciji. Uvoz mora biti omogočen iz smeri ceste Pot Rdečega križa brez višinskih skokov,
– DP9, širine najmanj 2,50 m, ki se nahaja na vzhodnem robu stavbe Z1,
d) v prostorski enoti PE3 se nahajajo naslednje dostopne poti:
– DP5, širine 5,00 m, ki se nahaja med stavbami Z3, S5, M3 in M4. Pot je treba nivojsko navezati na hodnik za pešce ob cesti Pot Rdečega križa. Na mestu priključevanja na javno cesto je treba s fizičnimi ovirami preprečiti uvoz motornih vozil. V območju prehoda skozi stavbo Z3 je treba zagotoviti svetlo višino vsaj 2,50 m,
– DP6, širine 5,00 m, ki se nahaja med stavbami Z4, S6 in So. Pot je treba nivojsko navezati na hodnik za pešce ob cesti Pot Rdečega križa. Na mestu priključevanja na javno cesto je treba s fizičnimi ovirami preprečiti uvoz motornih vozil. V območju prehoda poti skozi stavbo Z4 je treba zagotoviti svetlo višino vsaj 2,50 m,
– DP7, širine 11,60 m, ki se nahaja tik ob južnem robu prostorske enote PE3. Pot je treba nivojsko navezati na cestni priključek PR3.
(3) Preko prostorskih enot PE2 in PE3 poteka osrednja dostopna pot DP8, širine 3,00 m, ki v smeri sever-jug povezuje dostopne poti DP1, DP2, DP3, DP4, DP5, DP6 in DP7.
35. člen 
(splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture) 
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– načrtovane stavbe morajo biti priključene na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so načrtovane stavbe lahko priključene še na elektronsko komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
– praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati v javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
– pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) Ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
36. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Stavbe na območju OPPN je treba za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo priključiti na centralni vodovodni sistem Ljubljane.
(2) Na območju OPPN je treba zgraditi javne vodovode z oznakami V1, V2 in V3, ki potekajo v dostopnih poteh DP7, DP4 in DP1 in se navezujejo na obstoječe vodovodno omrežje v cesti Pot Rdečega križa. Dimenzija vodovoda V3 je 150 mm, dimenzija vodovoda V2 v območju od obstoječega vodovoda v cesti Pot Rdečega križa do prvega hidranta je 150 mm in v nadaljevanju 100 mm. Dimenzija vodovoda V1 je 100 mm. Obstoječa odcepna mesta, ki ne bodo namenjena navezavi novih vodovodov ali vodovodnih priključkov na vodovodu v cesti Pot Rdečega križa je treba ukiniti.
(3) Stavbe na območju OPPN je treba priključiti na načrtovane vodovode z oznakami V1, V2 in V3.
(4) Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo: Gradnja vodovoda in kanalizacije na območju OPPN 252 – Stanovanjska soseska Brdo, JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., št. PN 2743V, april 2017 in dopolnitev št. PN 2743/1V, maj 2017.
(5) Predpogoj za možnost priključitve načrtovanih stavb v prostorski enoti PE1 ter stavb Z1, L1, L2, S1, S2 in M1 v prostorski enoti PE2 na centralni vodovodni sistem Ljubljane je izvedba rekonstrukcije vodovodnega omrežja v Cesti na Brdo od Celarčeve ulice do vodohrana Brdo v skladu s projektno nalogo iz četrtega odstavka tega člena.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o.: Tehnična navodila za vodovod.
(7) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
37. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Komunalno odpadno vodo z območja OPPN je treba prek centralnega kanalizacijskega sistema Ljubljane odvajati na centralno čistilno napravo v Zalogu.
(2) Na območju OPPN je treba zgraditi javne kanale za komunalno odpadno vodo z oznakami K1, K2 in K3, dimenzije 250 mm, ki potekajo v dostopnih poteh DP1, DP4 in DP7 in se navezujejo na obstoječe kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo v cesti Pot Rdečega križa.
(3) Komunalno odpadno vodo iz stavb na območju OPPN je treba priključiti na načrtovane javne kanale za komunalno odpadno vodo z oznakami K1, K2 in K3. Za priključitev stavb na kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo se lahko uporabijo tudi obstoječa odcepna mesta na kanalih za komunalno odpadno vodo v cesti Pot Rdečega križa. Če se obstoječa odcepna mesta ne uporabijo v ta namen, jih je treba ukiniti.
(4) Padavinske vode iz območja OPPN se lahko ponovno uporabijo ali, če je to možno, ponikajo. Odpadne padavinske vode, ki se ne uporabijo ali ponikajo in predstavljajo razliko med obstoječim (nepozidanim) in načrtovanim (pozidanim) stanjem, je treba zadržati na območju OPPN in jo, če je ni možno ponikati, nato prek kanalizacijskega sistema za padavinsko odpadno vodo odvajati v Glinščico oziroma Gradaščico. Odpadno padavinsko vodo na območju OPPN je treba pred odvodom v javno kanalizacijsko omrežje za padavinsko odpadno vodo zadržati v internih sistemih za zadrževanje padavinske odpadne vode. Padavinske vode s streh objektov L2, S2 in L3 se lahko stekajo v bajer, iz katerega je treba v tem primeru izvesti iztok vode na dveh nivojih. Na območju prostorskih enot PE1 in PE2 je treba zadržati 143 m3 odtoka. Na območju prostorskih enot PE3 in PE4 je treba zadržati 49 m3 odtoka.
(5) Na območju OPPN je treba zgraditi javne kanale za padavinsko odpadno vodo z oznakami P1, P2 in P3, dimenzije 300–400 mm, ki potekajo v dostopnih poteh DP1, DP4 in DP7 in se navezujejo na obstoječe kanalizacijsko omrežje za padavinsko odpadno vodo v cesti Pot Rdečega križa.
(6) Padavinsko odpadno vodo iz območja OPPN je treba priključiti na načrtovane javne kanale za padavinsko odpadno vodo z oznakami P1, P2 in P3. Del padavinske odpadne vode je treba prek obstoječih odcepnih mest priključiti neposredno na obstoječe kanalizacijsko omrežje za padavinsko odpadno vodo v cesti Pot Rdečega križa.
(7) Pri projektiranju kanalizacije in internih sistemov za zadrževanje padavinske odpadne vode na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo Gradnja vodovoda in kanalizacije na območju OPPN 252 – Stanovanjska soseska Brdo, JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., št. PN 3384K, april 2017 ter Strokovne podlage za preveritev odpadnih padavinskih voda na območju OPPN 252 Brdo, IZVO-Vodar, vodarsko projektiranje in inženiring, d.o.o., št. študije IV-70/17, marec 2017.
(8) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
(9) Pred uporabo cevovodov za odpadno vodo je treba preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardiziranimi postopki.
(10) Pred priključitvijo posameznih stavb na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
38. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Obstoječi in načrtovani objekti na območju OPPN se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključijo na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 50–100 mbar.
(2) Obstoječi glavni distribucijski plinovod N 31227 v dimenziji DN 200 mm poteka v cestnem telesu Poti Rdečega križa. Omenjeni plinovod omogoča zanesljivo oskrbo z zemeljskim plinom načrtovanih objektov na območju OPPN za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in kuhanje.
(3) Za priključitev obstoječih in načrtovanih objektov bo treba izvesti priključne plinovode po območju OPPN do obstoječega glavnega distribucijskega plinovoda N31227. Priključni plinovodi za stavbe v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo za posamezen sklop stavb na opornem zidu uvoza v garažo. Izjema je stavba T v prostorski enoti PE4, za katero je treba izvesti samostojni plinovodni priključek, ki se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo na fasadi stavbe. Obstoječe odcepe glavnih tras plinovodov iz srednjetlačnega plinovoda S1010 v dimenziji DN 200 mm v cesti Pot Rdečega križa, ki posegajo v območje gradnje OPPN, je treba ukiniti.
(4) Priključitev stavb se izvede skladno z Idejno zasnovo Plinovodno omrežje za območje OPPN 252 Stanovanjska soseska Brdo, št. R-85-P/9-2017, marec 2017, ki jo je izdelala JP Energetika Ljubljana d.o.o.
(5) Priključni plinovodi in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 68/11), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o.).
39. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Stavbe na območju OPPN se bodo z električno energijo oskrbovale iz obstoječih transformatorskih postaj: TP 1072 Hofer Cesta na Brdo, TP 1116 Ježkova ulica in TP 1115 Ulica Ivane Kobilica ter nove TP Pot Rdečega križa v prostorski enoti PE2. Obstoječe transformatorske postaje je treba ustrezno prilagoditi ter vgraditi dodatne transformatorje in nizkonapetostna stikališča.
(2) Načrtovana transformatorska postaja TP Pot Rdečega križa se vključi v obstoječo srednjenapetostno kabelsko vejo, ki izhaja iz RTP Vič, med transformatorskima postajama TP 1113 FKKT in TP 1116 Ježkova ulica. Za vključitev je treba dograditi elektro kabelsko kanalizacijo od obstoječega jaška KJ05223 na zahodnem robu ceste Pot Rdečega križa do načrtovane transformatorske postaje TP Pot Rdečega križa in izvesti srednjenapetostno kabelsko povezavo.
(3) Za oskrbo območja OPPN z električno energijo se zgradi nove nizkonapetostne kabelske povezave ter dogradi elektro kabelsko kanalizacijo po zahodnem delu območja OPPN. Nove nizkonapetostne kabelske povezave se izvede med:
– obstoječo TP 1072 Hofer Cesta na Brdo in prostorsko enoto PE1,
– obstoječo TP 1116 Ježkova ulica in prostorsko enoto PE2,
– obstoječo TP 1115 Ulica Ivane Kobilica in prostorsko enoto PE3,
– novo TP Pot Rdečega križa ter prostorsko enoto PE2.
(4) V prostorski enoti PE3 lahko elektroenergetski vodi potekajo pod stropom kleti.
(5) Elektrifikacija novogradenj mora biti izvedena v skladu z idejno rešitvijo: EE napajanje za OPPN 252 Brdo v Ljubljani, Elektro Ljubljana d.d., št. 25/17, marec 2017.
(6) Po pridobitvi gradbenega dovoljenja mora investitor zaprositi za soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
40. člen 
(elektronsko komunikacijsko omrežje) 
Obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje poteka v cesti Pot Rdečega križa. Stavbe na območju OPPN se priključijo na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij.
41. člen 
(javna razsvetljava) 
Obstoječe omrežje javne razsvetljave poteka v cesti Pot Rdečega križa. Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
42. člen 
(učinkovita raba energije v stavbah) 
Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati veljavni predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah. Priporoča se učinkovita raba energije za ogrevanje ter učinkovita raba vode.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
43. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
1. tlorisni gabariti stavb:
– dopustna odstopanja pri tlorisnih dimenzijah stavb nad terenom v prostorskih enotah PE1 (razen za tip C), PE2 in PE3 so do ±0,50 m,
– preko tlorisnih dimenzij stavb nad terenom lahko segajo napušči in konzolni nadstreški nad vhodi,
– dopustna je sprememba konture kleti, določene v karti 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« in karti 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti«, pod pogoji, da ne posegajo v trase komunalnih vodov, da se upoštevajo odmiki od sosednjih parcel ter javnih površin, in da se v območju zagotovi dovolj zelenih površin na raščenem terenu,
– mikrolokacija vhodov, stopnišč in uvozno/izvoznih klančin se lahko prilagaja projektni rešitvi,
2. višinski gabariti stavb:
– stavba T se lahko izvede tudi samo v pritlični etaži (P).
3. višinska regulacija terena in višinska kota pritličja:
– odstopanja pri višinski regulaciji terena in odstopanja pri višinskih kotah pritličij so lahko do ± 0,50 m,
– odstopanje pri višinski regulaciji terena in odstopanja pri višinskih kotah pritličij za stavbi C in T je lahko do ±1,00 m,
4. zmogljivost območja:
– v tem odloku navedene BTP se lahko spremenijo v okviru dopustnih odstopanj gabaritov stavb,
– dopustno odstopanje števila stanovanj je do ±10 %,
5. parcelacija:
– dopustno je odstopanje zakoličbenih točk stavb skladno s spremembami v okviru dopustnih odstopanj tlorisnih gabaritov stavb,
6. prometne, komunalne in energetske ureditve:
– dopustne so spremembe intervencijskih poti in površin v skladu s tehničnimi rešitvami in z upoštevanjem pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter njihovim soglasjem,
– dopustna so odstopanja od poteka tras, dimenzij, ureditev objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in ureditev površin, od razmestitve, velikosti in oblike objektov zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke ter od etapnosti, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki omogočajo ustrezno prometno funkcioniranje in dostopnost območja in ne poslabšujejo prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda,
7. zunanje površine:
– dopustna so odstopanja pri ureditvi vključno s potmi, igrišči in načrtovani zasaditvi z drevesi in grmovnicami glede na danosti terena.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
44. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča,
– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav,
– pred pričetkom gradnje objekta je treba raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte,
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena,
– preden se začnejo izvajati gradbena dela, je treba zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov in v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in gradnje,
– investitor je dolžan brez finančnih in drugih pogojev dopustiti javno rabo površin na terenu na zemljiščih, opredeljenih v 18. členu tega odloka, in na površinah sprehajalnih poti SP1 in SP2,
– investitor mora pri zemeljskih delih omogočiti izvedbo strokovnega arheološkega konservatorskega nadzora in mora v primeru odkritja arheoloških ostalin gradbena dela ustaviti,
– odvečen odkopni material se sme odlagati le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je treba vkopati v zemljo.
45. člen 
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) 
Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje na mestu odstranjenih stavb v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih določa ta odlok,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin.
XIII. KONČNI DOLOČBI 
46. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Vič,
– Četrtni skupnosti Rožnik.
47. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-12/2013-129
Ljubljana, dne 18. decembra 2017
Župan 
Mestne občine Ljubljana 
Zoran Janković l.r.