Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/2017 z dne 1. 12. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/2017 z dne 1. 12. 2017

Kazalo

3217. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mežica, stran 9539.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 15. člena Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 60/17), določb 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16, 33/17 in 59/17), 41. člena in določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US, v nadaljevanju: ZSZ), določb 218.–218.d členov Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15 in 61/17) je Občinski svet Občine Mežica na 20. redni seji dne 22. 11. 2017 sprejel
O D L O K 
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mežica 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Ta odlok določa območja na katerih se v Občini Mežica plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.
V Občini Mežica se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje v skladu z določili tega odloka. Plačevanje nadomestila ne pomeni legalizacije črne gradnje.
2. člen 
Stavbno zemljišče 
Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,50, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. V primeru, da stoji stavba na zemljiški parceli, ki se jo šteje kot gradbeno parcelo, je predmet odmere nadomestila stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe.
Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Nezazidana stavbna zemljišča so določene tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz prejšnjega odstavka, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je Občina Mežica s tem odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiške parcele.
3. člen 
Zavezanec za plačilo nadomestila 
Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik oziroma drugi stvarno pravni upravičenec, najemnik in drugi neposredni uporabnik).
Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
II. OBMOČJA PLAČEVANJA NADOMESTILA 
4. člen 
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, se razvrstijo v tri kakovostne skupine.
Kakovostne skupine so določene po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske ugodnosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
– lego stavbnega zemljišča (oziroma na bližino središča občine),
– opremljenost s komunalno infrastrukturo,
– način pozidave (vrsta, gostota in značaj pozidave).
Nadomestilo se plačuje za zemljišča, ki so:
– v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Mežica po svoji namembnosti opredeljena kot zazidljiva območja, urejena s prostorsko izvedbenimi akti;
– v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Mežica opredeljena kot območja stavbnih zemljišč;
– v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Mežica po svoji namembnosti opredeljena kot kmetijska območja, ki so zazidana, opremljena z električno in vodovodno infrastrukturo in se uporabljajo za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene.
Kakovostne skupine – območja za izračun nadomestila iz tega člena odloka so vrisana na grafičnih kartah, ki so sestavni del tega odloka in so na vpogled na sedežu Občine Mežica.
1. kakovostna skupina: industrijska, obrtna, trgovska in storitvena območja naselja Mežica;
2. kakovostna skupina: območja naselja Mežica, ki so s prostorskimi akti opredeljena za gradnjo stavb;
3. kakovostna skupina: preostala območja naselij v občini Mežica, ki niso v 1. in 2. kakovostnem območju.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 
5. člen 
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe in drugih poslovnih površin (druga zazidana stavbna zemljišča).
Stanovanjska površina je neto tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile (če je le-ta sestavni del stavbe).
Poslovna površina je neto tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Kot druge poslovne površine štejejo tudi površine zemljišč izven zgradb, ki so namenjene poslovni dejavnosti (nepokrita skladišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, javna parkirišča in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti).
Osnova za izračun nadomestila za druge poslovne površine je celotna površina parcele.
Osnova za izračun nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je celotna površina nezazidanega stavbnega zemljišča za katera je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je na njih dopustna graditev v skladu s četrtim odstavkom 2. člena tega odloka.
6. člen 
Namen uporabe stavbnega zemljišča 
Glede na namen uporabe zemljišča oziroma vrsto dejavnosti so stavbna zemljišča (zazidana in nezazidana) po tem odloku razvrščena:
– na stavbna zemljišča za počitniške namene uporabe (objekti ali deli objektov za počitniško dejavnost in občasno bivanje),
– na stavbna zemljišča za stanovanjske namene uporabe (objekti ali deli objektov za stalno bivanje),
– stavbna zemljišča za prosto stoječe garaže (individualne garaže, ki so grajene kot samostojen gradbeni objekt),
– na stavbna zemljišča za poslovno, obrtno in gospodarsko dejavnost (objekti ali deli objektov namenjeni za poslovno, obrtno in proizvodno dejavnost),
– druga zazidana stavbna zemljišča (površine potrebne za opravljanje dejavnosti kot npr. gostinski vrtovi, terase, nepokrita skladišča, parkirišča in druge poslovne površine, ki služijo za opravljanje poslovne dejavnosti).
7. člen 
Za določitev višine nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave ali njihove uporabe;
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča.
Glede na namembnost se zazidano stavbno zemljišče ovrednoti z naslednjimi točkami:
Namembnost zazidanega stavbnega zemljišča
Število točk po kakovostnih območjih
1.
2.
3.
1. Počitniški namen
1500
1000
800
2. Stanovanjski namen
1500
1300
700
3. Finančne storitve, bančništvo, zavarovalništvo in posredovanje
7200
8000
7000
4. Gostinstvo, turizem in trgovina
5500
5200
3800
5. Obrtne dejavnosti osebne storitve in promet
3600
3200
3000
6. Industrija, rudarstvo, gradbeništvo
2800
2400
2000
7. Javna uprava
1000
2000
500
8. Kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo
1000
2500
3000
9. Prosto stoječa garaža
800
700
600
8. člen 
Za določitev višine nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se upoštevata naslednji merili:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave in
2. namembnost stavbnega zemljišča glede na prostorski akt.
Glede na namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča (določenega po planskem območju) se nezazidano stavbno zemljišče ovrednoti z naslednjim številom točk:
Namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča po planskem aktu
Število točk po kakovostnih območjih
1.
2.
3.
1. Počitniški namen
300
250
150
2. Stanovanjski namen
300
250
150
3. Finančne storitve, bančništvo, zavarovalništvo in posredovanje
400
300
150
4. Gostinstvo, turizem in trgovina
450
350
200
5. Obrtne dejavnosti osebne storitve in promet
310
250
150
6. Industrija, rudarstvo in gradbeništvo
450
300
200
7. Kmetijstvo ribištvo in gozdarstvo
300
280
200
8. Druge dejavnosti
500
400
200
9. člen 
Komunalna opremljenost stavbnega zemljišča 
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključitve na javno cestno, vodovodno, kanalizacijsko, omrežje oziroma možnost uporabe javne razsvetljave, urejenih zelenih površin in javnih parkirišč, če je objekt komunalne infrastrukture oziroma omrežje oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 150 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve oziroma uporabe le-teh.
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave oziroma možnostjo uporabe le-teh se ovrednotijo z naslednjimi točkami:
Opremljenost – možnost priključitve
Število točk
a) javne ceste (v makadamski izvedbi)
10
b) javne ceste (v asfaltni in betonski izvedbi)
20
c) javni vodovod
10
d) javna razsvetljava
10
e) javna kanalizacija
10
f) urejene zelene površine
10
g) javna parkirišča
5
10. člen 
Druga zazidana stavbna zemljišča 
Zazidane površine, ki služijo za opravljanje poslovne dejavnosti, so po tem odloku druga zazidana stavbna zemljišča.
Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč za druga zazidana stavbna zemljišča se odmeri od celotne površine, ki služi za opravljanje poslovne dejavnosti.
Število točk za 1 m2 površine se določi naslednji način:
Namembnost drugega zazidanega stavbnega zemljišča
Število točk po kakovostnih območjih
1.
2.
3.
1. Finančne storitve, bančništvo, zavarovalništvo in posredovanje
2500
2000
900
2. Gostinstvo, turizem in trgovina
2000
1400
1000
3. Obrtne dejavnosti osebne storitve in promet
1800
1000
800
4. Industrija, rudarstvo in gradbeništvo
900
700
500
5. Kmetijstvo ribištvo in gozdarstvo
1000
800
600
6. Druge dejavnosti
1500
1000
800
11. člen 
V primeru, ko občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti.
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence Geodetske uprave RS in prostorski akti, ki veljajo na območju Občine Mežica. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan, na poziv občinske uprave Občine Mežica, v roku 15 dni od prejema poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila.
IV. EVIDENCA ZAVEZANCEV ZA NADOMESTILO 
12. člen 
Občinska uprava vzpostavi celotni geografski informacijski sistem in evidenco stavbnih zemljišč (zazidanih, nezazidanih in drugih zazidanih stavbnih zemljišč), stanovanjskih in poslovnih stavb v občini ter nepremičnega premoženja v lasti Občine Mežica. Evidenco zavezancev za plačilo nadomestila (v nadaljnjem besedilu: Evidenca) vodi na način, ki daje celovit prikaz dejanskega stanja in povezljivost z drugimi prostorskimi podatki v obliki računalniške baze podatkov kot del celovitega informacijskega sistema.
Evidenca se vzpostavi in šifrira ob upoštevanju veljavnih šifrantov Registra prostorskih enot Geodetske uprave RS, Finančne uprave RS in MNZ, ki zagotavljajo povezljivost z drugimi uradnimi evidencami.
Evidenco vodi pooblaščeni delavec občinske uprave, ki skrbi za njeno ažurnost in varstvo osebnih podatkov.
13. člen 
Evidenca zavezancev za plačilo NUSZ zajema naslednje podatke:
– Podatki o zavezancu: ime in priimek, davčna in matična številka, popolni naslov stalnega/začasnega prebivališča, pravni status zavezanca;
– Podatki o odmernem predmetu: šifra in ime katastrske občine, identifikacijska številka nepremičnine, številka parcele na kateri se nahaja odmerni predmet, površina za nadomestilo, vrsta in namen uporabe stavbnega zemljišča, šifra kakovostnega območja, šifra planskega območja IPA, vrsta drugega zazidanega stavbnega zemljišča, popolni naslov odmernega predmeta (za zazidljiva stavbna zemljišča številka parcele in šifra katastrske občine in naslov najbližje hiše s hišno številko);
– Podatki o elementih za izračun nadomestila: posamične točke komunalne opremljenosti, točke namembnosti, točke drugih pozidanih stavbnih zemljišč, skupno število točk in višina nadomestila;
– Podatki o oprostitvah plačila: vrsta oprostitve, podlaga oprostitve in čas veljavnosti oprostitve;
– Uradni zaznamki: podatki in zaznamki uradne osebe, ki je vpisovala podatke v podatkovno zbirko.
14. člen 
Do vzpostavitve celotnega geografskega informacijskega sistema v Občini Mežica se vodi Evidenca kot računalniška relacijska baza podatkov.
V. ODMERA NADOMESTILA 
15. člen 
Letna odmera nadomestila po merilih tega odloka se določi na naslednji način:
a) – izračun nadomestila za zazidana stavbna zemljišča
Za zazidana stavbna zemljišča razen garaž se skupno število točk iz 7. in 9. člena tega odloka pomnoži z neto površino zazidanega stavbnega zemljišča (brez sten) in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Za zazidana stavbna zemljišča – prosto stoječe grajene garaže, se število točk iz 7. člena tega odloka, ki se nanašajo na garaže, pomnoži z neto tlorisno površino garaže (brez sten) in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Za druga zazidana stavbna zemljišča, ki služijo za poslovni namen, se skupno število točk iz 10. člena tega odloka pomnoži s površino iz 13. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
b) – izračun nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča
Za nezazidana stavbna zemljišča se skupno število točk iz 8. člena tega odloka pomnoži s celotno nezazidano površino in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
V stavbah, kjer so razen stanovanjskih tudi poslovni prostori, se izračun nadomestila opravi ločeno. Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc in drugih evidenc, ki jo vodi občinska uprava Občine Mežica.
16. člen 
Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Občine Mežica je za leto 2018 določena v višini 0,000397 EUR.
Višina točke se lahko revalorizira na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin s sklepom Občinskega sveta Občine Mežica, ki ga sprejme do konca leta za naslednje leto.
17. člen 
Zavezanci morajo prijaviti občinski upravi Občine Mežica nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku sprememb.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba le-te med letom, se ta upošteva pri odmeri za naslednje leto.
18. člen 
Nadomestilo se plačuje za tekoče leto v skladu z določili Zakona o davčnem postopku.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni finančni urad, ki vodi tudi postopek v zvezi z odmero in pobiranjem nadomestila, evidentiranjem plačil, prisilno izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila v skladu z Zakonom o davčnem postopku.
Podatke za odmero nadomestila občinska uprava Občine Mežica v skladu z Zakonom o davčnem postopku posreduje pristojnemu finančnemu uradu iz Evidence najpozneje do 30. 12. za naslednje leto.
Na podlagi uradnega pisnega obvestila pristojnega finančne organa pooblaščeni delavec občinske uprave opravi popravek podatkov o spremembi zavezanca v Evidenco.
VI. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA 
19. člen 
Nadomestilo se ne plačuje za stavbna zemljišča in objekte, ki se uporabljajo za potrebe obrambe, za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika in za stavbe, ki uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
Nadomestilo se ne plačuje tudi za objekte, ki se uporabljajo za potrebe:
– kmetijske dejavnosti fizičnih oseb (skednji, gospodarska poslopja, kozolci, kašče, silosi …).
– zdravstva, šolstva in otroškega varstva,
– kulture, športa in rekreacije, če se le-ta opravlja na nepridobiten način,
– Rdečega križa, Karitasa, gasilcev, gorskih reševalcev in drugih humanitarnih organizacij.
Plačevanja nadomestila so oproščeni tudi vsi tisti javni zavodi in ustanove, katerih ustanoviteljica je Občina Mežica.
20. člen 
Zavezanci, fizične osebe so lahko oproščeni plačila nadomestila za določen čas, v naslednjih primerih:
– če zavezanec prejema denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek,
– zaradi naravnih in drugih nesreč,
– če so kupili novo stanovanje ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so bili v ceni stanovanja ali v ceni zemljišča za pozidavo plačani stroški komunalnega prispevka.
Zavezanci iz tretje alinee so oproščeni plačila nadomestila za 5 let od dneva vselitve v stanovanjsko hišo ali stanovanje.
Zavezanca se oprosti plačila nadomestila za določen čas na njegovo pisno zahtevo. Vlogo z utemeljitvijo mora zavezanec za plačilo nadomestila vložiti pri občinski upravi Občine Mežica do 31. januarja za tekoče leto.
O oprostitvi plačila nadomestila na podlagi pisne zahteve zavezanca odloča strokovna služba Občine Mežica.
VII. KAZENSKA DOLOČBA 
21. člen 
Pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave za nadomestilo ali ne prijavi pravilnih površin oziroma nastalih sprememb, se kaznuje z globo za prekršek v višini 800,00 EUR (11. člen).
Z denarno kaznijo 250,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 170,00 EUR se kaznuje fizična oseba (zavezanec za plačilo nadomestila po tem odloku), ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Nadzor nad izvajanjem določil iz prejšnjih odstavkov tega člena opravlja strokovna služba Občine Mežica ali njen pooblaščen izvajalec, ki je tudi predlagatelj postopka o prekršku.
22. člen 
Z dnem začetka uporabe tega odloka se na območju Občine Mežica preneha uporabljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mežica (Uradni list RS, št. 118/08).
23. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2018.
Št. 007-0005/2017
Mežica, dne 6. novembra 2017
Župan 
Občine Mežica 
Dušan Krebel l.r.