Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 57/2017 z dne 17. 10. 2017

2686. Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Jesenice, stran 7537.

Na podlagi 38. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in spr.), ter 14. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 101/15) je Občinski svet Občine Jesenice na 22. seji dne 21. 9. 2017 sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Jesenice

UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet Odloka o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Jesenice)

(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Jesenice, s katerim se dopolnijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena, ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Spremembe in dopolnitve OPN vsebujejo uvodne določbe, izvedbeni del ter končne določbe. Strateški del se spremembami in dopolnitvami OPN ne spreminja.

(2) Spremembe in dopolnitve OPN v izvedbenem delu spreminjajo in dopolnjujejo:

– območja namenske rabe prostora,

– prostorske izvedbene pogoje in

– območja, za katere se bodo pripravili občinski podrobni prostorski načrti (OPPN).

2. člen

(vsebina in oblika sprememb in dopolnitev OPN)

(1) Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka in grafične priloge.

(2) Tekstualni del sprememb in dopolnitev OPN sestavljajo naslednja poglavja in podpoglavja:

1. Uvodne določbe,

2. Spremembe in dopolnitve izvedbenega dela,

3. Spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih pogojev,

4. Spremembe in dopolnitve podrobnejših meril in pogojev za posamezne podrobnejše namenske rabe,

5. Spremembe in dopolnitve načinov urejanja prostora,

6. Končne določbe.

(3) Grafične priloge sprememb in dopolnitev OPN vsebujejo:

Grafični prikaz izvedbenega dela:

1. Prikaz stanja prostora (merilo 1:25.000)

2. Pregledna karta Občine Jesenice (merilo 1:50.000),

3. Pregledna karta Občine Jesenice s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij GJI (merilo 1:50.000),

4. Prikaz osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora (merilo 1:5.000),

5. Prikaz območij enot urejanja prostora in GJI (merilo 1:5.000).

(4) Grafični prikazi so izdelani na zemljiško katastrskem prikazu z dne 10. 7. 2017, v merilu 1:5.000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:50.000.

(5) Spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih pogojev določajo urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor na območju, ki ga obravnava ta odlok, ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja, zlasti pa:

– spremembe in dopolnitve pogojev za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,

– spremembe in dopolnitve pogojev za komunalno in energetsko opremljanje,

– spremembe in dopolnitve pogojev za varstvo in urejanje voda,

– spremembe in dopolnitve pogojev za varstvo naravne in kulturne dediščine,

– spremembe in dopolnitve pogojev za varstvo, ohranjanje in izboljšanje človekovega okolja.

(6) Spremembe in dopolnitve pogojev so določeni za celotno Občino Jesenice ter za posamezne enote urejanja. Mesto je še podrobneje urejeno s spremenjenim in dopolnjenim Urbanističnim načrtom. Skupni pogoji za posege v prostor veljajo za vse enote urejanja, razen kadar v pogojih za posamezno enoto ni določeno drugače.

3. člen

(obvezne priloge sprememb in dopolnitev OPN)

(1) Obvezne priloge sprememb in dopolnitev OPN so:

– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,

– Prikaz stanja prostora,

– Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v spremembah in dopolnitvah OPN,

– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

– Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev OPN,

– Povzetek za javnost,

– Okoljsko poročilo.

(2) Obvezne priloge sprememb in dopolnitev OPN so del analogne oblike sprememb in dopolnitev OPN in jih hrani Občina Jesenice.

4. člen

(oblika sprememb in dopolnitev OPN)

Spremembe in dopolnitve OPN so izdelane v digitalni in analogni obliki.

5. člen

V 8. členu Odloka o prostorskem načrtu Občine Jesenice se doda nova osma alineja, ki se glasi:

»(8) Občina bo skušala zagotoviti večje območje namenjeno bolnišnični dejavnosti, prvenstveno na prostih stavbnih zemljiščih.«

6. člen

Prvi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Na vseh opuščenih območjih se sanacijo (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) zagotovi na podlagi sanacijskih programov ter s spremljanjem izvajanja sanacijskih ukrepov. Območja opuščenih nelegalnih kopov se v okviru sanacije nameni novim dejavnostim.«

Za prvim odstavkom se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).«

7. člen

V prvem odstavku 20. člena se za zadnjim stavkom doda nov stavek, ki se glasi »V Občini Jesenice je na območju Splošne bolnice Jesenice urejen heliport.«

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Novozgrajena »industrijska cesta« bo z dograditvijo predstavljala obvozno cesto avtocesti A2, hkrati pa mora omogočiti dobro dostopnost do površin za industrijo in gospodarske cone na južni strani mesta Jesenice. Več prostora se nameni kolesarskemu in peš prometu, preuredi se obcestni prostor.«

V enajstem odstavku se za besedilom »nova postajališča« pika zbriše in doda besedilo »in obračališča.«

8. člen

V prvem odstavku 22. člena se pika zbriše in doda besedilo: »in oskrba iz daljinskega ogrevanja.«

V četrtem odstavku se zbrišeta besedi »predvideno« in »obstoječe«.

Šesti odstavek se črta v celoti in nadomesti z novim šestim odstavkom, ki se glasi:

»(6) Pokritost Občine Jesenice z omrežjem zemeljskega plina se bo nadaljevala po predvidenem programu. Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe se obstoječe objekte obnavlja ter v primeru povečane potrebe po porabi načrtuje okrepitev prenosne plinovodne zmogljivosti. Dograditev obstoječega prenosnega sistema se preveri s funkcionalno tehnološkega, prostorskega, zakonodajnega in okoljskega vidika ter ob upoštevanju obstoječih infrastrukturnih koridorjev. Upoštevati je treba omejitve znotraj varovalnega pasu (2 x 65 m), kjer je treba pridobiti pogoje in soglasja operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina. V varnostnem 2 x 5-metrskem pasu prenosnih plinovodov se izvajajo dela samo pod posebnimi pogoji, ki jih predpiše operater prenosnega sistema zemeljskega plina. Za posege v varstveni pas ostalega plinovodnega omrežja je treba pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.«

V trinajstem odstavku se enota kV nadomesti z enoto kW.

Štirinajsti odstavek se v celoti črta in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:

»(14) V Občini Jesenice je pri oskrbi s toploto na območjih, kjer je predvidena ali je že na voljo infrastruktura daljinskega ogrevanja, priključevanje novih in rekonstruiranih objektov na sistem daljinjskega ogrevanja obvezna, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije (kot. npr. toplotna črpalka).«

Za štirinajstim odstavkom se dodata nova petnajsti in šestnajsti odstavek, ki se glasita:

»(15) Preko območja občine potekajo naslednji obstoječi prenosni plinovodi:

– P295, MRP Jesenice–Železarna; premer 250mm, tlak 10 bar;

– P295, MRP Jesenice–Železarna; premer 200mm, tlak 10 bar;

– R29, RP Britof–MRP Jesenice; premer 200 mm, tlak 50 bar;

– MRP Jesenice, tlak 50 bar;

– Načrtovani prenosni plinovod M10 Vodice–Rateče.

(16) Pri načrtovanju uporabe prostora in projektiranju (objekti s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo), je potrebno skladno z veljavno zakonodajo upoštevati prenosni sistem zemeljskega plina z omejitvami v pripadajočem varovalnem (2 x 65 m) oziroma varnostnem pasu. Predhodno je potrebno pridobiti mnenje oziroma Projektne pogoje in soglasje upravljavca. V tem pasu se dela lahko izvajajo pod posebnimi pogoji upravljavca. Podatki o obstoječih plinovodih so dostopni v Zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava RS in pri operaterju prenosnega sistema zemeljskega plina, kjer so dostopni podatki o načrtovanem prenosnem sistemu.«

9. člen

Na koncu prvega odstavka 23. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »V okviru odvajanja odpadnih voda se ureja tudi odvajanje meteornih voda.«

Za obstoječim tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) V primeru posegov na območjih, kjer je predvideno ali zgrajeno kanalizacijsko omrežje in je priklop povezan z nesorazmernimi stroški gradnje in uporabe, je dopustna tudi izgradnja MČN.«

Dosedanji četrti, peti, šesti, sedmi odstavek postanejo peti, šesti, sedmi in osmi odstavek.

10. člen

V prvem odstavku 24. člena se za besedilom »pitne vode« doda novo besedilo »investicijsko vzdrževalna dela v javno korist, rekonstrukcije,« za besedo »obnovo« pa doda besedilo »in novogradnjo«. Za zadnjim odstavkom se doda nov stavek, ki se glasi: »Zagotavlja se tudi rezervne vire pitne vode.«

V drugem odstavku se za besedilom »za zavarovanje« doda beseda »virov«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Za oskrbo s pitno vodo je treba zagotavljati stalno in neoporečno oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter skladno z zakonodajo zagotavljati tudi nadomestno oskrbo z vodo.«

Na koncu petega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »V kolikor voda iz lastnega vira ni zdravstveno ustrezna, pa ni druge možnosti priključitve na ustrezen vodni vir, je potrebno zagotoviti funkcionalno tretiranje pitne vode.«

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(6) Predvidi se novogradnja vodovoda v Planini pod Golico–Prihodi–Plavški Rovt in Pejce, skupaj z novim zajetjem in vodohranom, obnovi se vodovod Peričnik, vodovod na Kočni, Hrušici, Slovenskem Javorniku, Blejski Dobravi, Lipcah na Potokih, v naselju Murova, ter v KS Sava. Povečajo se zmogljivosti obstoječih vodohranov na celotnem vodovodnem omrežju oziroma se predvidi izgradnja novih.«

11. člen

V četrtem odstavku 25. člena se besedilo »območju deponije Mala Mežakla« zamenja z besedilom »EUP JES 55«

12. člen

Četrti odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(4) Občina Jesenice bo poleg izvedbe sistema zelene mreže začela s pripravo oziroma urejanjem t. i. jeseniške razgledne poti, ki jo bo podaljšala in po severnem robu mesta povezala s Koroško Belo in Hrušico.«

13. člen

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Izvaja se sanacija nelegalnega kopa na Mali Mežakli, kjer se v okviru sanacije (brez nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) nelegalnega kopa, predvideva predelava gradbenih odpadkov.

(2) Opuščeni nelegalni kopi se sanirajo (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin).

14. člen

V četrtem odstavku 43. člena se za besedo »tega« doda beseda »odloka«.

15. člen

V drugem odstavku 47. člena se za besedo »virov« črta beseda »naj«.

16. člen

V četrtem odstavku 49. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Gozdnih cest in vlak ni dovoljeno graditi preko rastišč, gnezdišč, območij brlogov, prezimovališč, in pasišč divjadi in vodovarstvenih območij.«

17. člen

Prvi odstavek 54. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Območje občine se deli na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP). Občina Jesenice je razdeljena na sledeče EUP:

HRU – območje naselja Hrušica

JES – območje naselja Jesenice

SLJ – območje naselja Slovenski Javornik

KOB – območje naselja Koroška Bela

BLD – območje naselja Blejska Dobrava

LIP – območje naselja Lipce

KOC – območje naselja Kočna

JAR – območje naselja Javorniški Rovt

POT – območje naselja Potoki

PRI – Območje naselja Prihodi

PLR – območje naselja Plavški Rovt

PPG – območje naselja Planina pod Golico

POM – območje naselja Podmežakla

PRO – območje prometa

KME – območje kmetijskih površin

GOZ – območje gozdnih površin

NEP – območje neplodnih površin

18. člen

V prvem odstavku 55. člena se v rubriki »B – POSEBNA OBMOČJA« doda vrstica »BT Površine za turizem«, v rubriki »O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE« pa se območje »O Okoljska infrastruktura (ravnanje z odpadki in odpadnimi vodami)« spremeni v območje »Ood Okoljska infrastruktura (ravnanje z odpadki in odpadnimi vodami)« ter doda vrstica »Ovz Vodna zajetja«.

Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:

»(2) Prostorski izvedbeni pogoji določajo merila in pogoje za površine zunaj ureditvenih območij:

K – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
K1		Najboljša kmetijska zemljišča
K2		Druga kmetijska zemljišča
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA
G		Gozdna zemljišča
Gv		Varovalni gozdovi
V – OBMOČJA VODA
VC		Celinske vode
OO – OSTALA OBMOČJA
OO	Ostala območja (nerodovitno zemljišče, skalovje, melišča)

(3) Enote urejanja prostora:

Naziv EUP	Enote urejanja prostora (EUP)	Podrobna namenska raba (PNR)	Tipologija pozidave	Način urejanja	Območja varstva pred hrupom
Belo polje	HRU 1	SS	sb, vd	PIP	3
Dobršnik – sever	HRU 2	SS	ve	PIP	3
Dobršnik – sever	HRU 3	SS	e	PIP	3
Na placu	HRU 4-OPPN	SS		OPPN	3
Dobršnik – jug	HRU 5	SS	e, sb	PIP	3
Hrušica – vas	HRU 6	SS	v, ve	PIP	3
Hrušica – cerkev	HRU 8-OPPN*	CD		OPPN*	3
Plavški travnik II – Vrbje	HRU 9-OPPN	IG		OPPN	3
Transportni plato	HRU 10-OPPN	IG		OPPN	4
Transportni plato	HRU 11-OPPN	IG		OPPN	4
Karavanški plato	HRU 12	BD		PIP	4
Rekreacija – Karavanški plato	HRU 13-OPPN*	ZS		OPPN*	4
Hrušica 14	HRU 14	Ap		PIP	3
Hrušica 15	HRU 15	Ap		PIP	3
Hrušica 16	HRU 16	Ap		PIP	3
Hrušica 17	HRU 17	Ap		PIP	3
Hrušica 18	HRU 18	Ovz		PIP	3
Hrušica 19	HRU 19	Ovz		PIP	3
Hrušica 20	HRU 20	Ovz		PIP	3
Hrušica 21	HRU 21	Ovz		PIP	3
Zgornji Plavž	JES 1	SS	e	PIP	3
Na Pejcah	JES 2	SS	e	PIP	3
Murova	JES 3	SS	v	PIP	3
Spodnji Plavž	JES 4	SS, ZD	e	PIP	3
Plavž	JES 5	SS	e, sb	PIP	3
Razgledna pot	JES 6	SS	e, sb	PIP	3
Hermanov most	JES 7	SS	e	PIP	3
Kurja vas	JES 8	SS	e, sb	PIP	3
Kurja vas	JES 9	SS	e	PIP	3
Pod Krajam	JES 10-OPPN*	SS		OPPN*	3
Pod Krajam	JES 11	SS	e, sb	PIP	3
Tomšičeva	JES 12	SS	e, sb	PIP	3
Tomšičeva	JES 13	SS, ZS	e, sb, vd	PIP	3
Straža	JES 14-ZN	SS		ZN	3
Kejžarjeva	JES 15	SS	e, sb	PIP	3
Cesta železarjev – gasilski dom	JES 16-ZN	SS		ZN	3
Podmežakla	JES 17	SS, ZD	e	PIP	3
Podkočna	JES 18	SS	e	PIP	3
Za Žvagnom	JES 19	SS	e	PIP	3
Dom za ostarele	JES 20	SB		PIP	3
Bolnišnica	JES 21	CD		PIP	1
Bolnišnica – vzhod	JES 22-OPPN*	CD		OPPN*	3
OŠ Plavž	JES 23	CD		PIP	3
Gledališče	JES 24	CD		PIP	3
Gimnazija	JES 25	CD		PIP	3
Stara Sava	JES 26-UN	CD		UN	3
Špedicije	JES 27	CD		PIP	3
Plavž center	JES 28	CU	sb, x	PIP	3
Center II	JES 29	CU	e, sb	PIP	3
Center II – Integral	JES 30	CU	x	PIP	3
Cesta Železarjev – Kazina	JES 31	CU	x	PIP	3
Center Jesenice	JES 32	CU, ZD	x	PIP	3
Hrenovca	JES 33-OLN	CU		OLN	3
Center Stara Sava	JES 34	CU	x	PIP	3
Partizan	JES 35-OPPN*	CU		OPPN*	3
Ob Savi	JES 36-OPPN	CU		OPPN	3
Ob Savi	JES 37-OPPN	CU		OPPN	3
Fiprom	JES 38	CU	x	PIP	4
Stara Sava	JES 39	CU	x	PIP	3
Plavški travnik I	JES 40	CU	x	PIP	4
Ob platoju	JES 41	CU, ZD	x	PIP	4
Kisikarna	JES 42	IP		PIP	4
Plavški travnik I	JES 43	IG		PIP	4
Plavški travnik II – Vrbje	JES 44-OPPN	IG		OPPN	4
Plavški travnik II – Vrbje	JES 45-OPPN	IG		OPPN	4
Železniško skladišče Prešernova	JES 46-OPPN*	IG		OPPN*	4
Poslovna cona Jesenice	JES 47-ZN	IG		ZN	4
Kovin	JES 48	IG		PIP	4
Športno-rekreacijski park Podmežakla	JES 50-UN	BC		UN	3
Kamnolom Podmežakla	JES 51	BC	x	PIP	3
Spominski park Plavž	JES 52	ZP		PIP	3
Mestni park Murova	JES 53	ZP		PIP	3
Park Podmežakla	JES 54	ZP		PIP	3
Mala Mežakla	JES 55	Ood		PIP	4
Dinos	JES 56-OPPN	Ood		OPPN	4
Zbirni center kom. Odpadkov	JES 57-OPPN	Ood		OPPN	4
HE Prodna pregrada Hrušica	JES 58	E		PIP	4
HE Jesenica	JES 59	E		PIP	4
HE Stara Sava	JES 60	E		PIP	4
He Sava	JES 61	E		PIP	4
HE Ukova	JES 62	E		PIP	4
HE Prodna pregrada Javornik	JES 63	E		PIP	4
TP Plavž	JES 64	E		PIP	4
Kopališče	JES 65	BC		PIP	3
Jesenice 66	JES 66	As		PIP	3
Jesenice 67	JES 67	As		PIP	3
Jesenice 68	JES 68	As		PIP	3
Jesenice 69	JES 69	As		PIP	3
Jesenice 70	JES 70	As		PIP	3
Jesenice 71	JES 71	As		PIP	3
Jesenice 72	JES 72	Ovz		PIP	3
Jesenice 73	JES 73	As		PIP	3
Jesenice 74	JES 74	As		PIP	3
Jesenice 75	JES 75	ZD		PIP	3
Jesenice 76	JES 76	ZP		PIP	3
Jesenice 77	JES 77	ZD		PIP	3
Jesenice 78	JES 78	As		PIP	3
Jesenice 79	JES 79	As		PIP	3
Jesenice 80	JES 80-OPPN*	SS		OPPN*	3
Jesenice 81	JES 81	Ovz		PIP	3
Jesenice 82	JES 82	Ovz		PIP	3
Jesenice 83	JES 83	Ovz		PIP	3
Jesenice 84	JES 84	Ovz		PIP	3
Plavški rovt 1	PLR 1	SK	ve	PIP	3
Plavški rovt 2	PLR 2	SK	ve	PIP	3
Plavški rovt 3	PLR 3	SK	ve	PIP	3
Plavški rovt 4	PLR 4	Aw		PIP	3
Plavški rovt 5	PLR 5	Aw		PIP	3
Plavški rovt 6	PLR 6	As		PIP	3
Plavški rovt 7	PLR 7	As		PIP	3
Plavški rovt 8	PLR 8	As		PIP	3
Plavški rovt 9	PLR 9	As		PIP	3
Plavški rovt 10	PLR 10	As		PIP	3
Plavški rovt 11	PLR 11	As		PIP	3
Plavški rovt 12	PLR 12	At		PIP	3
Plavški rovt 14	PLR 14	Ovz		PIP	3
Plavški rovt 15	PLR 15	Ak		PIP	3
Plavški rovt 16	PLR 16	Ovz		PIP	3
Plavški rovt 17	PLR 17	Aw		PIP	3
Plavški rovt 18	PLR 18	Ak		PIP	3
Plavški rovt 19	PLR 19	As		PIP	3
MHE Žerjavec	PLR 20	E		PIP	4
Plavški rovt 21	PLR 21	Ovz		PIP	3
Plavški rovt 22	PLR 22	Ovz		PIP	3
Trebež	SLJ 1	SS	sb, e	PIP	3
Trebež	SLJ 2	SS	e	PIP	3
Slovenski Javornik vzhod	SLJ 3	SS	sb	PIP	3
Borovlje	SLJ 4	SS	e, sb	PIP	3
Podkočna	SLJ 5	SS	e	PIP	3
Nad Trebežem	SLJ 6	SS	ve	PIP	3
Slovenski Javornik – center	SLJ 7	CU, ZD	x	PIP	3
Železniška postaja Slovenski Javornik	SLJ 8	CU, ZD	x	PIP	4
Valjarna Slovenski Javornik	SLJ 9	IP, ZD		PIP	4
Halda – vzhod	SLJ 10-OPPN*	ZS		OPPN*	3
HE Javornik	SLJ 11	E		PIP	4
Trebež	SLJ 12	CU, IP	x	PIP	4
Slovenski Javornik 13	SLJ 13	As		PIP	3
Slovenski Javornik 14	SLJ 14	As		PIP	3
Slovenski Javornik 15	SLJ 15	Ovz		PIP	3
Slovenski Javornik 16	SLJ 16	Ovz		PIP	3
Koroška Bela	KOB 1	SS	e, sb, v	PIP	3
Koroška Bela – vzhod	KOB 2	SS, ZD	e, v	PIP	3
Javorniško nabrežje	KOB 3	SS	e, vd	PIP	3
Nad valjarno II	KOB 4	CU	x	PIP	3
Javorniško nabrežje	KOB 5	CU	x	PIP	3
OŠ Koroška Bela	KOB 6	CD		PIP	3
Acroni	KOB 7	IP		PIP	4
Kamnolom Trebež	KOB 8	IG		PIP	4
Nad jeklarno II	KOB 9	IG		PIP	4
Kres	KOB 10	ZS		PIP	3
Park talcev	KOB 11	ZP, As, At		PIP	3
Čistilna naprava	KOB 12	Ood		PIP	4
Koroška Bela 13	KOB 13	Ap		PIP	3
Koroška Bela 14	KOB 14	Ap		PIP	3
Koroška Bela 15	KOB 15	Ap		PIP	3
Koroška Bela 16	KOB 16	Ap		PIP	3
Koroška Bela 60	KOB 60	Ovz		PIP	3
Koroška Bela 61	KOB 61	Ovz		PIP	3
Koroška Bela 62	KOB 62	Ovz		PIP	3
Koroška Bela 63	KOB 63	Ovz		PIP	3
Koroška Bela 69	KOB 394	K2		PIP	3
Javorniški Rovt – počitniške hiše	JAR 1	SK, G	ve	PIP	3
Javorniški Rovt – gasil. Dom	JAR 2	SK	ve	PIP	3
Javorniški Rovt – Kongo	JAR 3	SK	ve	PIP	3
Javorniški Rovt – spod. Del	JAR 4	SK	ve	PIP	3
Trilobit	JAR 5	BC, VC	x	PIP	3
MHE Trilobit	JAR 5	E		PIP	4
Zoisov park – jezerca	JAR 6	ZP		PIP	3
Zoisov park – gozd	JAR 7	ZP		PIP	3
Javorniški rovt 8	JAR 8	Ap		PIP	3
Javorniški rovt 9	JAR 9	At		PIP	3
Javorniški rovt 10	JAR 10	At		PIP	3
Javorniški rovt 11	JAR 11	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 12	JAR 12	Ak		PIP	3
Javorniški rovt 13	JAR 13	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 14	JAR 14	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 15	JAR 15	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 16	JAR 16	Ap		PIP	3
Javorniški rovt 17	JAR 17	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 18	JAR 18	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 19	JAR 19	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 20	JAR 20	As		PIP	3
Javorniški rovt 21	JAR 21	As		PIP	3
Javorniški rovt 22	JAR 22	Aw		PIP	3
MHE Javorniški Rovt 1	JAR 23	E		PIP	4
MHE Javorniški Rovt 2	JAR 24	E		PIP	4
MHE Javorniški Rovt 3	JAR 25	E		PIP	4
Javorniški rovt 26	JAR 26	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 27	JAR 27	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 28	JAR 28	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 29	JAR 29	As		PIP	3
Javorniški rovt 30	JAR 30	Ak		PIP	3
Javorniški rovt 32	JAR 32	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 33	JAR 33	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 34	JAR 34	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 38	JAR 38	Ak		PIP	3
Javorniški rovt 39	JAR 39	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 40	JAR 40	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 41	JAR 41	As		PIP	3
Javorniški rovt 42	JAR 42	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 43	JAR 43	Ak		PIP	3
Javorniški rovt 44	JAR 44	Ak		PIP	3
Javorniški rovt 45	JAR 45	Ak		PIP	3
Javorniški rovt 46	JAR 46	As		PIP	3
Javorniški rovt 47	JAR 47	As		PIP	3
Javorniški rovt 48	JAR 48	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 49	JAR 49	Ak		PIP	3
Javorniški rovt 50	JAR 50	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 51	JAR 51	At		PIP	3
Javorniški rovt 52	JAR 52	As		PIP	3
Javorniški rovt 53	JAR 53	As		PIP	3
Javorniški rovt 54	JAR 54	Ak		PIP	3
Javorniški rovt 55	JAR 55	At		PIP	3
Javorniški rovt 56	JAR 56	Ak		PIP	3
Javorniški rovt 57	JAR 57	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 58	JAR 58	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 59	JAR 59	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 60	JAR 60	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 61	JAR 61	As		PIP	3
Javorniški rovt 62	JAR 62	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 63	JAR 63	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 64	JAR 64	Aw		PIP	3
Javorniški rovt 65	JAR 65	Aw		PIP	3
MHE Trebež	JAR 66	E		PIP	4
Javorniški rovt 67	JAR 67	Ovz		PIP	3
Javorniški rovt 68	JAR 68	Ovz		PIP	3
Javorniški rovt 69	JAR 69	Ovz		PIP	3
Javorniški rovt 104	JAR 104	Aw		PIP	3
Kočna	KOC 1	SS	ve	PIP	3
Kočna	KOC 2	SS	ve	PIP	3
Kočna 3	KOC 3	At		PIP	3
Kočna 4	KOC 4	Ovz		PIP	3
Kočna 5	KOC 5	Ovz		PIP	3
Lipce	LIP 1	SS	ve	PIP	3
Lipce	LIP 2	ZS		PIP	3
Lipce 3	LIP 3	As		PIP	3
Lipce 4	LIP 4	As		PIP	3
Na Saplah	BLD 1	SS	e	PIP	3
Blejska Dobrava	BLD 2	SS	v, ve	PIP	3
Jurč	BLD 3	SS	e	PIP	3
Poslovna cona Črna vas	BLD 4-UN	IG		UN	4
Pančur	BLD 5	IG		PIP	4
Rekreacija Perun	BLD 6-OPPN	ZS		OPPN	3
Pokopališče Blejska Dobrava	BLD 7	ZK		PIP	3
Blejska Dobrava 8	BLD 8	As		PIP	3
Blejska Dobrava 9	BLD 9	As		PIP	3
Blejska Dobrava 10	BLD 10	As		PIP	3
Blejska Dobrava 11	BLD 11	As		PIP	3
Blejska Dobrava 12	BLD 12	As		PIP	3
Blejska Dobrava 13	BLD 13	Ovz		PIP	3
Blejska Dobrava 14	BLD 14	Ovz		PIP	3
Blejska Dobrava 37	BLD 37	VC		PIP	3
Avtocesta – odsek Jesenice	PRO 1-LN	PC		LN	4
Magistralna cesta Jesenice–Rateče, odsek Hrušica	PRO 2	PC		PIP	4
Magistralna cesta Jesenice–	PRO 3	PC		PIP	4
Rateče, odsek Jesenice zahod
magistralna cesta Jesenice–Rateče, odsek Koroška Bela	PRO 4	PC		PIP	4
Cesta Jesenice–Bled, odsek Podkočna	PRO 5	PC		PIP	4
Cesta Jesenice–Bled, odsek Kočna	PRO 6	PC		PIP	4
Avtocesta – odsek Karavanški plato	PRO 7	PC		PIP	4
Magistralna cesta, odsek Potoki–Moste	PRO 9	PC		PIP	4
Železnica Jesenice–Avstrija	PRO 10	PŽ		PIP	4
Železniška postaja Jesenice	PRO 11-ZN	PŽ		ZN	4
Železnica Jesenice–Ljubljana, odsek med ŽP Jesenice in ŽP Slovenski Javornik	PRO 12-LN	PŽ		LN	4
Železnica Jesenice–Ljubljana, odsek Javornik–Potoki	PRO 13	PŽ		PIP	4
Železnica Jesenice–Bohinj, odsek Hrenovca	PRO 14	PŽ		PIP	4
Železnica Jesenice–Bohinj, odsek Podmežakla	PRO 15	PŽ		PIP	4
Železnica Jesenice–Bohinj, odsek Blejska Dobrava	PRO 16	PŽ		PIP	4
Železnica Jesenice–Bohinj, odsek Vintgar	PRO 17	PŽ		PIP	4
Železnica Jesenice–Ljubljana, odsek Potoki–Moste	PRO 18	PŽ		PIP	4
Plavški Rovt	PLR 1	SK	ve	PIP	3
Plavški Rovt	PLR 2	SK	ve	PIP	3
Žerjavec	PLR 3	SK	ve	PIP	3
Plavški rovt 4	PLR 4	Aw		PIP	3
Plavški rovt 5	PLR 5	Aw		PIP	3
Plavški rovt 6	PLR 6	As		PIP	3
Plavški rovt 7	PLR 7	As		PIP	3
Plavški rovt 8	PLR 8	As		PIP	3
Plavški rovt 9	PLR 9	As		PIP	3
Plavški rovt 10	PLR 10	As		PIP	3
Plavški rovt 11	PLR 11	As		PIP	3
Plavški rovt 12	PLR 12	At		PIP	3
Plavški rovt 14	PLR 14	Ovz		PIP	3
Plavški rovt 15	PLR 15	Ak		PIP	3
Plavški rovt 16	PLR 16	Ovz		PIP	3
Plavški rovt 17	PLR 17	Aw		PIP	3
Plavški rovt 18	PLR 18	Ak		PIP	3
Plavški rovt 19	PLR 19	As		PIP	3
Plavški rovt 20	PLR 20	E		PIP	4
Plavški rovt 21	PLR 21	Ovz		PIP	3
Plavški rovt 22	PLR 22	Ovz		PIP	3
Betel – počitniške hiše	PPG 1	SK	ve	PIP	3
Planina – proti Mentnu	PPG 2	SK	ve	PIP	3
Belcijan	PPG 3-OPPN*	BT		OPPN*	3
Planina – center	PPG 4	SK	ve	PIP	3
Planina – pod cerkvijo	PPG 5	SK	ve	PIP	3
Planina – proti Adamču	PPG 6	SK	ve	PIP	3
Planina – proti Adamču	PPG 7	SK	ve	PIP	3
Pod Španovim vrhom	PPG 8-OPPN*	SP		OPPN*	3
Planina -cerkev	PPG 9	CU	x	PIP	3
Planina pod Golico 10	PPG 10	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 11	PPG 11	At		PIP	3
Planina pod Golico 12	PPG 12	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 13	PPG 13	At		PIP	3
Planina pod Golico 14	PPG 14	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 15	PPG 15	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 16	PPG 16	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 17	PPG 17	At		PIP	3
Planina pod Golico 18	PPG 18	At		PIP	3
Planina pod Golico 19	PPG 19	At		PIP	3
Planina pod Golico 20	PPG 20	Ak		PIP	3
Planina pod Golico 21	PPG 21	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 22	PPG 22	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 23	PPG 23	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 24	PPG 24	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 25	PPG 25	At		PIP	3
Planina pod Golico 26	PPG 26	As		PIP	3
Planina pod Golico 27	PPG 27	As		PIP	3
Planina pod Golico 28	PPG 28	As, OO		PIP	3
MHE Planina 2	PPG 29	E		PIP	4
Planina pod Golico 30	PPG 30	Ak, Ap		PIP	3
Planina pod Golico 31	PPG 31	Ak, Ap		PIP	3
Planina pod Golico 32	PPG 32	As		PIP	3
Planina pod Golico 33	PPG 33	As		PIP	3
Planina pod Golico 34	PPG 34	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 35	PPG 35	Ovz, Gv		PIP	3
Planina pod Golico 36	PPG 36	Ovz		PIP	3
MHE Planina 1	PPG 37	E		PIP	4
Planina pod Golico 38	PPG 38	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 39	PPG 39	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 40	PPG 40	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 41	PPG 41	Ak		PIP	3
Planina pod Golico 42	PPG 42	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 43	PPG 43	As		PIP	3
Planina pod Golico 44	PPG 44	As		PIP	3
Planina pod Golico 45	PPG 45	As		PIP	3
Planina pod Golico 46	PPG 46	Ak		PIP	3
Planina pod Golico 47	PPG 47	As		PIP	3
Planina pod Golico 48	PPG 48	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 49	PPG 49	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 50	PPG 50	Ak		PIP	3
Planina pod Golico 51	PPG 51	At		PIP	3
Planina pod Golico 52	PPG 52	Ovz, As		PIP	3
Planina pod Golico 53	PPG 53	Ak		PIP	3
Planina pod Golico 54	PPG 54	Ovz		PIP	3
Planina pod Golico 55	PPG 55	Ak		PIP	3
Planina pod Golico 56	PPG 56	At		PIP	3
Planina pod Golico 57	PPG 57	At		PIP	3
Planina pod Golico 58	PPG 58	At		PIP	3
Planina pod Golico 59	PPG 59	E		PIP	4
Planina pod Golico 60	PPG 60	At		PIP	3
Planina pod Golico 61	PPG 61	Aw		PIP	3
Planina pod Golico 62	PPG 62	Ak		PIP	3
MHE Betel	PPG 63	E		PIP	4
Planina pod Golico 64	PPG 64	Ap		PIP	3
Planina pod Golico 65	PPG 65	Ap		PIP	3
Planina pod Golico 66	PPG 66	Ap		PIP	3
Planina pod Golico 67	PPG 67	Ap		PIP	3
Planina pod Golico 68	PPG 68	Ap		PIP	3
Planina pod Golico 69	PPG 69	Ap		PIP	3
Planina pod Golico 70	PPG 70	At		PIP	3
Planina pod Golico 71	PPG 71	Ovz		PIP	3
Planina pod Golico 72	PPG 72	Ovz		PIP	3
Planina pod Golico 163	PPG 163	As		PIP	3
Planina pod Golico 163	PPG 74	Ap		PIP	3
Planina pod Golico 163	PPG 75	Ap		PIP	3
Planina pod Golico 163	PPG 77	Ovz		PIP	3
Prihodi	PRI 1	SK	ve	PIP	3
Prihodi	PRI 2	SK	ve	PIP	3
Prihodi 3	PRI 3	As		PIP	3
Prihodi 4	PRI 4	Aw		PIP	3
Prihodi 5	PRI 5	As		PIP	3
Prihodi 6	PRI 6	Ak		PIP	3
Prihodi 7	PRI 7	Aw		PIP	3
Prihodi 8	PRI 8	As		PIP	3
Prihodi 9	PRI 9	Aw		PIP	3
Prihodi 10	PRI 10	Aw		PIP	3
Prihodi 11	PRI 11	Ak		PIP	3
Prihodi 12	PRI 12	Ak		PIP	3
Prihodi 13	PRI 13	Ak		PIP	3
Prihodi 14	PRI 14	As		PIP	3
Prihodi 15	PRI 15	Aw		PIP	3
Prihodi 16	PRI 16	As		PIP	3
Prihodi 17	PRI 17	As		PIP	3
Prihodi 18	PRI 18	Ak		PIP	3
Prihodi 19	PRI 19	Aw		PIP	3
Prihodi 20	PRI 20	Aw		PIP	3
Prihodi 21	PRI 21	Aw		PIP	3
Prihodi 22	PRI 22	Aw		PIP	3
Prihodi 23	PRI 23	Aw		PIP	3
Prihodi 24	PRI 24	Ovz		PIP	3
Prihodi 25	PRI 25	Ovz		PIP	3
Prihodi 26	PRI 26	Ovz		PIP	3
Prihodi 27	PRI 27	Ovz		PIP	3
Prihodi 28	PRI 28	Ovz		PIP	3
Prihodi 29	PRI 29	Aw		PIP	3
Prihodi 30	PRI 30	Aw		PIP	3
Potoki	POT 1	SK	ve	PIP	3
Potoki	POT 2	SK	ve	PIP	3
Potoki 3	POT 3	Ovz		PIP	3
Potoki 4	POT 4	Ap		PIP	3
Potoki 5	POT 5	Ovz		PIP	3
Potoki 6	POT 6	Ovz		PIP	3

Kmetijsko zemljišče – najboljša kmetijska zemljišča	KME 4, KME 58 KME 74 KME 75 KME 78 KME 100 – 103 KME 113 KME 145 KME 148 – 150 KME 152 – 159 KME 162 KME 166 KME 167 KME 171 KE 182 KME 200 KME 210 KME 220 KME 226 KME 232 KME 242 KME 244 KME 247	K1		PIP	/
	KME 258 KME 259 KME 264 KME 266 KME 268 KME 273 KME 275 KME 309 KME 310 KME 312 KME 314 KME 319 KME 321 KME 324 – 326 KME 344 KME 347 KME 353 KME 356 KME 359 KME 362 – 365 KME 375 KME 377 KME 380 KME 392 KME 396 KME 4023 KME 403

Kmetijsko zemljišče – druga kmetijska zemljišča	KME 1 – 3 KME 5 – 57 KME 59 – 73 KME 76 KME 77 KME 79 – 99 KME 104- 112 KME 114 – 144 KME 146 KME 147 KME 151 KME 160 KME 161 KME 163 – 165 KME 168 – 170 KME 172 – 181 KME 183 – 199 KME 201 – 209 KME 211- 219 KME 221 – 225 KME 227 – 231 KME 233 – 241 KME 243 KME 245 KME 246 KME 248 – 257 KME 260 – 263 KME 265 KME 267 KME 269 – 272 KME 274 KME 276 – 308 KME 311 KME 313 KME 315 – 318 KME 320 KME 322 KME 323 KME 327 – 343 KME 345	K2		PIP	/
	KME 346 KME 348 – 352 KME 354 KME 355 KME 357 KME 358 KME 360 KME 361 KME 363 KME 366 – 374 KME 376 KME 378 KME 379 KME 381 – 391 KME 393 KME 394 KME 397 – 401 KME 404 KME 405 KME 407

Kmetijsko zemljišče – druga kmetijska zemljišča	GOZ 230	K2		PIP	/
Gozdna zemljišča	GOZ 1 GOZ 9 GOZ 11 GOZ 15 GOZ 23 GOZ 27 GOZ 42 GOZ 60 – 65 GOZ 67 GOZ 73 GOZ 74 GOZ 78 GOZ 87 – 96 GOZ 98 – 114 GOZ 116 GOZ 117 GOZ 119 GOZ 123 – 129 GOZ 131 – 137 GOZ 140 GOZ 141 GOZ 146 GOZ 147 GOZ 149 GOZ 152 GOZ 161 GOZ 163 GOZ 167 GOZ 169 GOZ 172 GOZ 178 GOZ 179 GOZ 181 – 186 GOZ 188 – 192 GOZ 194 GOZ 195 GOZ 198 – 201 GOZ 203 – 205 GOZ 207 GOZ 212 GOZ 216 GOZ 218 – 221 GOZ 224 GOZ 227 GOZ 229 – 231	G		PIP	/
Gozdna zemljišča – varovalni gozd	GOZ 2 – 8 GOZ 10 GOZ 12 – 14 GOZ 16 – 22 GOZ 24 – 26 GOZ 28 – 41 GOZ 43 – 58 GOZ 66 GOZ 68 – 72 GOZ 75 – 77 GOZ 79 – 85 GOZ 79 GOZ 115 GOZ 118 GOZ 120 – 122 GOZ 130 GOZ 138 GOZ 139 GOZ 142 – 145 GOZ 148 GOZ 150 GOZ 151 GOZ 153 – 160 GOZ 162 GOZ 164 – 166 GOZ 168 GOZ 170 GOZ 171 GOZ 173 – 177 GOZ 180 GOZ 187 GOZ 193 GOZ 196 GOZ 197 GOZ 202 GOZ 206 GOZ 208 – 211 GOZ 213 – 215 GOZ 217 GOZ 222 GOZ 223 GOZ 225 GOZ 226 GOZ 228	Gv		PIP	/

Ostala območja	NEP 1 – 29 NEP 39 – 52	OO		PIP	/
Ostala območja	NEP 30 – 38	VC		PIP	/

* predlagan občinski podrobni prostorski načrt.«

19. člen

V prvem odstavku 56. člena se črta besedilo »za območje kmetijskih zemljišč in«.

Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:

»(4) Gospodarska javna infrastruktura se lahko gradi (odstranitev, nova gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje) v vseh območjih urejanja, tudi v območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov, v kolikor so pridobljena soglasja pristojnih organov.

(5) Zasebna infrastruktura (kot so npr. hišni priključki), se lahko gradi (odstranitev, nova gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje) tudi izven stavbnih zemljišč ob soglasju občinskega sveta, kateremu se ob vlogi za izdajo soglasja predloži IDZ z že pridobljenimi projektnimi pogoji ter opredeljenimi in opisanimi variantami predlaganih rešitev. Poleg soglasja občinskega sveta mora investitor pridobiti tudi soglasje nosilca urejanja prostora, glede na namensko rabo območja varovanja zemljišča po katerem bi zasebna infrastruktura potekala.

(6) Za vso infrastrukturo (javno in zasebno), ki je v prikazu prostora, je potrebno od upravljavca pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja ali začetkom kakršnegakoli posega, pridobiti projektne pogoje oziroma soglasje.

(7) Stavbe za potrebe pridobivanja električne energije (npr. strojnice MHE) so dovoljene v za to predvidenih območjih z namensko rabo z oznako E. Ostali tehnološki deli objektov za pridobivanje električne energije ali drugih energetskih objektov, ki so potrebni za delovanje takega objekta (npr. cevovodi, vtočni in iztočni objekti ipd.) se lahko gradijo na vseh območjih urejanja v kolikor je pridobljeno soglasje pristojnih organov.«

20. člen

58. člen se v celoti spremeni in se glasi:

»(1) Prostorski izvedbeni pogoji so, glede vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnje, postavitve in oblikovanje, podrobno opredeljeni v prilogi odloka – Tabela o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP.

(2) Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe so tudi objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega stavbe in služijo njenim prebivalcem.

(3) Nezahtevni, enostavni in začasni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske infrastrukture, ampak so lahko priključeni samo na obstoječe priključke.

(4) Začasni objekti so objekti sezonskega turističnega značaja ali objekti namenjeni uporabi v času prireditve, in se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna in priključena na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Lahko se postavijo samo na območjih, kjer potekajo športne, rekreacijske ali kulturne prireditve, in sicer samo v času prereditev. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah ter drugih površinah in objektih. Začasne objekte je potrebno po zaključku prireditve oziroma sezone odstraniti.

(5) Postavitev kioskov je dovoljena na javnih površinah. Za postavitev je potrebno pridobiti predhodno soglasje pristojnega organa občinske uprave. S soglasjem se določi tudi čas trajanja postavitve kioska.

(6) Ekološki otok se oblikuje tako, da bo oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ne bo moteč v prostoru. Umeščen mora biti na dobro dostopnem mestu.

(7) Postavitev lovilne mreže in prosto visečih mrež ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči.

(8) Na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave geotermičnih virov, izrabe sončne energije za ogrevanje in proizvodnjo energije pod pogojem, da raziskave in postavitve trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.

(9) Na območju Karavank so dovoljeni manjši posegi za označitev, obnovo in opremo tematskih poti (kot so npr. geološka, rudarska …). Po posegih morajo biti površine sanirane in krajinsko nemoteče zavarovane proti eroziji.«

21. člen

59. člen se v celoti spremeni in se glasi:

»(1) Gradnja novih manj zahtevnih in zahtevnih objektov za oglaševanje v Občini Jesenice ni dovoljena.

(2) Nezahtevni in enostavni objekti za oglaševanje v posameznih EUP se lahko gradijo v skladu Prilogo 1 (tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov) in občinskim odlokom, ki ureja plakatiranje in oglaševanje v Občini Jesenice.

(3) Izjemo predstavlja oglaševanje na objektih, kjer je dovoljeno oglaševanje dejavnosti, ki se v predmetnem objektu nahaja.

(4) Dovoljeno je oglaševanje na drogovih javne razsvetljave v skladu z občinskim odlokom, ki ureja plakatiranje in oglaševanje v Občini Jesenice.

(5) Oglaševanje na premičnih plakatnih mestih je dovoljeno v času prireditev in en teden pred prireditvijo v Občini Jesenice. Oglaševanje na premičnih plakatnih mestih za potrebe volitev je dovoljeno v skladu z zakonom.

(6) Ni dovoljeno oglaševanje z laserji, baloni ipd., kjer tablo nadomesti druga osnova za oglaševanje.«

22. člen

Na koncu osmega odstavka 60. člena se doda stavek, ki se glasi: »Na poplavnih in vodovarstvenih območjih se lahko ti posegi načrtujejo le skladno z določili veljavne področne zakonodaje in ob predhodni pridobitvi vodnega soglasja.«

Na koncu desetega odstavka se pika briše in doda besedilo, ki se glasi »z izjemo območja kmetijskih zemljišč, v kolikor so za posege pridobljena ustrezna soglasja pristojnih organov.«

23. člen

Sedmi odstavek 61. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(7) Če se bo poseg izvajal na stavbnem zemljišču, preko katerega potekajo obstoječe dostopne poti do kmetijskih in gozdnih zemljišč in ki meji na strnjene kmetijske in gozdne površine, je potrebno še naprej zagotavljati neoviran dostop do kmetijskih in gozdnih površin.«

24. člen

Drugi odstavek 62. člena se briše, vsi nadaljnji odstavki se ustrezno preštevilčijo.

V novem osmem odstavku se na koncu doda besedilo »Na območju stavbnih zemljišč je dopustna gradnja opornih zidov tudi kot manj zahtevnih objektov. Izven območja stavbnih zemljišč je dopustna gradnja opornih zidov kot manj zahtevnih objektov le za potrebe gradnje javne prometne infrastrukture, urejanja vodotokov in v primerih zagotovitve stabilnosti terena.«

25. člen

V 63. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Upoštevati je potrebno varstvene usmeritve za zmanjšanje negativnih učinkov invazivnih tujerodnih vrst:

– Za zunanje ureditve objektov in zelenih površin naj se prednostno uporablja avtohtone okrasne rastline, od tujerodnih pa le tiste, ki niso invazivne.

– Na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot, Natura 2000 in EPO se za zunanje ureditve objektov in zelenih površin ne uporablja invazivnih tujerodnih rastlin.

– Pri gradbenih delih naj se, če je le mogoče, ne območje posega ne dovaža materiala, oziroma se uporablja le takega, ki ne vsebuje ostankov invazivnih tujerodnih vrst. Predvsem pri večjih posegih priporočamo vsaj 3-letni nadzor nad pojavom invazivnih tujerodnih vrst, pri manjših pa redno vzdrževanje prizadetih površin (košnja vsaj 3–4-krat letno).

– V naravo naj se ne odlaga organskih ostankov z vrtov.«

26. člen

Na koncu petega odstavka 66. člena se pika zamenja z vejico in doda besedilo, ki se glasi: », znaša:

– na cestah, kjer ob vozišču ni kolesarskih stez in pločnikov – pas širine 5,00 m, merjeno od zunanjega roba vozišča,

– na cestah, kjer je ob vozišču kolesarska steza, pločnik ali druga prometna površina, namenjena prometu – pas širine 2,00 m, merjeno od zunanjega roba prometne površine, ki je ob vozišču.«

Prva dva stavka šestega odstavka se brišeta in se nadomestita z besedilom:

»Ob rekonstrukcijah je potrebno zagotoviti profil ceste skladno z veljavno zakonodajo.«

27. člen

Prvi odstavek 67. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Pri novogradnjah in povečanju kapacitete pri rekonstrukcijah, dozidavah, nadzidavah in spremembah namembnosti stavb, je treba na stavbnem zemljišču za dodane, spremenjene ali nove kapacitete (brez upoštevanja obstoječih kapacitet) zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah za stanovalce, zaposlene in obiskovalce. V kolikor na stavbnem zemljišču ni možno zagotoviti zadostnega števila parkirnih mest, je možno le- te zagotoviti na drugih stavbnih zemljiščih v oddaljenosti do 200 m zračne linije od stavbnega zemljišča, na katerem se izvaja poseg. Njihovo število se upošteva v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991) oziroma s posebnimi določili tega odloka.«

Četrti in peti odstavek se brišeta in nadomestita z besedilom:

»(4) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest, v skladu s področno zakonodajo.

Dejavnost oziroma raba objekta	minimalno število parkirnih mest
enostanovanjske stavbe	2 PM
dvostanovanjske stavbe	4 PM
večstanovanjske stavbe	2 PM/stanovanje + dodatno 1 PM/10 stanovanj
počitniške hiše (apartmaji)	1 PM/počitniško enoto
bolnišnice, domovi za ostarele in varovana stanovanja za starejše občane	1 PM/5 postelj
dijaški in študentski domovi ter mladinska prenočišča	1 PM/10 postelj
vrtci, šole	2 PM/oddelek
športna igrišča	1 PM/250 m² površine igrišč
zdravstveni domovi	1 PM na 100 m²
prireditveni prostori, kulturne in športne dvorane	1 PM/5 sedežev
verski objekti	1 PM/20 m² uporabne površine
trgovine	2 PM/30 m² prodajne površine
gostilne (gostinski objekti z izjemo apartmajev)	1 PM/4 sedeže
gostilne s prenočišči	1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev
obrtni in industrijski objekti	1 PM/50 m² neto površine
skladišča	1 PM/100 m² neto površine
poslovni prostori s strankami	1 PM/30 m² neto površine

(5) Za nove poslovne prostore v obstoječih stavbah v območjih JES, SLJ in KOB, se za potrebe parkiranja strank uporabljajo javne parkirne površine. Posebnih parkirnih mest ni potrebno zagotavljati. V primeru nove gradnje, dozidave in nadzidave objekta, je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest v skladu s četrtim odstavkom 67. člena za del objekta, ki se na novo zgradi, dozida ali nadzida.

(6) V skladu s CC-SI klasifikacijo, za industrijske stavbe in skladišča določba petega odstavka ne velja. V takem primeru je investitor dolžan zagotoviti zgoraj predpisano število parkirnih prostorov na lastnem zemljišču.«

28. člen

V četrtem odstavku 69. člena se za oklepajem doda beseda »zajetja«.

29. člen

Prvi odstavek 71. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Gradnja in urejanje distribucijskega sistema daljinske toplote ter priklopi nanj, morajo biti v skladu z lokalnim energetskim konceptom Občine Jesenice, njegovimi dopolnitvami ter tem aktom.«

30. člen

Prvi odstavek 72. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Gradnja in urejanje plinovodnega omrežja ter priklapljanje nanj mora biti skladno z lokalnim energetskim konceptom Občine Jesenice.«

31. člen

Šesti odstavek 73. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(6) Za območje Občine Jesenice je dovoljena uporaba vetrnih elektrarn do moči največ 1 mW, ki se jih sme postavljati na objektih, kot prosto stoječe agregate pa povsod, razen v primeru, ko poseg pomeni bistvene škodljive vplive na lastnosti naravnih vrednot in na biotsko raznovrstnost (na območjih Natura je potrebno izvesti celovito presojo posega na naravo). Postavitev prostostoječih vetrnih elektrarn je dopustna tudi na kmetijskih zemljiščih z boniteto manj kot 35.«

32. člen

V četrti alinei tretjega odstavka 75. člena se besedilo »Agencije RS za okolje« zamenja z besedilom »pristojnega organa za ohranjanje narave.«

33. člen

Deveti odstavek 78. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(9) V primeru gradnje in drugih posegov na kulturnih spomenikih, vplivnih območjih kulturnih spomenikov, varstvenih območij dediščine, registrirani dediščini vpisani v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka ali vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi pogoji in določili, ki veljajo za to območje urejanja.

34. člen

V petem odstavku 80. člena se za besedo »ni« doda beseda »preverjenih« in besedilo »Agencije RS za okolje« se zamenja z besedilom »pristojnega organa za ohranjanje narave.«

Na koncu šestega odstavka 80. člena se doda besedilo: »Naravovarstveni statusi so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je sestavni del prostorskega akta.«

Deseti odstavek 80. člena se briše in dosedanji enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek postanejo deseti, enajsti in dvanajsti odstavek.

Sedanji dvanajsti odstavek 80. člena se spremeni tako, da se glasi:

(12) Pred morebitno rekonstrukcijo obstoječih objektov je na območju Natura 2000 in v obsegu 100 m okrog zunanje meje območja Natura 2000 treba v času med junijem in avgustom opraviti inventarizacijo prisotnosti kotišč netopirjev malih podkovnjakov. Ob ugotovitvi kotišč je treba pridobiti mnenje z usmeritvami za posege v prostor s strani pristojnega organa za varstvo narave.

Za dvanajstim odstavkom 80. člena, se dodajo novi odstavki:

(13) Na vseh zemljiščih, katerih dejanska raba je kmetijska in ki se nahajajo znotraj območja popisanih habitatnih tipov in rastišč narcis, se spodbuja ekstenzivno kmetijstvo, in sicer do začetka izvajanja del v okviru dopustnih gradbenih posegov v posamezni EUP.

(14) Na vseh zemljiščih, ki mejijo na gozdne površine prikazane v grafičnem delu odloka, je potrebno ohranjati gozdni rob.

(15) Za posege in gradnje na območjih pričakovanih naravnih vrednot Karavanke – nahajališča permokarbonskih fosilov, polimetalno orudenje, ki je prikazana v grafičnem delu odloka (v prikazu stanja prostora), naj se zaradi spremljave del in morebitne najdbe fosilov in mineralov obvesti ZRSVN OE Kranj teden dni pred začetkom zemeljskih del.

(16) Na območji naravnih vrednot Save Dolinke in ob potoku Javornik se nove gradnje stavb odmaknejo od vodotokov, tako da se ohranjajo njihove morfološke in hidrološke lastnosti in obrežna vegetacija.

(17) Na območjih evidentiranih habitatnih tipov in rastišč narcis so dovoljene samo rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih objektov. Nove gradnje so dopustne ob pridobitvi soglasja pristojnega organa za ohranjanje narave.

(18) Za umestitev vseh vrst objektov na območjih Nature 2000 je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa in po potrebi izvesti presojo vplivov na okolje.

35. člen

V 82. členu se doda sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7) V Občini Jesenice so določeni prireditveni prostori, za katere je bilo izdelano Poročilo o emisiji hrupa v okolje za shode in prireditve:

– Trg Toneta Čufarja, skupaj s parkiriščem za gledališčem (Poročilo št. 82/1-2008)

– Pred kulturnim domom Hrušica (Poročilo št. 84/1-2008)

– Pri gasilnem domu na Koroški Beli (Poročilo št. 83/2008)

– Športni park Podmežakla (Poročilo št. 81/1-2008)

– Parkirišče pri Čopu v Planini pod Golico (Poročilo št. 85/1-2008)

– Na Pristavi (Poročilo št. 86/1-2008)

– Balinišče baza (Poročilo št. 77/1-2013)

– ŠKD Fido na Hrušici (Poročilo št. 80/1-2013)

– Vadbišče kinološkega društva na Lipcah (Poročilo št. 81/1-2013)

– Kopališče Ukova (Poročilo št. 27/1-2013)

– Pri gasilnem domu Blejska Dobrava (Poročilo št. 65/1-2008)

– Trg na Stari savi (Poročilo št. 63/1-2008)

– Območje muzeja na prostem (Poročilo št. 79/1-2013)

– Območje makadamskega parkirišča Fiprom (Poročilo št. 24/1-2013)

– Park ob Ruardovi graščini (Poročilo št. 78/1-2013)

– Pri gasilnem domu v Planini pod Golico (Poročilo št. 81/1-2015)«.

36. člen

Tretji odstavek 83. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Bivalni prostori v sosednjih stanovanjskih stavbah ter sosednjih objektih s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, na katere vpliva osenčenje, morajo biti osončeni:

– 21. 12.	1 h,
– 21. 3. in 23. 9.	3 h.«

Za tretjim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:

»(4) Kadar je lega sosednjega objekta takšna, da že stanje pred posegom ne omogoča predpisanega osončenja, je potrebno v projektni dokumentaciji prikazati, da se zaradi predvidenega posega osončenje sosednjega objekta ne bo dodatno zmanjšalo.«

37. člen

V 84. členu se dodata novi tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

»(3) V prikazu stanja so določena območja, na katerih je treba pred poseganjem v prostor izdelati ustrezno strokovno podlago s področja geomehanike. Območja so povzeta po strokovni podlagi: Poročilo o izdelavi kart geološko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobočnega premikanja v merilu 1:25000 za Občino Jesenice, DN 2003736, Gradbeni inštitut ZRMK, september 2010.

(4) Investitor mora v sklopu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za enostavne, nezahtevne, manjzahtevne in zahtevne objekte pridobiti strokovno mnenje s področja geomehanike za območja, ki so v strokovnih podlagah opredeljena kot območja ogroženosti pred plazovi in so v območjih tveganja R1 ali R2. V ostalih območjih, je izdelava elaborata s področja geomehanike priporočljiva, ni pa obvezna.«

38. člen

V prvem odstavku 86. člena se črta besedilo: »izdelati hidrološko hidravlično študijo in«.

39. člen

Besedilo drugega odstavka 88. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Vsi objekti, za katere predpisi zahtevajo gradnjo zaklonišč, se morajo načrtovati skladno s področno zakonodajo s področja gradnje zaklonišč.«

Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Za potrebe zagotavljanja požarne varnosti, je potrebno zagotoviti ustrezne odmike od parcelnih meja in odmike od sosednjih objektov. Načrtovati je potrebno ustrezne protipožarne ločitve, vireza zadostno oskrbo z vodo za gašenje, površine za neovirane in varne dovoze ter dostope in delovne površine za intervencijska vozila. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.«

40. člen

92. člen se spremeni tako, da se glasi:

»92. člen

(območje SSe)

SSe - stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti
1	OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
S	Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
2	OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
SS	Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin.
3	TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
e	Prosto stoječa hiša z največ dvema stanovanjskima enotama.
4	DOPUSTNE DEJAVNOSTI
	(1) Poleg bivanja so dopustne tudi druge dejavnosti (poslovne in turistične – nastanitveni prostori oziroma apartmaji), razen proizvodnje in kmetijstva. Površina prostorov za druge dejavnosti je lahko do 160 m² bruto tlorisne površine in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe ostane stanovanjska, – v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne dejavnosti, ki so neposredno povezane z dejavnostmi, potrebnimi za uporabnike območja, – da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno delovanje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – da omogoča neposredno povezavo s prometno infrastrukturo, – da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij), – dejavnosti so dopustne v kleteh in pritličjih objektov (nastanitveni prostori so dopustni tudi v višjih etažah). (2) Obstoječim objektom se lahko spremeni namembnost za dejavnosti, ki so za območje urejanja dopustne, pod pogojem, da se zagotovi infrastrukturne in prostorske potrebe (parkirne površine in priključki).
5	DOPUSTNI OBJEKTI
	(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP.
	– Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – Perutninska farma je dovoljena do bruto tlorisne površine 6 m². – Klet je dopustna, če je vsaj s treh strani zasuta, do maksimalne bruto tlorisne površine 12 m². – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150cm nad podpornim zidom.
6	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.
7	MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
	1. Gabariti	– višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 100 cm) ali K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. V primeru izvedbe ravne strehe kolenčnega zidu ni, višina mansarde pa je lahko visoka eno etažno višino. Možna je izraba druge kleti in druge mansarde pri poševnih strehah, kjer je to mogoče in izvedljivo. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih in sosednjih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.
	2. Streha	– dovoljene so dvokapne, enokapne, vseh naklonov in/ali ravne strehe; kadar je izvedba s slemenom, mora biti smer slemena vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne strehe so dovoljene, kadar se želi optično zmanjšati volumen stavbe, kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo stavbe od obstoječega okolja, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, – dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – predvsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav, – dovoljeni so strešna okna in frčade. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini sta lahko največ dve enaki frčadi v dolžini do 1/2 dolžine strešine, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in fotovoltaičnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v barvi, ki bo usklajena z barvo strešin prevladujočih objektov v območju. Kritine ne smejo biti bleščeče.
	3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – na območju mesta se dovoli in spodbuja uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami, – vsi drugi objekti na parceli morajo biti usklajeni z osnovno stavbo glede naklona in oblike streh ter barve in oblikovanosti fasad.
	4. Infrastruktura	– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.
8	DRUGA MERILA IN POGOJI
	(1) Dovoli se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Dovoli se zbiranje in uporabo padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse pod pogojem, da se s tem bivalne razmere na območju ne poslabšajo. (2) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. (3) Parcelna mreža in sheme pozidave na območju urejanja se zasnujejo v obliki čim bolj pravilne (po možnosti) ortogonalne mreže, ki naj bo prilagojena obstoječim reliefnim posebnostim. (4) Dvostanovanjski objekt je lahko ločen po horizontali ali vertikali (kar pomeni več vhodov).
9	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	(1) Območje urejanja Hrušica–Belo Polje (J1/SS1): – dopustne so obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 50 m² tlorisne površine. (2) Območje urejanja Hrušica - Dobršnik (HRU2): – dopustne so tudi obrtne delavnice in terciarne dejavnosti, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 100 m² bruto tlorisne površine. (3) Območje urejanja Dobršnik - jug (HRU3): – v ureditveni enoti so poleg posegov dopustne tudi obrtne delavnice in terciarne dejavnosti, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 50 m² tlorisne površine.
	(4) Območje urejanja Spodnji Plavž (JES4): – v ureditveni enoti so dopustne tudi terciarne in kvartarne dejavnosti; – ob Cesti maršala Tita in ob cesti Spodnji Plavž v smeri proti Mercatorju so dopustni tudi pretežno poslovni objekti oziroma poslovno stanovanjski objekti, poslovna dejavnost se sme izvajati v vseh etažah objekta; višina objekta do največ K+P+2+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 100 cm). Velikost objekta ne sme presegati 350 m² bruto površine ene etaže; – severno od državne ceste, so posegi dopustni ob pridobitvi kulturovarstvenih pogojev in kulturovarstvenega soglasja; (5) Območje urejanja Plavž (JES5): – dopustne so tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 100 m² neto tlorisne površine. (6) Območje urejanja Kurja vas (JES8 in JES9): – v ureditvenih enotah so dopustne še obrtne delavnice, dejavnosti, povezane s športom in rekreacijo, in gostinske dejavnosti. Zelene površine in mestne funkcionalne površine, vključno z otroškimi igrišči, se ne smejo zmanjševati. (7) Območje urejanja Tomšičeva 1 in Tomšičeva 2 (JES12 in JES13): – dopustne so tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 100 m² neto tlorisne površine. (8) Območje urejanja Koroška Bela–vas Trebež (SLJ1): – v ureditveni enoti so dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 150 m² tlorisne površine. (9) Območje urejanja Javornik–Borovlje (SLJ2): – obstoječi objekti ob regionalni cesti se ob gradnji lahko povečajo, vendar ne smejo presegati najvišje kote obstoječega objekta, pri tem pa ni treba upoštevati omejitev glede etažnosti objekta; – v ureditveni enoti so dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m² tlorisne površine. Na parcelah, ki so dostopne z regionalne ceste, so dopustne površine prostorov za druge dejavnosti lahko do neto 300 m². (10) Območje urejanja Podmežakla in Podkočna (JES17, JES18 in SLJ3): – v ureditveni enoti (e) so dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m² neto tlorisne površine. (11) Območje urejanja Koroška Bela (KOB2): – v ureditveni enoti so dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m² neto tlorisne površine. (12) Območje v EUP KOB 1, ki mej na EUP KOB 11, mora biti proti območju KOB 11 intenzivno ozelenjeno z visokoraslo vegetacijo. Odmiki novih objektov od meje območja KOB 11 mora znašati minimalno 2,5m, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta.

41. člen

93. člen se spremeni tako, da se glasi:

»93. člen

(območje SSv)

SSv – stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti
1	OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
S	Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
2	OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
SS	Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin.
3	TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
v	Vaški tip stanovanjske pozidave, prosto stoječa hiša z največ dvema stanovanjskima enotama.
4	DOPUSTNE DEJAVNOSTI
	(1) Poleg bivanja so dopustni tudi kmetijstvo, poslovne dejavnosti in druge dejavnosti (površina prostorov za poslovne in druge dejavnost do neto 160 m² bruto tlorisne površine, za kmetijsko dejavnost lahko večja) in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe ostane stanovanjska, – v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijstvom, – da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno delovanje objekta, vključno z – zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – da omogoča neposredno navezanost na prometno infrastrukturo, – glede na obstoječe obremenitve nima bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij), – da so dejavnosti dopustne v pritličjih objektov (nastanitveni prostori so dopustni tudi v višjih etažah). V stanovanjskih stavbah se dopuščajo gostinske dejavnost ter turistične nastanitve pod pogojem, da prevladujoče rabe stavb ostanejo stanovanjske.
5	DOPUSTNI OBJEKTI
	(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.
6	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.
7	MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
	a) Stanovanjski objekti in stavbe za poslovne dejavnosti
	1. Gabariti	– višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 40 cm) ali K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Možna je izraba druge kleti in druge mansarde, kjer je to mogoče in izvedljivo. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.
	2. Streha	– dovoljene so dvokapne simetričnega naklona, naklona 35° do 45°, smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne strehe so dovoljene, kadar se želi optično zmanjšati volumen stavbe, kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo stavbe od obstoječega okolja, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, – dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – predvsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav, – dovoljeni so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe, na eni strešini sta lahko največ dve enaki frčadi, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v barvi, ki bo usklajena z barvo strešin prevladujočih objektov na tem območju. Kritine ne smejo biti bleščeče.
	3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka velja pogoj: – s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta.
	4. Splošno	Vsi drugi objekti na parceli morajo biti usklajeni z osnovno stavbo glede gabaritov, streh in fasad, vendar morajo biti manjši in nižji od nje.
	b) Gospodarske stavbe
	1. Gabariti:	– objekti na parceli (v osnovi podolgovat tloris (do največ 10 m širine), se lahko sestavljajo v nize ali skupine, če je taka postavitev značilna za naselje in če gre za gručasti oziroma vrstni tip organizacije dvorišča, – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:3, – višinski gabarit: K+P+p (podstrešje) ali P+1+p (podstrešje). Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje, lahko pa so nižje), – dopustna so tudi do 10 % odstopanja, če je to potrebno zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove zakonodaje.
	2. Streha:	– dovoljene so klasične dvokapne strehe do 45°, enokapne strehe do 30° ali ravna streha, – smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v opečno rdeči, črni, temno sivi in rjavi barvi, glede na prevladujoči tip kritine v naselju. Kritine ne smejo biti bleščeče.
	3. Fasade:	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi gospodarskimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, – zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni oziroma v temnejši fasadni barvi, – pri lesenih fasadah se uporabijo tradicionalne rešitve, – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo posameznih območij.
	4. Infrastruktura	– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.
8	DRUGA MERILA IN POGOJI
		(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se zbiranje in uporabo padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (2) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. (3) Parcelna mreža in sheme pozidave na območju urejanja se zasnujejo v obliki čim bolj pravilne (po možnosti) ortogonalne mreže, ki naj bo prilagojena obstoječim reliefnim posebnostim.
9	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		(1) Blejska Dobrava (BLD2): – parceli 1858 in 1859 k.o. Blejska Dobrava se namenita za ureditev vaškega trga s pripadajočo infrastrukturo. (2) Območje urejanja Murova (JES3): – v območju niso dopustne spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v namembnosti za oskrbne, storitvene dejavnosti in proizvodno obrt, ki so vezane na tovorni promet; – treba je ohraniti značilne lege objektov ob cesti, vendar tako, da je minimalna širina ulice 4,00 m, razen na odsekih novogradenj in pri obstoječih objektih, kjer je možna razširitev ulice na predpisano širino. Na odsekih z zgodovinsko pogojeno lego objektov se ohrani obstoječ odmik, – objekti, ki po dejavnostih in namembnosti ustrezajo območju SSe, se lahko tudi nadalje uporabljajo in oblikujejo v skladu z določili za območje SSe.

42. člen

94. člen se spremeni tako, da se glasi:

»94. člen

(območje SSve)

SSve – stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
S	Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
SS	Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin.
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
ve	Kombinirani vaški enodružinski tip, prosto stoječa hiša z največ dvema stanovanjskima enotama.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		(1) Poleg bivanja so dopustne tudi primarne dejavnosti (kmetijstvo) in druge dejavnosti (površina prostorov za poslovne in druge dejavnost do 160 m² bruto tlorisne površine, za kmetijsko dejavnost lahko večja) in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe ostane stanovanjska, – v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne dejavnosti, – da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta, stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – da omogoča neposredno navezanost na prometno infrastrukturo, – da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij), – da so dejavnosti dopustne v pritličjih objektov (nastanitveni prostori so dopustni tudi v višjih etažah). (2) Spremembe namembnosti objektov so dopustne pod pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo tega območja. V stanovanjskih stavbah se na območju namenske rabe SSve dopuščajo gostinske dejavnosti ter turistične nastanitve pod pogojem, da prevladujoče rabe stavb ostanejo stanovanjske.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		1. Gabariti	– gabariti: podolgovat tloris; – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 100 cm) ali K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Možna je izraba druge kleti in druge mansarde, kjer je to mogoče in izvedljivo. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.
		2. Streha	– dovoljene so dvokapne, enokapne, vseh naklonov. Kadar je izvedba s slemenom, mora biti smer slemena vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne strehe so dovoljene, kadar se želi optično zmanjšati volumen stavbe, kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo stavbe od obstoječega okolja, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, – dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – predvsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav, – dovoljeni so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini sta lahko največ dve enaki frčadi, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v barvi, ki bo usklajena z barvo strešin prevladujočih objektov na tem območju. Kritine ne smejo biti bleščeče.
		3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – na območju mesta se dovoli in spodbuja uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami, – vsi drugi objekti na parceli morajo biti glede gabaritov, streh in fasad usklajeni z osnovno stavbo, vendar morajo biti manjši in nižji od nje.
		4. Infrastruktura	– vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo posameznih območij, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj, – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo.
8		DRUGA MERILA IN POGOJI
		(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se zbiranje in uporabo padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (2) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. (3) Dopustne so še obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m² neto tlorisne površine. Zelene površine in mestne funkcionalne površine, vključno z otroškimi igrišči, se ne smejo zmanjševati oziroma se ne sme posegati vanje. (4) Dopustne so še spremembe namembnosti objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, dejavnosti, povezane s športom in rekreacijo, tudi take, ki so povezane s primarnimi dejavnostmi (konjereja, rastlinjaki, intenzivni nasadi), ter gostinske dejavnosti.
9		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		Območje urejanja Nad Trebežem (SLJ6): – v ureditveni enoti so dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 700 m² tlorisne površine, – dopustna je le gradnja izven naravne vrednote Javornik – potok s slapovi.

43. člen

95. člen se spremeni tako, da se glasi:

»95. člen

(območje SSvd)

SSvd – stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
S	Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
SS	Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin.
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
vd	Prosto stoječa stanovanjska pozidava, vrstne hiše, dvojčki.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		(1) Poleg bivanja so dopustne tudi poslovne dejavnosti in druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 160 m² bruto tlorisne površine) in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe ostane stanovanjska, – v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne dejavnosti, – da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta, stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – da omogoča neposredno navezanost na prometno infrastrukturo, – da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij), – da so dejavnosti dopustne v pritličjih objektov (nastanitveni prostori so dopustni tudi v višjih etažah). (2) Spremembe namembnosti objektov so dopustne pod pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo tega območja. V stanovanjskih stavbah se na območju namenske rabe SS-vd dopušča še urejanje turističnih nastanitvenih prostorov – apartmajev pod pogojem, da prevladujoče rabe stavb ostanejo stanovanjske.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – Perutninska farma je dovoljena do bruto tlorisne površine 6 m². – Klet je dopustna, če je vsaj s treh strani zasuta, do maksimalne bruto tlorisne površine 12 m². – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		1. Gabariti	– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:2. Izjema je dvojček, ki je lahko tudi kvadraten, – dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (L, T in podobne oblike), – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 100 cm) ali K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.
		2. Streha	– dovoljene so dvokapne, enokapne, vseh naklonov in/ali ravne strehe. Kadar je izvedba s slemenom, mora biti smer slemena vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne strehe so dovoljene, kadar se želi optično zmanjšati volumen stavbe, kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo stavbe od obstoječega okolja, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, – dovoljeni so strešna okna, frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini sta lahko največ dve enaki frčadi, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe, – vsi objekti v nizu morajo imeti enak naklon in enake frčade, – dovoljena je kritina v barvah, ki so usklajene s prevladujočimi objekti v območju. Kritine ne smejo biti bleščeče.
		3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – na območju mesta se dovoli in spodbuja uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami, – vsi drugi objekti na stavbnem zemljišču, ki dopolnjujejo osnovno stavbo morajo biti usklajeni z osnovno stavbo glede gabaritov, streh in fasad, vendar morajo biti manjši in nižji od nje.
		4. Infrastruktura	– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.
8		DRUGA MERILA IN POGOJI
		(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se zbiranje in uporabo padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (2) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. (3) Parcelna mreža in sheme pozidave na območju urejanja se zasnujejo v obliki čim bolj pravilne (po možnosti) ortogonalne mreže, ki naj bo prilagojena obstoječim reliefnim posebnostim.
9		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		Območje urejanja Hrušica–Belo Polje (HRU1): – dopustne so obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 100 m² bruto tlorisne površine.

44. člen

96. člen se spremeni tako, da se glasi:

»96. člen

(območje SSsb)

SSsb – stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
S	Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
SS	Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin.
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
sb	Prosto stoječa stanovanjska pozidava, stanovanjski bloki in stolpnice.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		(1) Poleg bivanja so dopustne tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti in druge dejavnosti in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe ostane stanovanjska, – v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne dejavnosti, – da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno delovanje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – da omogoča neposredno povezavo s prometno infrastrukturo, – da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij), – da so dejavnosti dopustne samo v pritličjih objektov; kadar gre za samostojno poslovno stavbo, je poslovna dejavnost dopustna v vseh etažah. (2) Spremembe namembnosti objektov so dopustne pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja. (3) Dejavnosti, ki ustvarjajo večje število obiskovalcev, se uredijo v pritličjih objektov, bivanje pa je dovoljeno v vseh etažah. (4) Dejavnost se lahko izvaja pod pogojem, da se za potrebe zaposlenih in obiskovalcev uredijo parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta ali v kletnih etažah.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe ob upoštevanju tipologije zazidave, – nestanovanjske stavbe: kot samostojne stavbe, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Garaža je dovoljena do bruto tlorisne velikosti 10 m², in sicer kot stavba namenjena za uporabo vseh lastnikov večstanovanjskega objekta. K vsakemu objektu se lahko zgradi en tovrstni objekt, ki je konstrukcijsko ločen od večstanovanjske stavbe in vsaj z eno stranico naslonjen na osnovni objekt. – Drvarnice so dovoljene samo v območju JES5, in sicer ob objektih z naslovom Hrušica 63 do Hrušica 70. – Podporni zid z ograjo je dovoljen. Ograja do višine 110 cm nad opornim zidom je namenjena zaščiti pred padcem.
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. Dopustne so izrabe mansard za stanovanja, vendar mora biti poseg izveden za celotni objekt ali za zaključeni del objekta (npr. lamela, stopnišče). (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		1. Gabariti	– tlorisni gabariti: večstanovanjska prostostoječa hiša, vila blok in blok. Dovoli se združevanje blokov v nize in kareje, – višinski gabarit za stanovanjske in stanovanjsko poslovne stavbe: do največ 2K+P+5 v primeru, da je nad objektom predvidena ravna streha oziroma 2K+P+4+M v primeru, da je nad objektom predvidena dvo ali večkapna streha. Za dvo ali večkapno streho se šteje streha, ki je predvidena v naklonu, večjem od 10°. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti, – višinski gabarit za poslovne stavbe: do največ 2K+P+1.
		2. Streha	– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter izjemoma dvo- in večkapne strehe. Smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – naklon streh je poljuben (od 0° do 90°), – odpiranje strehe je dopustno s frčadami, kjer je oblika le-teh poljubna. Pogoj je, da je na enem objektu dopustna samo ena oblika frčad. – dovoljena so strešna okna, strešne terase, pohodne terase ipd., – na strešinah in fasadah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe oziroma zaključni venec.
		3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – pri vzdrževanju obstoječih objektov se poenoti oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov, in sicer po celi fasadi, nizu oziroma kareju, – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov).
		4. Infrastruktura	– vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo območja, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti v podzemni izvedbi.
8		DRUGA MERILA IN POGOJI
		(1) Parkiranje se lahko zagotovi v povečanih kletnih etažah, zagotavlja se parkovne in športne površine, ki naj zavzemajo najmanj 20 % območja. (2) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se zbiranje in uporaba padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (3) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. (4) Dovoljeno je nadaljevanje obstoječih garažnih nizov, kot skupen projekt in kjer to omogočajo prostorske možnosti.
9		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		(1) Območje urejanja Podmežakla - Pod Krajam (JES11): – v ureditveni enoti je dopustna gradnja stanovanjskih objektov. Etažnost ne sme presegati K+P+3, – gradnjo garažnih objektov je treba prilagoditi terenu (vkopane). Lahko so posamezne, v nizih in v dveh etažah. Oblikovanje mora biti enotno za celo območje. V pasu ob avtocesti so dopustne protihrupne ograje. (2) Območje urejanja Javornik-Borovlje (SLJ4): – v območju je izjemoma dopustna gradnja niza nadzemnih garaž. (3) Območje urejanja Hrušica–Belo Polje (HRU1): – dopustne so obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 100 m² bruto tlorisne površine. (4) Območje urejanja JES5: – dediščine se ne sme zmanjševati ali uničevati.

45. člen

97. člen se spremeni tako, da se glasi:

»97. člen

(območje SK)

SK – površine podeželskega naselja, kmetije in stanovanjske hiše
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
S	Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
SK	Površine podeželskega naselja, ki so namenjene kmetijam z dopolnilnimi in drugimi dovoljenimi dejavnostmi ter bivanju.
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		(1) Poleg bivanja so dopustne dejavnosti tudi kmetijstvo, trgovina, gostinstvo (tudi turistične nastanitvene kapacitete – apartmaji), poslovne, storitvene in druge dejavnosti (površina prostorov za poslovne in druge dejavnost je do 160 m² bruto tlorisne površine, za kmetijsko dejavnost in turistične nastanitvene kapacitete je lahko večja) in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe ostane stanovanjska, – v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijstvom, – da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta, stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – da omogoča neposredno navezanost na prometno infrastrukturo, – da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij). (2) Spremembe namembnosti objektov so dopustne pod pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo tega območja.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe: nestanovanjske kmetijske in druge nestanovanjske stavbe, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka največ 150 cm nad podpornim zidom.
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		a) Stanovanjski in nestanovanjski objekti
		1. Gabariti	– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:2. Izjema je dvojček, ki je lahko tudi kvadraten, – dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris, – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 40 cm) ali K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Pri določanju višine stavb je poleg predpisanih dopustnih višin treba upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.
		2. Streha	– dovoljene so klasične dvokapne strehe, smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba ipd.) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, vezano na prevladujoči kakovostni tip objekta v okolici, – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°, – dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – predvsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči in v izrazito vetrovnih območjih, – dovoljena so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar ne smejo segati nad sleme strehe, lahko pa so nameščeni tudi na tla, – dovoljena je kritina v opečno rdeči, sivi in temno rjavi barvi, glede na prevladujoči tip kritine v naselju. Kritine ne smejo biti bleščeče, – v primeru dodajanja volumnov mora biti sleme osnovnega objekta podaljšano preko dozidanega dela, ali pa se mora priključevati pravokotno na sleme osnovnega objekta.
		3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo načeloma pokončnih oblik, – na ruralnih območjih se dovoli in spodbuja postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, – fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom. Detajli na objektih v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov naj bodo tradicionalni, – pri lesenih fasadah se lahko uporabijo polkrožna bruna, – če se pri objektu uporabijo tradicionalna dvokapna streha in tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit), se izjemoma dovolijo sodobni fasadni materiali in oblikovanje.
		4. Infrastruktura	– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.
b) Gospodarske stavbe kot samostojne prostostoječe stavbe
		1. Lokacija in gabariti	– objekti na parceli se lahko sestavljajo v nize ali skupine, če je taka postavitev značilna za naselje in če gre za gručasti oziroma vrstni tip organizacije dvorišča, – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:3, – višinski gabarit: K+P+p (podstrešje) ali P+1+p (podstrešje). Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje, lahko pa so nižje).
		2. Streha	– dovoljene so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°. Če je to usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti na novem stavbnem zemljišču oziroma v okviru kmetije, se dovolijo odstopanja od tega naklona v primeru objektov velikih dimenzij. V teh primerih se lahko uredi dvokapna streha nižjega naklona, pa tudi enokapna ali ravna streha, – smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – dovoljeni so čopi, kjer je so avtohtoni oziroma prevladujoči, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v opečno rdeči in temno sivi barvi, glede na prevladujoči tip kritine v naselju. Kritine ne smejo biti bleščeče, – v primeru dodajanja volumnov gospodarske stavbe, mora biti sleme osnovnega objekta podaljšano preko dozidanega dela, ali pa se mora priključevati pravokotno na sleme osnovnega objekta.
		3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi gospodarskimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, – zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni oziroma v temnejši fasadni barvi, – pri lesenih fasadah se lahko uporabijo polkrožna bruna.
		4. Infrastruktura	– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.
8		DRUGA MERILA IN POGOJI
		(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba ter namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, z izjemo gnoja in gnojevke, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (2) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa.
9		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	(1) Ureditveni območji Betel (PPG6) in Prihodi (PPG7): – sprememba namembnosti počitniških hiš v stanovanja je dopustna samo pod pogojem, da so objekti priključeni na ustrezno komunalno infrastrukturo in imajo omogočen dovoz po cesti širine najmanj 3,00 m. (2) Javorniški rovt – počitniške hiše JAR1: – sprememba namembnosti počitniških hiš v stanovanja je dopustna samo pod pogojem, da so objekti priključeni na ustrezno komunalno infrastrukturo in imajo omogočen dovoz po cesti širine najmanj 3,00 m. (3) Potoki (POT1): – v nizu objektov severno od ceste od vaškega križišča do potoka je treba pri novih posegih ohranjati značilno orientacijo slemena v smeri sever-jug.

46. člen

98. člen se spremeni tako, da se glasi:

»98. člen

(območje As)

As – razpršena poselitev, stanovanja
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
A	Območje stanovanj na površinah razpršene poselitve, kot avtohtoni vzorec v krajini, nizke gostote, s pojavi posameznih stavb, zaselkov, razdrobljenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
s	Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim (gostinstvo in turizem).
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		(1) Poleg bivanja sta dopustna tudi gostinstvo in turizem. (2) Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo tega območja.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom. – Perutninska farma je dovoljena do bruto tlorisne površine 6 m². – Klet je dopustna, če je vsaj s treh strani zasuta, do maksimalne bruto tlorisne površine 12 m².
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		a) Stanovanjske stavbe
		1. Gabariti	– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 9,00 m širine), razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:2, – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 100 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.
		2. Streha	– dovoljene so simetrične dvokapne strehe. Smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba ipd.) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, vezano na prevladujoči kakovostni tip objekta v okolici, – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°, – izjemoma se dovolijo enokapne in ravne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen), – dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – predvsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči in v izrazito vetrovnih območjih, – dovoljena so strešna okna in dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v opečno rdeči, sivi in temno rjavi barvi, glede na prevladujoči tip kritine v naselju. Kritine ne smejo biti bleščeče.
		3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo načeloma pokončnih oblik, – na ruralnih območjih se dovoli in spodbuja postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, – v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov naj bodo detajli na objektih tradicionalni, – pri lesenih fasadah se lahko uporabijo tudi polkrožna bruna, – izjemoma se dovoli uporaba sodobnih fasadnih materialov, ki s svojim videzom sovpadajo videzu tradicionalnih materialov značilnih za to območje.
		4. Infrastruktura	– v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. – v največji možni meri naj bodo vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture speljani pod zemljo.
b) Druge stavbe
			Druge stavbe (za različne dejavnosti, ki so dovoljene v okviru As) morajo biti po vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju streh in fasad usklajene s stanovanjskimi objekti, vendar manjše in nižje od njih.
8		DRUGA MERILA IN POGOJI
		(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. (2) Dovoli se zbiranje in uporaba padavinske vode in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, z izjemo gnoja in gnojevke, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (3) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dovoza.
9		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		V teh območjih so možne spremembe namembnosti gospodarskih poslopij v stanovanjska, vendar samo pod pogojem, da se arhitektonske značilnosti objektov ne razlikujejo bistveno od drugih stanovanjskih objektov; ohranjati je treba objekte gospodarstev, ki se še ukvarjajo s primarnimi dejavnostmi.

47. člen

99. člen se spremeni tako, da se glasi:

»99. člen

(območje Ak)

Ak – razpršena poselitev, kmetije
1	OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
A		Območje kmetij na površinah razpršene poselitve, kot avtohtoni vzorec v krajini, nizke gostote, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
2	OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
k		Območja kmetij, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim (kmetijstvo, gostinstvo in turizem).
3	TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
		Prosto stoječe stanovanjske stavbe z največ dvema stanovanjskima enotama, ki služita nastanitvi oseb, ki upravljajo kmetijo, in kmetijskimi objekti: hlevi, kašče, skednji, kozolci ipd., tudi spremljajoči objekti v okviru podeželskega naselja ter objekti, namenjeni turizmu (turistične kmetije). Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.
4	DOPUSTNE DEJAVNOSTI
	(1) Poleg bivanja in kmetijstva so dopustne tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, turizem na kmetiji. (2) Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo tega območja.
5	DOPUSTNI OBJEKTI
	(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe: nestanovanjske kmetijske in druge nestanovanjske stavbe, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.
6	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, kadar gre za gradnjo na mestu odstranjenega objekta, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne infrastrukture oziroma urejanja javnih površin in kadar je predvidena vzpostavitev zelenih površin ali naravne krajine.
7	MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
	Stanovanjski in nestanovanjski objekti, razen gospodarskih objektov
	1. Gabariti		– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 9,00 m širine), razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:2, – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 100 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.
	2. Streha		– dovoljene so simetrične dvokapne strehe. Smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba, ipd.) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, vezano na prevladujoči kakovostni tip objekta v okolici, – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°, – izjemoma se dovolijo enokapne in ravne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen), – dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh z na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – predvsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči in v izrazito vetrovnih območjih, – dovoljena so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v opečno rdeči, sivi in temno rjavi barvi, glede na prevladujoči tip kritine v naselju. Kritine ne smejo biti bleščeče.
	3. Fasade		Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo načeloma pokončnih oblik, – na ruralnih območjih se dovoli in spodbuja postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, – fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov naj bodo detajli na objektih tradicionalni, – pri lesenih fasadah se lahko uporabijo tudi polkrožna bruna, – izjemoma se dovolijo sodobni fasadni materiali in oblikovanje, če se pri objektu uporabijo tradicionalna dvokapna streha in tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit).
	4. Infrastruktura		– v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. – v največji možni meri naj bodo vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture speljani pod zemljo.
b) Gospodarske stavbe
	1. Gabariti		– objekti na parceli (v osnovi podolgovat tloris do največ 10 m širine), se lahko sestavljajo v nize ali skupine, če je taka postavitev značilna za naselje in če gre za gručasti oziroma vrstni tip organizacije dvorišča, – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:3, – višinski gabarit: do največ K+P+1+p (podstrešje). Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje, lahko pa so nižje).
	2. Streha		– dovoljene so klasične dvokapne strehe (naklon 35° do 45°). Če je to usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti na parceli oziroma v okviru kmetije, se v primeru objektov velikih dimenzij dovolijo odstopanja od tega naklona. V teh primerih se lahko uredi dvokapna streha nižjega naklona, pa tudi enokapna ali ravna streha, – smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v opečno rdeči in temno sivi barvi, glede na prevladujoči tip kritine v naselju. Kritine ne smejo biti bleščeče.
	3. Fasade		Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi gospodarskimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, – zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni oziroma v temnejši fasadni barvi, – pri lesenih fasadah naj se uporabijo polkrožna bruna.
8	DRUGA MERILA IN POGOJI
	(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. (2) Dovoli se zbiranje in uporaba padavinske vode in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, z izjemo gnoja in gnojevke, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (3) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dovoza.
9	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	V teh območjih so možne spremembe namembnosti gospodarskih poslopij v stanovanjska, vendar samo pod pogojem, da se arhitektonske značilnosti objektov ne razlikujejo bistveno od drugih stanovanjskih objektov. Ohranjati je treba objekte gospodarstev, ki se še ukvarjajo s primarnimi dejavnostmi.

48. člen

100. člen se spremeni tako, da se glasi:

»100. člen

(območje At, Ap)

At, Ap – razpršena poselitev, turizem in planšarije
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
A	Površine razpršene poselitve, kot avtohtoni vzorec v krajini, nizke gostote, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
t, p	Območja objektov za turizem, planinskih koč in planšarij, ki so namenjena turistični, gostinski in rekreativni ponudbi ter kmetijskim dejavnostim.
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		(1) Poleg kmetijstva so dopustne tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, turizem na kmetiji oziroma na podeželju. V območjih At je pri gradnji objektov dovoljena tudi izvedba enega stanovanja za lastnika, pri čemer mora biti celoten objekt po pretežni klasifikaciji nestanovanjski. (2) Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo tega območja.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – obstoječe stavbe za občasno bivanje, – nestanovanjske stavbe: nestanovanjske kmetijske in druge nestanovanjske stavbe, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnje in postavitve objektov (samo drvarnice), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme. – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. K obstoječim stavbam za občasno bivanje je dovoljena prizidava bivakov oziroma zimskih sob.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		a) Stavbe za občasno bivanje
		1. Gabariti	– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:2; tlorisni gabarit obstoječih objektov je dopustno povečati za 20 %. – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 100 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale in bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.
		2. Streha	– dovoljene so dvokapne strehe. Smer slemena mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe ali če gre za drugačno tipologijo objekta, vezano na prevladujoči kakovostni tip objekta v okolici, – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°, – dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – predvsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči in v izrazito vetrovnih območjih, – dovoljeni so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v sivi barvi. Kritine ne smejo biti bleščeče.
		3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo načeloma pokončnih oblik, – na ruralnih območjih se dovoli in spodbuja postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, – fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov naj bodo detajli na objektih tradicionalni, – pri lesenih fasadah se lahko uporabijo tudi polkrožna bruna, – če se pri objektu uporabijo tradicionalna dvokapna streha in tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit), se izjemoma dovolijo sodobni fasadni materiali in oblikovanje.
		4. Infrastruktura	– v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. – v največji možni meri naj bodo vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture speljani pod zemljo.
b) Gospodarske stavbe:
		1. Gabariti	– objekti na parceli (v osnovi podolgovat tloris do največ 8,00 m širine) se lahko sestavljajo v nize ali skupine, če je taka postavitev značilna za naselje oziroma planšarijo, – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris. Razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:3, – višinski gabarit: K+P+p (podstrešje). Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit obstoječih objektov planšarije, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje, lahko pa so nižje), – dopustna so tudi odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti (planšarija) ali prilagoditve zahtevam nove oziroma evropske zakonodaje.
		2. Streha	– dovoljene so klasične dvokapne strehe (naklon od 35° do 45°), – smer slemena mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v sivi barvi. Kritine ne smejo biti bleščeče.
		3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi gospodarskimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, – zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, – pri lesenih fasadah naj se uporabijo polkrožna bruna.
		4. Infrastruktura	– v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. – v največji možni meri naj bodo vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture speljani pod zemljo.
8		DRUGA MERILA IN POGOJI
		(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov in raba obnovljivih virov energije. Dovoli se zbiranje in uporaba padavinske vode in uporaba sončnih fotovoltaičnih celic. V kolikor ni možen odvoz smeti s strani službe za odvoz odpadkov, mora lastnik zagotoviti odvoz odpadkov na za to določena zbirna mesta. (2) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dovoza.
9		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		(1) Na objektu Kurirski dom (na parc. št. 427/2 k.o. Javorniški Rovt) je dopustno v okviru obstoječih gabaritov izvajati vzdrževalna dela in rekonstrukcijo, dopustna je tudi odstranitev objekta in gradnja novega objekta. Dejavnost v objektu mora dopolnjevati dejavnosti območja Pristave. (2) Na območju Pristave je na lokaciji nekdanjega gospodarskega objekta oziroma v njegovi bližini dopustna samo postavitev novega objekta, ki pa mora s svojo dejavnostjo in obliko ter tlorisnimi in višinskimi gabariti izražati sekundarno vlogo v primerjavi z obstoječim objektom Pristave. Dovoljena je le ureditev parkirnih površin, zunanjih igrišč in otroškega igrišča. Vsi ti posegi morajo biti načrtovani na osnovi Konservatorskega programa za Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je februarja 2008 izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, in je na vpogled na sedežu navedene območne enote in sedežu Občine Jesenice. Za vse te posege je treba na podlagi idejne zasnove za predvidene objekte in idejnega načrta krajinske arhitekture za okolico objektov pridobiti pogoje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter naravovarstvene pogoje oziroma naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave. Pred začetkom izvajanja del je o začetku del treba obvestiti pristojni organ RS za varstvo narave. (3) Dostop do doma Rožca se zagotovi preko obstoječega dovoza do žičnice po južnem oziroma jugovzhodnem delu območja. (4) Na območju dediščine Planina pod Golico – rudnik železove rude Savske jame so novogradnje dopustne na podlagi razvojne vizije območja in idejne zasnove ureditve celotnega območja.

49. člen

101. člen se spremeni tako, da se glasi:

»101. člen

(območje Aw)

Aw – razpršena poselitev, počitniški objekti
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
A	Površine razpršene poselitve kot avtohtoni vzorec v krajini, nizke gostote, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
w	Območje posameznih ali manjše skupine počitniških objektov.
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		(1) Dopustna dejavnost je začasno bivanje. (2) Spremembe namembnosti objektov niso dovoljene, razen za turistične prenočitvene kapacitete.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – enostanovanjske stavbe. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe – drvarnice, gradnje in postavitve ograj in opornih zidov v skladu s pogoji tega odloka, postavitve vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Drvarnice in vetrolovi so dopustni do bruto tlorisne površine 12 m². – Podporni zid z ograjo je dovoljen. Ograja do višine 110 cm nad opornim zidom je namenjena zaščiti pred padcem.
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dovoljene novogradnje, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje obstoječih objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		1. Gabariti	– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris do največ 60 m² bruto tlorisne površine v eni etaži, tlorisni gabarit obstoječih objektov je dopustno povečati za 20 %. – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 80 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.
		2. Streha	– dovoljene so simetrične dvokapne strehe. Smer slemena mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta, – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči in v izrazito vetrovnih območjih, – dovoljeni so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v sivi barvi. Kritine ne smejo biti bleščeče.
		3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov naj bodo detajli na objektih tradicionalni, – pri lesenih fasadah se lahko uporabijo tudi polkrožna bruna, – izjemoma se dovolijo sodobni fasadni materiali in oblikovanje, če se pri objektu uporabijo tradicionalna dvokapna streha in tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit).
		4. Infrastruktura	– v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. – v največji možni meri naj bodo vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture speljani pod zemljo.
8		DRUGA MERILA IN POGOJI
		(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. (2) Dovoli se zbiranje in uporaba padavinske vode. Dovoljeno je kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju.
9		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		(1) V teh območjih so spremembe namembnosti gospodarskih poslopij v počitniške objekte možne, vendar samo v okviru obstoječega tlorisa. Okolica objekta se mora ohranjati z vsemi svojimi sestavinami, zato se ne sme izvajati zemeljskih del, ki trajno spremenijo relief, zasajati neavtohtonih rastlinskih vrst, graditi dostopnih poti, izgradnja komunalne infrastrukture pa se sme izvesti tako, da ima čim manjši vpliv na okolje, habitatne tipe, naravno vrednoto in ekološko pomembna območja. (2) V primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. Če se posegi izvajajo na vplivnem območju izvirov, ki napajajo mokrotne habitate, se vsi posegi v zemeljske plasti lahko izvedejo samo na osnovi hidrološke študije, v kateri morajo biti določeni in ocenjeni možni vplivi na hidrološke razmere v okolici posega. Podzemna dela se lahko izvedejo samo na način, s katerim vplivno območje izvirov, ki napajajo mokrotne habitate, ne bo prizadeto. (3) Novogradnje na območjih evidentiranih pomembnih habitatatnih tipov in na območjih rastišč narcis niso dovoljene.

50. člen

102. člen se spremeni tako, da se glasi:

»102. člen

(območje SB)

SB – večstanovanjska pozidava za posebne namene
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
S	Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
SB	Stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin, varovanim stanovanjem.
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		Poleg bivanja so dopustne spremljajoče dejavnosti, in sicer: zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, pod pogojem: – da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da omogoča neposredno povezavo s prometno infrastrukturo, – da dejavnosti glede na obstoječe obremenitve ne bodo bistveno povečale negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij).
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – na skupnih funkcionalnih površinah objektov so dovoljene gradnje in postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za skupne potrebe (igrišča, parkovna oprema, nadstrešnice za pokritje peš povezav med objekti, paviljoni), gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov, postavitve začasnih objektov (razen objektov, namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP.
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, kadar gre za gradnjo na mestu odstranjenega objekta, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne infrastrukture oziroma urejanja javnih površin.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		1. Gabariti	– tlorisni gabariti: večstanovanjska prostostoječa hiša, vila blok in blok: podolgovat ali kvadraten tloris, lahko tudi druge oblike (npr. L, T ipd). Dovoli se združevanje blokov v nize in kareje, – višinski gabarit: do 2K+P+5. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.
		2. Streha	– dovoljeni so vsi tipi streh: enokapne in/ali ravne strehe ter izjemoma dvo in večkapne strehe. Smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – naklon streh je poljuben (od 0° do 90°), – dovoljeni so strešna okna, strešne terase ipd., – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe.
		3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu oziroma kareju, – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov), – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo posameznih območij.
		4. Infrastruktura	– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.
8		DRUGA MERILA IN POGOJI IN DOLOČILA
		(1) Parkiranje se lahko zagotovi v povečanih kletnih etažah. Zagotavlja naj se parkovne in športne površine, ki naj zavzemajo najmanj 20 % območja. V primeru gradnje varovanih stanovanj je treba zagotoviti 1 PM/stanovanje za obiskovalce. (2) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba ter namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Priporoča se zbiranje in uporaba padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (3) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa.

51. člen

103. člen se spremeni tako, da se glasi:

»103. člen

(območje CUe)

CUe – območja centralnih dejavnosti
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
C	Območja centralnih dejavnosti na Jesenicah, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
CU	Osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja.
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
e	Stavbe v nizu javnega značaja, prostostoječe eno- do večstanovanjske hiše, objekti s centralnimi dejavnostmi.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		(1) Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter bivanje. (2) Dovoljena je prenova neizrabljenih podstrešij v stanovanjske namene, ateljeje in poslovne prostore. (3) V celotnem območju urejanja se objektov ne sme namenjati za potrebe enot, štabov in zavodov oboroženih sil. (4) Obstoječim objektom se lahko spremeni namembnost za dejavnosti, ki so za območje urejanja dopustne.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – trgi, zelenice, otroška igrišča, parkirišča za osebna vozila. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – dovoljena je namestitev zložljivih senčnikov (tende, markize), skladnih z barvo fasade in obliko odprtin v nizu ter na stavbnem otoku, praviloma v dimenzijah, navedenih v peti alineji, – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Nadstreški so dopustni kot nadstreški nad vhodom v objekt. – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave morajo biti skladne z razpoložljivim prostorom na parceli. Dopustne so tudi rekonstrukcije, vzdrževanje objektov. (2) Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dovoljeno. Dovoljena je ohranitev dela obstoječega objekta, in sicer v primeru, da se ta vključi v gradbene mase novega objekta. (3) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		1. Gabariti	– na tem območju ni dovoljeno posegati v prostor prek obstoječih horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Pri določanju višine novega slemena je treba obvezno upoštevati silhueto naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz celovite podobe mesta, – pri določanju gradbene mase se upoštevajo mere in sorazmerja istih dejavnikov na tem območju ali v okviru stavbnega otoka, – na celotnem območju urejanja ni dovoljeno postavljati novih dominant v prostoru.
		2. Streha	– pri določanju tipa, naklona, smeri slemena oziroma strehe in kritine se upoštevajo obstoječe kvalitete oziroma prevladujoči tip na tem območju. V primeru, da gre za dvokapne strehe, je prednostna kritina z videzom opečnega strešnika, – na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (npr. cerkev, graščina, sodišče) je dovoljena kritina z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve.
		3. Fasade	– pri obdelavi fasad zgodovinskih objektov je treba uporabljati izvirne materiale, pri morebitnih novih fasadah pa materiale, ki so skladni z okolico. Novi materiali (les, jeklo, steklo in umetni kamen) so dovoljeni elementi na fasadi, razen v izjemnih primerih, ki jih zaradi posebnih arhitekturnih kvalitet usmerja pristojna služba spomeniškega varstva, – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo območja.
		4. Infrastruktura	– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.
8		DRUGA MERILA IN POGOJI
		(1) Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami; – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. (2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih, kar se zagotovi z naslednjim: – individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v pripadajočem objektu ali na parceli, na kateri bo stal objekt, – za vsa druga vozila mora biti parkiranje organizirano v okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se dokazuje s pisnim soglasjem občine. (3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omrežje so naslednji: – rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno ter z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini, – vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je treba graditi kot kabelsko kanalizacijo, – komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, – nove transformatorske postaje se lahko gradijo kot samostojni objekt ali v sklopu ostalih objektov, na lokacijah kjer je zagotovljen stalni dostop, za potrebe gradnje, vzdrževanja in posluževanja. Drugi objekti in naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih. Merilno priključne omarice morajo locirane tako, da je zagotovljen stalni dostop, – gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. (4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa.
9		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		Območje urejanja Center II (JES29): – pred Kosovo graščino se morata obojestranska pločnika razširiti v tlakovano površino na nivoju pločnika, vozišče pa naj poteka preko površine za pešce.

52. člen

104. člen se spremeni tako, da se glasi:

»104. člen

(območje CUsb)

CUsb – območja centralnih dejavnosti
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
C	Območja centralnih dejavnosti na Jesenicah, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
CU	Osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja.
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
sb	Večstanovanjske stavbe in objekti s centralnimi dejavnostmi.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		(1) Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter bivanje. (2) Dovoljena je prenova neizrabljenih podstrešij v stanovanjske namene, ateljeje in poslovne prostore. (3) V celotnem območju urejanja se objektov ne sme namenjati za potrebe enot, štabov in zavodov oboroženih sil. (4) Obstoječim objektom se lahko spremeni namembnost za dejavnosti, ki so za območje urejanja dopustne.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – trgi, zelenice, otroška igrišča, parkirišča za osebna vozila. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – dovoljena je namestitev zložljivih senčnikov (tende, markize), skladnih z barvo fasade in obliko odprtin v nizu ter na stavbnem otoku, praviloma v dimenzijah, navedenih v peti alineji. – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Nadstreški so dopustni kot nadstreški nad vhodom v objekt. – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave morajo biti skladne z razpoložljivim prostorom na parceli. Dopustne so tudi rekonstrukcije, vzdrževanje objektov. (2) Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dovoljeno. Dovoljena je ohranitev dela obstoječega objekta, kadar se ta vključi v gradbene mase novega objekta. (3) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		1. Gabariti	– na tem območju ni dovoljeno posegati v prostor prek obstoječih horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Pri določanju višine novega slemena je treba obvezno upoštevati silhueto naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz celovite podobe mesta, – višinski gabarit za stanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe: do največ 2K+P+5, kadar je nad objektom predvidena ravna streha oziroma 2K+P+4+M, kadar je nad objektom predvidena ena dvo ali večkapna streha. Za eno dvo ali večkapno streho se šteje streha, ki je predvidena v naklonu, večjem od 10°. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti, – pri določanju gradbene mase se upoštevajo mere in sorazmerja istih dejavnikov na tem območju ali v okviru stavbnega otoka, – na celotnem območju urejanja ni dovoljeno postavljati novih dominant v prostoru.
		2. Streha	– pri določanju tipa, naklona, smeri slemena oziroma strehe in kritine se upoštevajo obstoječe kvalitete oziroma prevladujoči tip na tem območju. V primeru dvokapnih streh je prednostna kritina z videzom opečnega strešnika, – na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (npr. cerkev, graščina, sodišče) je dovoljena kritina z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve.
		3. Fasade	– pri obdelavi fasad zgodovinskih objektov je treba uporabljati izvirne materiale, pri morebitnih novih fasadah pa materiale, ki so skladni z okolico. Novi materiali (les, jeklo, steklo in umetni kamen) so dovoljeni elementi na fasadi, razen v izjemnih primerih, ki jih zaradi posebnih arhitekturnih kvalitet usmerja pristojna služba spomeniškega varstva, – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo območja.
		4. Infrastruktura	– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.
8		DRUGA MERILA IN POGOJI
		(1) Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami, – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. (2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih, kar se zagotovi z naslednjim: – individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v pripadajočem objektu ali na parceli, na kateri bo stal objekt, – za vsa druga vozila mora biti parkiranje organizirano v okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se dokazuje s pisnim soglasjem občine.
		(3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omrežje: – rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini, – vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je treba graditi kot kabelsko kanalizacijo, – komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, – nove transformatorske postaje se lahko gradijo kot samostojni objekt ali v sklopu ostalih objektov, na lokacijah kjer je zagotovljen stalni dostop, za potrebe gradnje, vzdrževanja in posluževanja. Drugi objekti in naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih. Merilno priključne omarice morajo locirane tako, da je zagotovljen stalni dostop, – gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. (4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa.

53. člen

105. člen se spremeni tako, da se glasi:

»105. člen

(območje CUx)

CUx – območja centralnih dejavnosti
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
C	Območja centralnih dejavnosti na Jesenicah, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
CU	Osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja.
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
x	Prostostoječe stavbe ali stavbe v nizu javnega značaja, eno- do večstanovanjske hiše, objekti s centralnimi dejavnostmi.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		(1) Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter bivanje. (2) Dovoljena je prenova neizrabljenih podstrešij v stanovanjske namene in v poslovne prostore. (3) V celotnem območju urejanja se objektov ne sme namenjati za potrebe enot, štabov in zavodov oboroženih sil. (4) Obstoječim objektom se lahko spremeni namembnost za dejavnosti, ki so za območje urejanja dopustne.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – trgi, zelenice, otroška igrišča, parkirišča za osebna vozila. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – dovoljena je namestitev zložljivih senčnikov (tende, markize), skladnih z barvo fasade in obliko odprtin v nizu ter na stavbnem otoku, praviloma v dimenzijah, navedenih v peti alineji, – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Nadstreški so dopustni kot nadstreški nad vhodom v objekt. – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave morajo biti skladne z razpoložljivim prostorom na parceli. Dopustne so tudi rekonstrukcije, vzdrževanje objektov. (2) Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dovoljeno. Dovoljena je ohranitev dela obstoječega objekta, kadar se ta vključi v gradbene mase novega objekta. (3) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		1. Gabariti	– na tem območju ni dovoljeno posegati v prostor prek obstoječih horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Pri določanju višine novega slemena je treba obvezno upoštevati silhueto naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz celovite podobe mesta, – pri določanju gradbene mase se upoštevajo mere in sorazmerja istih dejavnikov na tem območju ali v okviru stavbnega otoka, – na celotnem območju urejanja ni dovoljeno postavljati novih dominant v prostoru.
		2. Streha	– pri določanju tipa, naklona, smeri slemena oziroma strehe in kritine se upoštevajo obstoječe kvalitete oziroma prevladujoči tip na tem območju. V primeru dvokapnih streh je prednostna kritina z videzom opečnega strešnika, – na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (npr. cerkev, graščina, sodišče) je dovoljena kritina z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve.
		3. Fasade	– pri obdelavi fasad zgodovinskih objektov je treba uporabljati izvirne materiale, pri morebitnih novih fasadah pa materiale, skladne z okolico. Novi materiali (les, jeklo, steklo in umetni kamen) so dovoljeni elementi na fasadi, razen v izjemnih primerih, ki jih zaradi posebnih arhitekturnih kvalitet usmerja pristojna služba spomeniškega varstva, – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo območja.
		4. Infrastruktura	– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.
8		DRUGA MERILA IN POGOJI
		(1) V ureditveni enoti je oblikovanje objektov in njihovih tlorisov, streh in fasad lahko poljubna, prav tako pa je treba ohranjati svojstveno oblikovanje obstoječih objektov. (2) Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami, – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. (3) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih, kar se zagotovi z naslednjim: – individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v pripadajočem objektu ali na parceli, na kateri bo stal objekt, – za vsa druga vozila mora biti parkiranje organizirano v okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se dokazuje s pisnim soglasjem občine. (4) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omrežje: – rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini, – vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je treba graditi kot kabelsko kanalizacijo, – komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, – nove transformatorske postaje se lahko gradijo kot samostojni objekt ali v sklopu ostalih objektov, na lokacijah kjer je zagotovljen stalni dostop, za potrebe gradnje, vzdrževanja in posluževanja. Drugi objekti in naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih. Merilno priključne omarice morajo locirane tako, da je zagotovljen stalni dostop, – gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. (5) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa.
9		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		(1) Območje urejanja Center II - Integral (JES30) a.) Pogoji glede dejavnosti: – v pritličju ob cesti so dopustni oskrba in storitve, v nadstropjih pa poslovni prostori in stanovanja. Za uličnim objektom je varovana površina za garažno hišo za potrebe vzhodnega dela centra Plavža in za nove potrebe območja Integral. Na tej površini niso dopustni posegi, ki bi onemogočili kasnejšo gradnjo garažne hiše, – obstoječi servis avtomobilov in tehnični pregledi vozil lahko ostanejo na tem območju, vendar njihov program ne sme segati na območje ceste. Dopustna je sprememba namembnosti objekta za servise avtobusov in za druge dejavnosti, ki so sorodne avtomobilski. Dopustna je tudi nadomestitev obstoječega objekta za servise avtobusov z novim objektom. b.) Merila in pogoji glede oblikovanja: – objekti ob Cesti maršala Tita morajo biti oblikovani tako, da bodo sooblikovali mestno cesto. Novi objekti morajo biti postavljeni ob cesto, tako da bodo tvorili ulično fasado na vzhodnem robu kareja Integral. Stavbne mase morajo biti sklenjene in podolgovate, sledijo naj ulici. Maksimalni vertikalni gabarit objektov ne sme presegati K+P+4. c.) Pogoji glede prometnega urejanja: – na območju je treba zagotoviti (rezervirati) površino za garažo z zmogljivostjo vsaj 240 parkirnih oziroma garažnih mest. Dovoz do garaže je dopusten s celotnega cestnega omrežja, – obvezno je treba ohraniti prostor za sanacijo podhoda na Cesti maršala Tita pri Integralu, – med Cesto maršala Tita in Podmežaklo je določen rezervat za ureditev peš prehoda preko železniških tirov. Trasa prehoda mora na severni strani slediti smeri od cerkve na Murovi skozi Center II do Ceste maršala Tita, na južni strani pa smeri sedanjih industrijskih objektov Gradisa.
		(2) Območje urejanja Cesta železarjev – Kazina (JES31): – v EUP Cesta železarjev – Kazina je treba ohranjati značilnosti obulične zazidave med seboj ločenih objektov in postavljenih z daljšo stranico na gradbeno črto. Obulični objekti ne smejo presegati višine K+P+2+M. V zaledju obulične zazidave na Cesti železarjev, je ob Ulici Cankarjevega bataljona, Industrijski ulici in Ulici Franca Benedičiča možno graditi tudi eno- in dvostanovanjske objekte po določilih, ki veljajo za SS-e. (3) Območje urejanja Center (JES32): – v zaledju obulične zazidave na Cesti maršala Tita od uvoza na tržnico na zahodu do uvoza pri Gorenjski banki je dopustna izvedba garažne hiše. Gabarit je 2K+P+2, ravne povozne strehe, objekt je lahko členjen, da se prilagodi obliki parcel oziroma prostorskim možnostim. – na območju bivše tržnice je dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb etažnosti K+P+5. V poslovnih stavbah so dopustne tudi manjši proizvodni obrati za predelavo in proizvodnjo živilskih izdelkov do velikosti 200 m² skupne bruto tlorisne površine obrata (npr. Pekarna, sirarna, mlekarna, pivovarna, slaščičarna …). (4) Območje urejanja Fiprom (JES38): – v območju so dopustne tudi proizvodne in obrtne dejavnosti, ki nimajo prekomernih vplivov na okolje. (5) Območje urejanja Stara Sava (JES39): – v območju so dopustne le proizvodne in obrtne dejavnosti, ki nimajo prekomernih vplivov na okolje, – v območju ni dopustna gradnja novih stanovanjskih hiš in stanovanj, kakor tudi ni dopustna sprememba namembnosti v stanovanjske namene, razen za obstoječo stanovanjsko stavbo, za katero veljajo splošna določila, – v primeru odstranitve in nove gradnje, novo zgrajeni objekt ne sme presegati gabaritov odstranjenega objekta. (6) Območje Javorniško nabrežje (KOB5): – v območju so dopustne tudi terciarne in kvartarne dejavnosti ter do realizacije novih programov kmetijska dejavnost. (7) Območje urejanja Planina – cerkev (PPG9): – vsi posegi v obstoječe objekte so dopustni samo v obstoječih gabaritih. Novogradnje niso dopustne, dopustna je postavitev urbane opreme. (8) Območje enote urejanja prostora KOB 4: – poleg navedenih dejavnosti, so dovoljene tudi dejavnosti, ki so dovoljene v območju IG, – dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov kot samostojnih objektov za potrebe poslovne dejavnosti. Nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko samostojne priključke na gospodarsko javno infrastrukturo ob upoštevanju pogojev pristojnega soglasodajalca. (9) Območje urejanja prostora JES 34: – bivanje ni dopustno – Betonski dimnik ob trgovsko poslovni promenadi se ohrani. – Namembnost dimnika je možno spremeniti za potrebe gostinskih in drugih turističnih dejavnosti, ki pa se lahko razširijo tudi okoli dimnika (oziroma v neposredni bližini dimnika). (10) Območje urejanja prostora SLJ 8 – V obstoječih proizvodnih in industrijskih objektih se lahko še vedno opravlja proizvodna dejavnost v prepletanju z drugimi dejavnostmi.

54. člen

106. člen se spremeni tako, da se glasi:

»106. člen

(območje CD)

CD - druga območja centralnih dejavnosti
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
C	Območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
CD	Druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost z manjšim deležem stanovanj.
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		Dopustne so dejavnosti: trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter bivanje.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. Delež stanovanj je dovoljen samo za vzdrževanje in oskrbo teh objektov (hišnik). (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – trgi, zelenice, otroška igrišča in parkirišča za osebna vozila. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov, postavitve začasnih objektov (razen objektov, namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov in spominskih obeležij. – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Nadstreški so dopustni kot nadstreški nad vhodom v objekt. – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		1. Gabariti	– tlorisni gabariti: niso predpisani. Dovoli se združevanje objektov v nize, kareje, – pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati gradbene linije, ki jih tvorijo že zgrajene stavbe v prostoru ob javnem mestnem prostoru. Upošteva se vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma na območjih, za katere je s posebnimi PIP to posebej določeno.
		2. Streha	– dovoljene so oblike streh vseh vrst. V primeru dvokapnih streh je prednostna kritina z videzom opečnega strešnika, – kritine ne smejo biti bleščeče.
		3. Fasade	– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju, – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov ipd.), – glavni vhod v javno stavbo se, če stoji ob pomembnem mestnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi, – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo območja.
		4. Infrastruktura	– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.
8		DRUGA MERILA IN POGOJI
		(1) Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami, – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. (2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih, kar se zagotovi z naslednjim: – individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v pripadajočem objektu ali na parceli, na kateri bo stal objekt, – za vsa druga vozila mora biti parkiranje organizirano v okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se dokazuje s pisnim soglasjem občine. (3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omrežje: – rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini, – vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je treba graditi kot kabelsko kanalizacijo, – komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, – nove transformatorske postaje se lahko gradijo kot samostojni objekt ali v sklopu ostalih objektov, na lokacijah kjer je zagotovljen stalni dostop, za potrebe gradnje, vzdrževanja in posluževanja. Drugi objekti in naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih. Merilno priključne omarice morajo locirane tako, da je zagotovljen stalni dostop, – gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. (4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa.
9		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		(1) Zagotavlja naj se urejene parkovne, športne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 15 % območja takega območja. Te površine morajo biti opremljene z ustrezno urbano in komunalno opremo. (2) Območji urejanja Bolnišnica (JES21) in OŠ Koroška Bela (KOB6): – za obstoječe stanovanjske objekte so dopustne odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje objektov ter sprememba namembnosti v poslovne namene območja, – na mestu odstranjenega stanovanjskega objekta se dovoli nova gradnja poslovnega objekta.

55. člen

107. člen se spremeni tako, da se glasi:

»107. člen

(območje IP)

IP - površine za industrijo
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
I	Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
IP	Površine za industrijo.
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		Dopustne so proizvodne (predelovalne) dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo, poslovne dejavnosti, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge dejavnosti razen bivanja.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, rezervoarji za energente, – trgi, zelenice in parkirišča za osebna in tovorna vozila. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		1. Gabariti	– tlorisni gabariti niso predpisani, – dovoli se združevanje objektov v nize, kareje, – objekti in ureditve, ki mejijo na javni mestni prostor, morajo biti – ob upoštevanju gradbenih linij, kjer so te določene – po merilu, gostoti, oblikovanju in rastru javnih komunikacij usklajeni s preostalo pozidavo širšega prostora, – višinski gabariti: pri umeščanju teh stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti naj se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki.
		2. Streha	– za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično – arhitekturno kakovost, – za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo znotraj kompleksa poenotene in čim bolj funkcionalne glede na zahteve določene dejavnosti, – dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev, sončnih celic in uporaba geotermalne energije, – dovoljena je kritina, ki ne sme biti bleščeča. Barve kritine se prilagajajo sosednjim objektom.
		3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov), – fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade. Z njihovim oblikovanjem naj se zagotavlja kakovostna prepoznavna podoba mestnega ambienta, – dovolijo se odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove oziroma evropske zakonodaje;
		4. Infrastruktura	– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo potekati po enotnih infrastrukturnih koridorjih, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.
8		DRUGA MERILA IN POGOJI
		(1) Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami, – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. (2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih. (3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omrežje: – rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini, – vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je treba graditi kot kabelsko kanalizacijo, – komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve,
		– nove transformatorske postaje se lahko gradijo kot samostojni objekt ali v sklopu ostalih objektov, na lokacijah kjer je zagotovljen stalni dostop, za potrebe gradnje, vzdrževanja in posluževanja. Drugi objekti in naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih. Merilno priključne omarice morajo locirane tako, da je zagotovljen stalni dostop, – gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. (4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. Na stavbnih zemljiščih, kjer je predviden poseg v prostor, je treba zagotoviti vse prostorske potrebe za nemoteno uporabo objektov. (5) Poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov.
9		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		– dovoljena je postavitev baznih postaj mobilne telefonije, – zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 10 % območja. – V EUP JES 42 je dopustna gradnja stavb izven območja naravne vrednote. – Dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov kot samostojnih objektov za potrebe poslovne dejavnosti. Nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko samostojne priključke na gospodarsko javno infrastrukturo ob upoštevanju pogojev pristojnega soglasjodajalca.

56. člen

108. člen se spremeni tako, da se glasi:

»108. člen

(območje IG)

IG – gospodarske cone
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
I	Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
IG	Gospodarske cone, večfunkcionalne gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, proizvodnim in spremljajočim dejavnostim (gostinstvo, šport, zabava).
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni enotno opredeljena (proizvodne hale, skladišča, rezervoarji, industrijske površine, poslovne stavbe).
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		Dopustne so proizvodne (predelovalne) in obrtne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge dejavnosti.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – trgi, zelenice in parkirišča za osebna in tovorna vozila. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI – vse vrste enostavnih, nezahtevnih in začasnih objektov za potrebe dejavnosti območja. – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		1. Gabariti	– poslovno upravne, administrativne, prodajne in podobne dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjostih kompleksov, – tlorisni gabariti niso predpisani, – dovoli se združevanje objektov v nize, kareje, – objekti in ureditve, ki mejijo na javni mestni prostor, morajo biti (ob upoštevanju gradbenih linij, kjer so te določene) po merilu, gostoti, oblikovanju in rastru javnih komunikacij usklajeni s preostalo pozidavo širšega prostora, – višinski gabariti: pri umeščanju teh stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti naj se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki oziroma točke identifikacije.
		2. Streha	– za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost, – za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo po enem kompleksu poenotene in naj bodo čim bolj funkcionalne glede na zahteve določene dejavnosti, – dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, – dovoljena je kritina, ki ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru prilagajanja sosednjim objektom.
		3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov), – fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade. Z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti, – dovolijo se odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove oziroma evropske zakonodaje, – zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 10 % območja, – na območju gospodarske cone naj se urejajo oblikovno poenoteni sklopi različnih tipov industrijskih in obrtnih ter servisnih in storitvenih objektov, – omrežje javnih komunikacij (cest, pločnikov, tudi kolesarskih stez, lahko z drevoredi in urbano opremo) naj bo enostavno in čitljivo, na smiselnih mestih opremljeno z javnimi odprtimi prostori in dobro označeno.
		4. Infrastruktura	– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo po možnosti potekati po enotnih infrastrukturnih koridorjih, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.
8		DRUGA MERILA IN POGOJI
		(1) Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami, – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. (2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih. (3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omrežje: – rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini, – vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je treba graditi kot kabelsko kanalizacijo, – komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, – nove transformatorske postaje se lahko gradijo kot samostojni objekt ali v sklopu ostalih objektov, na lokacijah kjer je zagotovljen stalni dostop, za potrebe gradnje, vzdrževanja in posluževanja. Drugi objekti in naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih. Merilno priključne omarice morajo locirane tako, da je zagotovljen stalni dostop, – gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. (4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. Na stavbnih zemljiščih, kjer je predviden poseg v prostor, je treba zagotoviti vse prostorske potrebe za nemoteno uporabo objektov.
9		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		(1) Dovoljena je postavitev baznih postaj mobilne telefonije. (2) Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 10 % območja. (3) V območju Pančur (BLD5) so dopustne tudi turistične prenočitvene kapacitete (motel ali hotel). Obstoječa stanovanja je dovoljeno rekonstruirati ali obnoviti in jim spremeniti namembnost. (4) Dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov kot samostojnih objektov za potrebe poslovne dejavnosti. Nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko samostojne priključke na gospodarsko javno infrastrukturo ob upoštevanju pogojev pristojnega soglasjedajalca. (5) V enoti urejanja prostora JES 43 je dopustno urediti tudi sklop objektov in naprav za potrebe izvajanja vaj reševanja, tudi kot vadbeni poligoni z grajenimi preprekami

57. člen

Za 108. členom se doda nov 108.a člen, ki se glasi:

»108.a člen

(BT – površine za turizem)

BT – površine za turizem
1	OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
B	Posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno.
2	OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
BT	Površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev.
3	TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.
4	DOPUSTNE DEJAVNOSTI
	Poleg kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti so dopustne tudi trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo, turizem in izobraževanje.
5	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	Oblikovanje objektov mora biti skladno z usmeritvami za izdelavo OPPN, ki so navedene v 126. členu odloka in sprejetim OPPN.

58. člen

109. člen se spremeni tako, da se glasi:

»109. člen

(območje BD)

BD – površine drugih območij
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
B	Posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno.
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
BD	Površine drugih območij, ki so namenjene zlasti večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim.
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		Poleg kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti so dopustne tudi trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, izobraževanje, promet in skladiščenje, poslovne dejavnosti, terciarne in kvartarne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – otroška in druga javna igrišča ter igrišča in drugi objekti za prosti čas, avtokamp, parkirišča ipd. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnje in postavitve nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov, gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov v skladu s pogoji tega odloka, postavitve začasnih objektov (razen objektov, namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme. – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Podporni zid z ograjo je dovoljen. Ograja do višine 110 cm nad opornim zidom je namenjena zaščiti pred padcem.
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov. (2) Zagotavljati je treba dovolj veliko število parkirišč, dovolj odprtih prostorov ter navezave na odprti prostor. (3) Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 20 % območja.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		1. Gabariti	– tlorisni gabariti: ni poenoteno predpisan, – višinski gabarit do največ 2K+P+3, v primeru, da je nad objektom predvidena ravna streha oziroma 2K+P+2+M v primeru, da je nad objektom predvidena dvo- ali večkapna streha. Za dvo- ali večkapno streho se šteje streha, ki je predvidena v naklonu, večjem od 10°. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.
		2. Streha	– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter izjemoma dvo- in večkapne strehe. Smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – naklon streh je poljuben (od 0° do 90°), – odpiranje strehe je dopustno s frčadami, kjer je oblika le-teh poljubna. Pogoj je, da je na enem objektu dopustna samo ena oblika frčad, – dovoljena so strešna okna, strešne terase, pohodne terase ipd., – na strešinah in fasadah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe oziroma zaključni venec.
		3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu, – dovolijo se odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove zakonodaje.
		4. Infrastruktura	– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.
8		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		V območju Karavanški plato (HRU12) mora biti pripravljena in med lastniki in uporabniki območja ter Občino Jesenice usklajena idejna zasnova nove rabe površin v območju, razporeditev dejavnosti v območju ter v okviru te zasnove predvideti potek prometnih tokov v območju.

59. člen

110. člen se spremeni tako, da se glasi:

»110. člen

(območje BCx)

BCx – športni centri
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
B	Posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, sejmišča in prireditveni prostori, športni centri in podobno.
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
BC	Športni centri, površine in objekti, namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam.
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		Poleg kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti so dopustne tudi trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, izobraževanje in druge dejavnosti.
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) STAVBE: – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – otroška in druga javna igrišča ter kopališča, drugi objekti za prosti čas, avtokamp, parkirišča ipd. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov. (2) Dovoli se možnost menjave rab, začasne, sezonske rabe. (3) Zagotavljati je treba dovolj veliko število parkirišč, dovolj odprtih prostorov ter navezave na odprti prostor. (4) Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 20 % območja.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		1. Gabariti	– pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov SS-e v urbanem prostoru, SK-ve v ruralnem prostoru in SS-x za večje objekte, – objekti, namenjeni turizmu, se lahko združujejo v turistične komplekse, – tudi objekti v ruralnem prostoru so lahko sodobno arhitekturno oblikovani, če predstavljajo kakovosten in prepoznaven poudarek v prostoru.
		2. Streha	– dovolijo se strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti v širšem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost, – dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe oziroma nivo ravne strehe, – dovoljeni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Dovolijo se tudi drugi svetlobni elementi.
		3. Fasade	Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu oziroma kareju, – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov), – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo posameznih območij.
		4. Infrastruktura	– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa objektov, priključenih na javno vodovodno omrežje, se morajo ti priključiti na kanalizacijsko omrežje. V kolikor priklop na kanalizacijo ni možen, je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.
8		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		(1) V območju Kamnolom Podmežakla (JES51) so dovoljeni objekti in ureditve za šport, rekreacijo ter prostočasne dejavnosti in dejavnosti, ki so s temi povezane. Območje se lahko navezuje oziroma dopolnjuje z dejavnostmi Športnega parka Podmežakla. Na širšem območju so dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti za šport in rekreacijo, vadbeni objekti in ureditve, ki se umeščajo na degradirane površine tako, da se znotraj območja ohranjajo gozdne površine. (2) V območju Trilobit (JAR5) so dovoljene legalizacije obstoječih objektov v skladu s pogoji tega odloka. (3) V območju Kopališče JES49 so dovoljene vse vrste posegov za potrebe vzdrževanja, delovanja in posodobitve kopališča. Ravno tako so dovoljene spremljevalne dejavnosti (kot. npr. gostinstvo).

60. člen

111. člen se spremeni tako, da se glasi:

»111. člen

(območje ZS)

ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
1	OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
Z	Območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.
2	OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
ZS	Površine za oddih, rekreacijo in šport so namenjene preživljanju prostega časa na prostem.
3	DOPUSTNE DEJAVNOSTI
	Dopustne so športne, rekreacijske in prostočasne dejavnosti.
4	DOPUSTNI OBJEKTI
	– športna igrišča, in sicer samo igrišča za športe na prostem, otroška igrišča, – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture in sanacijo območja. Če služijo dejavnostim s področja oddiha, rekreacije in športa, so dopustne tudi: – gostilne, točilnice, manjše okrepčevalnice, garderobe, sanitarije in podobno, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim na tem območju. Največja dovoljena površina prostorov za opravljanje posamezne dejavnosti je 80 m² bruto tlorisne površine. DOPUSTNI NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Lope so dopustne do bruto tlorisne površine 20 m².
5	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	(1) Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravnih značilnosti in odprtosti ter javne dostopnosti. (2) Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem terenu oziroma na terenu, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, se lahko izvedejo samo na za to predvidenih površinah. V bližini stanovanjskih sosesk so dopustne tudi trim steze, sprehajalne peš poti, poti za jahanje, kolesarske poti. (3) Dopustne so raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
6	DRUGA MERILA IN POGOJI
	(1) Na teh območjih se zagotavlja možnost menjave rab, začasne, sezonske rabe. (2) Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenotene ter smiselno usklajene z ureditvami sosednjih območij. (3) Če sosednji parceli, ki meji na zelene površine, primanjkuje zelenih površin, se sme šteti potrebne manjkajoče zelene površine v površino zahtevanih zelenih površin.
7	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	(1) V območju Kres (KOB10) je dopustno obstoječi gostinski objekt in njegove spremljajoče objekte legalizirati, vzdrževati, rekonstruirati in adaptirati v obstoječih gabaritih, vse v skladu s pogoji tega odloka. V objektu je dopustno urediti eno stanovanje za lastnika objekta. (2) Na območju kamnoloma se parceli št. 792/60 in 792/61 prepustita naravnemu zaraščanju oziroma se smejo izvesti ukrepi za sanacijo opuščenega kamnoloma (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin na celotnem območju).

61. člen

112. člen se spremeni tako, da se glasi:

»112. člen

(območje ZP)

ZP – parki
1	OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
Z	Območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem ter izboljšavi kakovosti bivanja.
2	OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
ZP	Parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so namenjeni preživljanju prostega časa.
3	DOPUSTNE DEJAVNOSTI
	Dopustne so športne, rekreacijske in prostočasne dejavnosti.
4	DOPUSTNI OBJEKTI
	(1) OBJEKTI: – objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – stavbe za kulturo in razvedrilo, in sicer samo paviljoni. (2) Če služijo dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa, so dopustne tudi: – gostilne, točilnice, manjše okrepčevalnice, garderobe, sanitarije in podobno, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim na tem območju. Največja dovoljena površina prostorov za opravljanje posamezne dejavnosti je 30 m² bruto tlorisne površine s pripadajočimi utrjenimi površinami. (3) DOPUSTNI NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Lope so dopustne do bruto tlorisne površine 20 m².
5	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	(1) Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izguba naravnih značilnosti in odprtosti ter javne dostopnosti. (2) Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena, razen na obstoječih objektih pod pogojem, da so zamaskirane tako, da niso vizualno izpostavljene.
6	DRUGA MERILA IN POGOJI
	Na teh območjih naj se zagotavlja možnost menjave rab, začasne, sezonske rabe.
7	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	(1) Pristava – Zoisov park – jezerca (JAR6) in Zoisov park – gozd (JAR7): – prepovedana je vsakršna sečnja dreves brez nadzora. Izvaja se samo sanitarna sečnja pod nadzorom predstavnikov pristojne službe za upravljanje z gozdovi, – dopustni so posegi za potrebe rekreacije, športa in turizma (npr: ureditev sprehajalnih poti, namestitev košev, klopi in informacijskih tabel, ureditve območja jezer in okolice planinskega doma, postavitve igral, pomožnih sanitarnih enot, skulptur iz naravnih materialov in podobno), – dopustna je uporaba lokalnih, nekategoriziranih in gozdnih cest za potrebe rekreacije in turizma s soglasjem lastnika in upravljavca, – vsi posegi morajo biti načrtovani na osnovi Konservatorskega programa za Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je februarja 2008 izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, in je na vpogled na sedežu navedene območne enote in sedežu Občine Jesenice. In se smejo izvajati samo s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine in s predhodnimi naravovarstvenimi pogoji oziroma naravovarstvenim soglasjem pristojnega organa za ohranjanje narave. (2) V vseh ostalih EUP z oznako ZP, kjer je enota kulturne dediščine, je dovoljena samo postavitev začasnih objektov namenjenih prireditvam, in sicer s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

62. člen

113. člen se spremeni tako, da se glasi:

»113. člen

(območje ZK)

ZK – pokopališča
1	OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
Z	Območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.
2	OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
ZK	Površine za pokopališča so namenjene za pokopališča in spremljajoče objekte.
3	TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave v ZK ni enotno opredeljena.
4	DOPUSTNE DEJAVNOSTI
	Dopustne so pokopališke in spremljajoče dejavnosti.
5	DOPUSTNI OBJEKTI
	(1) Pokopališča, stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči objekti. (2) Če služijo potrebam pokopališča, so dopustni tudi: – manjše trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti na območju) in stavbe za druge storitvene dejavnosti, gradnja objektov in naprav za potrebe gospodarske javne infrastrukture. (3) DOPUSTNI NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: urbana oprema, in sicer samo skulptura ali druga prostorska inštalacija, vodnjak oziroma okrasni bazen.
6	DOPUSTNI NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI
	– Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.
7	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	Na območjih pokopališč in sakralnih objektov so dopustni naslednji posegi: – vzdrževanje, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in novogradnje mrliških vežic, prostorov za orodje, kapelic in znamenj ter odstranitve objektov, – urejanje ograj, parkirnih prostorov, zbirnih mest za komunalne odpadke, okolice pokopališč in sakralnih objektov ter saditev avtohtonih in drugih drevesnih vrst, upoštevajoč prostorsko ureditev pokopališča.
8	DRUGA MERILA IN POGOJI
	Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine.
9	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	Na območju pokopališča, ki je namenjeno površinam za spremljajoče objekte, trgovine, prodajalne in parkovnim ureditvam ter parkirnim površinam, se sme del kleti in etaže nad pritličjem objektov izkoristiti tudi za stanovanje lastnikov teh objektov.

63. člen

114. člen se spremeni tako, da se glasi:

»114. člen

(območje ZD)

ZD – druge urejene zelene površine
1	OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
Z	Območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem ter izboljšavi kakovosti bivanja.
2	OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
ZD	Zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi, zelene ovire). Območja so lahko namenjena tudi prostočasni kmetijski dejavnosti, za zagotavljanju samooskrbe in preživljanju prostega časa na prostem ter izboljšavi kakovosti bivanja.
3	DOPUSTNI OBJEKTI
	(1) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. gospodarske javne infrastrukture. (2) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.
4	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	(1) Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti. (2) Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, se lahko izvedejo samo na za to predvidenih površinah. V bližini stanovanjskih sosesk so dopustne tudi klopi, koši, trim steze, sprehajalne peš poti, poti za jahanje, kolesarske poti. (3) Dopustne so raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. (4) Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena, razen na obstoječih objektih in pod pogojem, da so zamaskirane tako, da niso vizualno izpostavljene.
6	DRUGA MERILA IN POGOJI
	(1) Zagotavlja naj se možnost menjave rab, začasne, sezonske rabe. (2) Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.
7	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	(1) V EUP, kjer je enota kulturne dediščine, ni dovoljena postavitev gostiln in točilnic, razen s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. Tudi za druge posege v teh EUP je treba predhodno pridobiti pisno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. (2) V območju KOB2 (ZD) je treba objekte načrtovati izven poplavne nevarnosti, oziroma so dopustne izjeme skladno z zakonodajo s področja upravljanja z vodami. Prav tako na območju poplavne nevarnosti ni dopustno spreminjati kote terena.

64. člen

115. člen se spremeni tako, da se glasi:

»115. člen

(območje PC, PŽ)

PC – območja cestnih prometnih površin, PŽ – območja železniških prometnih površin
1	OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
P	Območja prometnih površin
2	OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
PC, PŽ	Območja in omrežja prometne, energetske, okoljske, komunikacijske infrastrukture.
3	TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni opredeljena.
4	DOPUSTNE DEJAVNOSTI
	Dopustne so dejavnosti, povezane z urejanjem prometne infrastrukture.
5	DOPUSTNI OBJEKTI
	(1) OBJEKTI: nestanovanjski (poslovni) objekti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: infrastrukturni, glede na podrobnejšo namensko rabo. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – zaščitne ograje, kolesarske steze, pomožni cestni in komunalni objekti, priključki na GJI. – Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.
6	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	Dovoljene so novogradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, prenove, dozidave, nadgradnje infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav ter odstranitve objektov.
7	MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
	Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno: – upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti stičnih območij, – oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in tipologije objektov.
8	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	V območju PRO13 in PRO18 je dopustna gradnja samo gradbeno inženirskih objektov in pomožnih infrastrukturnih objektov.

65. člen

116. člen se spremeni tako, da se glasi:

»116. člen

(območje E)

E – območja energetske infrastrukture
1	OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
E	Območje energetske infrastrukture.
2	TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni opredeljena.
3	DOPUSTNE DEJAVNOSTI
	Dopustne so dejavnosti, povezane z urejanjem energetske infrastrukture in MHE.
4	DOPUSTNI OBJEKTI
	(1) OBJEKTI: nestanovanjski in poslovni objekti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: infrastrukturni, glede na podrobnejšo namensko rabo. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP.
5	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	Dovoljene so novogradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, prenove, dozidave, nadgradnje infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav ter odstranitve objektov.
6	MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg tega pa še:
	Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno: – upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti stičnih območij, – za dostop do objektov je treba uporabljati obstoječe poti, – oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in tipologije objektov.
7	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	(1) Na območju z naravovarstvenimi vsebinami je treba v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za MHE pridobiti koncesijo za rabo vodnega vira ter naravovarstveno soglasje za vse objekte in naprave, ki sestavljajo MHE (vtočni objekt, cevovod, strojnica in iztočni objekt). Predhodno je treba za vtočni objekt, cevovod in iztočni objekt izdelati strokovno mnenje, v katerem se presodi vpliv objektov in naprav na naravo. (2) Pri gradnji MHE na zemljiščih s parc. št. 288/4 in 289/2, obe k.o. Javorniški Rovt, mora biti zajem vode izveden s tirolskim zajetjem; akumulacija vode pred zajetjem ni sprejemljiva, ker bi preveč spremenila hidrološke razmere v strugi. Treba je zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok. Zajetje vode se lahko izvede samo na odseku med predvideno strojnico in mostom za gozdno cesto, cevovod pa naj se vkoplje v obstoječo gozdno pot med mostom in strojnico. (3) Pri gradnji MHE na zemljiščih s parc. št. 221/1 in 221/2, obe k.o. Planina, mora biti zajem vode izveden s tirolskim zajetjem; akumulacija vode pred zajetjem ni sprejemljiva, ker bi preveč spremenila hidrološke razmere v strugi. Treba je zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok. Zajetje naj se izvede na delu, kjer se začne obstoječe betonsko korito, za izvedbo MHE pa naj se uporabi obstoječe objekte (strojnica, korito, cevovod), ki se jih lahko obnovi.

66. člen

117. člen se spremeni tako, da se glasi:

»117. člen

(območje Ood)

Ood – območja okoljske infrastrukture
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
O	Območja okoljske infrastrukture
2		OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
Ood	Območja okoljske infrastrukture – odpadkov in odpadnih voda
3		TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni opredeljena.
4		DOPUSTNE DEJAVNOSTI
		Dopustne so dejavnosti, povezane z urejanjem okoljske infrastrukture
5		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) OBJEKTI: – nestanovanjski in poslovni objekti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – infrastrukturni, glede na podrobnejšo namensko rabo. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP.
6		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		Dovoljene so novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, prenove, dozidave, nadgradnje infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav.
7		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno: – upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti stičnih območij, – oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in tipologije objektov.
8		POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
		(1) V območju Mala Mežakla (JES55) je dopustna dejavnost ravnanja z odpadki. Dopustni so vsi posegi, ki omogočajo ohranitev in razvoj te dejavnosti v tem območju. Območje odlagališča se nadgradi z novimi objekti, ki sledijo napredku tehnike na področju ravnanja z odpadki. V območju je dovoljena tudi predelava gradbenih odpadkov. (2) Sanacijskih del in predelave gradbenih odpadkov se ne sme izvajati med 1. aprilom in 30. junijem. Pred nalaganjem odpadkov v drobilni stroj ter med drobljenjem in sejanjem je treba preprečevati emisije prahu, ki nastane pri predelavi gradbenih odpadkov.

67. člen

Za 117. členom se doda nov 117.a člen, ki se glasi:

»117.a člen

(območje Ovz)

Ovz – območja okoljske infrastrukture
1	OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
O	Območja okoljske infrastrukture
2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
Ovz	Območja okoljske infrastrukture – vodnih zajetij
3	TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
	Tipologija zazidave ni opredeljena.
4	DOPUSTNE DEJAVNOSTI
	Dopustne so dejavnosti za zajem in pripravo pitne vode.
5	DOPUSTNI OBJEKTI
	(1) OBJEKTI: – nestanovanjski in poslovni objekti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – infrastrukturni, glede na podrobnejšo namensko rabo. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP.
6	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	Dovoljene so novogradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, prenove, dozidave, nadgradnje infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav.
7	MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
	Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno: – upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti stičnih območij, – oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in tipologije objektov.
8	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	V območju vodnih zajetij so dopustne novogradnje, vzdrževalna dela, rekonstrukcije in povečave obstoječih vodnih zajetij, tehnične dopolnitve in posodobitve zajetij ter postavitve varovalnih ograj.

68. člen

118. člen se spremeni tako, da se glasi:

»118. člen

(območje K1)

K1 – območja najboljših kmetijskih zemljišč
1	OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
K1		Območja najboljših kmetijskih zemljišč so namenjena kmetijski pridelavi.
2	DOPUSTNE DEJAVNOSTI
	Kmetijska dejavnost.
3	DOPUSTNI OBJEKTI
	(1) Agrarne operacije in vodni zarževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, (2) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP: – pomožni kmetijsko gozdarski objekti – objekti za rejo živali – čebelnjak kot premični čebelnjak – staja največje bruto tlorisne površine 100 m². – Pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. (3) Dostopna cesta – za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih – za objekte razpršene gradnje – za objekte, ki jih je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve – rekonstrukcija občinskih in državnih cest, v skladu s področno zakonodajo. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. (4) Gradbeno inženirski objekti: – daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in priključki nanje – lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti in priključki nanje. (5) Mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35.
4	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	(1) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč so dovoljene še: – agrarne operacije skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih, – sanacije površinskih kopov, – Posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. (2) Saditev neavtohtonih drevesnih vrst in grmovnic ni dovoljena. (3) Parcelacija ni dovoljena. Izjemoma se parcelacija dovoli za potrebe izravnave parcelnih meja ali pri gradnji gospodarske infrastrukture.
5	DRUGA MERILA IN POGOJI
	(1) Dopustni objekti, gradnje in druga dela ter enostavni objekti ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati. (2) Globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje. (3) Agromelioracije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. (4) Vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin se lahko uredijo samo na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. (5) Za potrebe kmetijstva se lahko urejajo tudi manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo, ki morajo biti vkopani. (6) Dovoljena je izgradnja, razširitev in vzdrževanje močil (vodno zajetje za napajanje živine). (7) Na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljena kot kmetijske površine, v neposodobljenem zemljiškem katastru pa so vpisana kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. (8) Sprememba namembnosti kmetijskih objektov v bivalne objekte ni dopustna.
6	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	(1) Na območju Karavank je potrebno ohranjanje planinskih pašnikov in preprečevanje zaraščanja planin. Potrebno je ohranjanje kvalitetnega visokodebelnega drevja na pašnikih, še posebej pa skupine dreves na Hruščanski in Jeseniški planini, na Pustem rovtu in Belski planini ter na Potoški planini. (2) Na pobočjih Karavank (od Rožce do Vajneža) so dopustni samo zavarovanja pobočij, ureditve hudournikov ter sanitarna sečnja. (3) Možna je raba za smučišča, ki bodo povezovala obstoječa smučišča Črni vrh in Španov vrh s Savskimi jamami in Javorniškim rovtom. (4) Na območjih narcisnih poljan je sprememba primarne rabe prepovedana. Na rovtih in senožetih se zagotavlja ohranjanje narcisnih poljan (košnja po 20. juniju, zmerno gnojenje s hlevskim gnojem, ohranjanje mokrotnih površin itn.). (5) Na območju in vplivnem območju EŠD 10311 Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi ni dovoljena postavitev nobenih zahtevnih, manj zahtevnih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen tistih, ki so načrtovani na osnovi Konservatorskega programa za Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je februarja 2008 izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, in je na vpogled na sedežu navedene območne enote in sedežu Občine Jesenice. (6) Na vseh zemljiščih, ki so v zaraščanju, je potrebno ponovno vzpostaviti kmetijske površine. (7) Staje in pomožne kmetijsko gozdarske objekte, ki so dopustni v skladu s prilogo (tabelo) odloka, na kmetijskem zemljišču lahko gradi investitor, ki ima v lasti oziroma v zakupu: – Najmanj 1ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine ali – Najmanj 5000 m² zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.

69. člen

119. člen se spremeni tako, da se glasi:

»119. člen

(območje K2)

K2 – druga kmetijska zemljišča
1	OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
K2	Območja kmetijskih zemljišč, namenjena kmetijski rabi.
2	DOPUSTNE DEJAVNOSTI
	Kmetijska dejavnost.
3	DOPUSTNI OBJEKTI
	(1) Agrarne operacije in vodni zarževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. (2) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP: – pomožni kmetijsko gozdarski objekti – objekti za rejo živali – čebelnjak kot premični čebelnjak – staja največje bruto tlorisne površine 100 m². – Pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. (3) Dostopna cesta – za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih – za objekte razpršene gradnje – za objekte, ki jih je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve – rekonstrukcija občinskih in državnih cest, v skladu s področno zakonodajo. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. (4) Gradbeno inženirski objekti: – daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in priključki nanje – lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti in priključki nanje. (5) Mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35.
4	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	(1) Na območjih drugih kmetijskih zemljišč so dovoljene: – kmetijske prostorsko-ureditvene operacije skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih, – sanacije površinskih kopov, – posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2) Saditev neavtohtonih drevesnih vrst in grmovnic ni dovoljena. (3) Parcelacija ni dovoljena. Izjemoma se parcelacija dovoli za potrebe izravnave parcelnih meja ali pri gradnji gospodarske infrastrukture.
5	DRUGA MERILA IN POGOJI
	(1) Dopustni objekti, gradnje in druga dela ter enostavni in nezahtevni objekti ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati. (2) Globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje. (3) Agromelioracije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. (4) Vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin, se lahko uredijo samo na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. (5) Za potrebe kmetijstva se lahko urejajo tudi manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo, ki morajo biti vkopani. (6) Dovoljena je izgradnja, razširitev in vzdrževanje močil (vodno zajetje za napajanje živine). (7) Sprememba namembnosti kmetijskih objektov v bivalne objekte ni dopustna. (8) Staje in pomožne kmetijsko gozdarske objekte, ki so dopustni v skladu s prilogo (tabelo) odloka, na kmetijskem zemljišču lahko gradi investitor, ki ima v lasti oziroma v zakupu: – Najmanj 1ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine ali Najmanj 5000 m² zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.
6	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	(1) Na rovtih in senožetih se zagotavlja ohranjanje narcisnih poljan (košnja po 20. juniju, zmerno gnojenje s hlevskim gnojem, ohranjanje mokrotnih površin itn.). (2) Na območju in vplivnem območju EŠD 10311 Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi ni dovoljena postavitev nobenih zahtevnih, manj zahtevnih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen tistih, ki so načrtovani na osnovi Konservatorskega programa za Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je februarja 2008 izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, in je na vpogled na sedežu navedene območne enote in sedežu Občine Jesenice. (3) Na vseh zemljiščih, ki so v zaraščanju, je potrebno ponovno vzpostaviti kmetijske površine.

70. člen

120. člen se spremeni tako, da se glasi:

»120. člen

(območje G)

G – gozdna zemljišča
1	OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
G		Območja gozdov so namenjena gozdovom, njihovemu izkoriščanju in gospodarjenju z njimi.
2	DOPUSTNE DEJAVNOSTI
	Gozdarstvo in lov.
3	DOPUSTNI OBJEKTI
	(1) OBJEKTI: – objekti, ki služijo gospodarjenju z gozdovi, ter lovske preže in informacijske table, – objekti za vodnogospodarske ureditve (pregrade in jezovi) ter cevovodi za MHE, – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – objekti za rekreacijo na prostem (trim steze, sprehajalne in druge rekreacijske poti, počivališča). (2) DOPUSTNI ENOSTAVNI IN NEZAHTEVNI OBJEKTI SO: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: Kmečke lope so dopustne do bruto tlorisne velikosti 12 m². dovoljeni so tudi sledeči objekti, ki v tabeli izrecno niso navedeni: – gozdna učna pot, – opazovalnica za ptice do bruto tlorisne velikosti 5 m², – lovska preža do bruto tlorisne velikosti 5 m² – obstoječe smučišče s potrebnimi elementi za nemoteno obratovanje (kot npr. žičnica s stebri, žičniške postaje, elementi za zasneževanje ipd.). – Za gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov je potrebno soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo gozdov.
4	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	(1) Na območjih gozdov so dovoljene: – gozdarske prostorsko-ureditvene operacije skladno z Zakonom o gozdovih, – vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda, – vodnogospodarske ureditve za ribogojnice, – ureditve za potrebe lova in ribolova, – sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov, – postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), – gradnje obor – ograditve se lahko postavi samo v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov, – sanitarne sečnje, – posegi za potrebe vodnogospodarskih ureditev in cevovodov za MHE. (2) Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter žičniških naprav, ki bistveno ne zmanjša obdelovalnega potenciala gozdnih površin, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije.
5	DRUGA MERILA IN POGOJI
	(1) Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. (2) Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne službe za upravljanje z gozdovi. (3) Sekanje, požiganje in drugo čiščenje grmovja ter zaraščajočih površin ni dovoljeno od 1. marca do 1. avgusta.
6	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	(1) Pri upravljanju z gozdovi in posegih v gozd je treba upoštevati posebne pogoje in določila pristojne službe za upravljanje z gozdovi. Zlasti se ohranja funkcije varovalnih gozdov, ki so prikazane na grafičnih prilogah tega odloka. (2) Na območju in vplivnem območju EŠD 10311 Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi ni dovoljena postavitev nobenih zahtevnih, manj zahtevnih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen: sprehajalna pot, poljska pot, gozdna učna pot, vodnjak, lovska preža, opazovalnica za ptice in ograja za pašo živine, ki morajo biti načrtovani na osnovi Konservatorskega programa za Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je februarja 2008 izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, in je na vpogled na sedežu navedene območne enote in sedežu Občine Jesenice. (3) Znotraj vseh območij G se dovoli tudi gradnja vseh spremljevalnih objektov k MHE (razen strojnic).

71. člen

121. člen se spremeni tako, da se glasi:

»121. člen

(območje Gv)

Gv – gozdna zemljišča
1	OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
G	Gozdna zemljišča.
2	OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
Gv	Območja varovalnih gozdov so namenjena gozdovom, njihovi varovalni funkciji in gospodarjenju z njimi.
3	DOPUSTNE DEJAVNOSTI
	Gozdarstvo in lov.
4	DOPUSTNI OBJEKTI
	(1) OBJEKTI: – objekti, ki služijo gospodarjenju z gozdovi, ter lovske preže in informacijske table, – objekti za vodnogospodarske ureditve (pregrade in jezovi) ter cevovodi za MHE, – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – objekti za rekreacijo na prostem (trim steze, sprehajalne in druge rekreacijske poti, počivališča). (2) DOPUSTNI ENOSTAVNI IN NEZAHTEVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP – poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Kmečke lope so dopustne do bruto tlorisne velikosti 12 m².
5	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	(1) Na območjih gozdov so dovoljene: – gozdarske prostorsko-ureditvene operacije skladno z Zakonom o gozdovih, – vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda, – ureditve za potrebe lova in ribolova, – sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov, – postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), – gradnje obor – ograditve se lahko postavi samo v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov, – sanitarne sečnje. (2) Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot varovalni gozd, v neposodobljenem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja objektov ni dovoljena. (3) Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, ki bistveno ne zmanjša varovalne funkcije varovalnega gozda, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije.
6	DRUGA MERILA IN POGOJI
	(1) Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. (2) Navedeni posegi so dopustni, če niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne službe za upravljanje z gozdi. (3) Sekanje, požiganje in drugo čiščenje grmovja ter zaraščajočih površin ni dovoljeno od 1. marca do 1. avgusta.
7	POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA
	Pri upravljanju z gozdovi in posegih v gozd je treba upoštevati posebne pogoje in določila pristojne službe za upravljanje z gozdovi. Zlasti se ohranja funkcije varovalnih gozdov, ki so prikazane na grafičnih prilogah tega odloka.

72. člen

122. člen se spremeni tako, da se glasi:

»122. člen

(območje VC)

VC – celinske vode
1	OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
V		Površinske vode.
2	OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
VC		Površine vodnih zemljišč so namenjene površinskim vodam in dejavnostim, vezanim na rabo površinskih voda.
2	DOPUSTNI OBJEKTI
	(1) STAVBE: – gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, – gradnja objektov, potrebnih za rabo voda. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov javne infrastrukture, – gradnja objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, – gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, – gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. (3) DOPUSTNI NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP.
3	VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
	(1) Za vse posege na vodna in priobalna zemljišča je treba predhodno pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. (2) Na poplavnih območjih se ureditve načrtujejo le skladno z omejitvami in pogoji veljavnih predpisov s področja urejanja voda in ob predhodno izdelanih strokovnih podlagah. (3) Dopustni so posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, ukrepi za oživljanje reguliranih vodotokov in ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. (4) Za obstoječe objekte in naprave na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da so na njih možni rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta in ki ne vplivajo negativno na kakovost vode in na vodni režim. (5) V pasu priobalnega zemljišča vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka. (6) Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je treba načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim ter je zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok. (7) Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav, mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka, pri tem pa mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe. (8) Pri poseganju v območje celinskih voda sta prepovedani povzročanje ovir za pretok visokih voda in zmanjševanje retencijskega območja. (9) Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da se zagotavlja ohranjanje bistvenih morfoloških značilnosti in kvalitet vodotokov in obvodnega prostora.
4	DRUGA MERILA IN POGOJI
	(1) Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati ograj, objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodotoku. (2) Za poseganje na območja, kjer je po podatkih iz državnih baz podatkov in po karti poplavne nevarnosti (št. C22-RF/10, Inženiring za vode d.o.o., februar 2011) pričakovati poplave, se upošteva področne predpise ter ukrepe iz navedene študije, razen za območja, ki se urejajo z OPPN, in so bile za njih izdelane druge strokovne podlage s področja poplavne nevarnosti. (3) Na območjih celinskih voda niso dovoljeni posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov.
	(4) Za mline, žage in male hidroelektrarne (strojnica, zajetje in cevovodi) je odmik od vodotoka lahko pri Savi manjši od 15 m in pri drugih vodotokih manjši od 5 m, ob pridobitvi vodnega soglasja. (5) Pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega zemljišča naj se v največji meri zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranjanje obstoječe vegetacije. (6) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen izjemoma na krajših razdaljah, na območjih prečkanja javne prometne infrastrukture (most, prepust na območju javnih cest in poti). Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, z minimalno varnostno višino pa mora biti zagotovljena varnost objektov pred visokimi vodami. (7) Zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti, v času od 1. marca do 1. avgusta.

73. člen

123. člen se spremeni tako, da se glasi:

»123. člen

(območje OO)

OO – naravne površine, nerodovitno zemljišče, skalovje, melišča
1		OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
OO	Ostala območja (naravne površine, nerodovitno zemljišče, skalovje, melišča).
2		DOPUSTNI OBJEKTI
		(1) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – posegi v smislu varovanja pred naravnimi nesrečami (plazovi, podori ipd.) in gradnja komunalne infrastrukture so dopustni ob predhodni preveritvi z vidika vplivov na okolje. (2) ENOSTAVNI IN NEZAHTEVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP.
3		VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
		Dopustne so novogradnje, rekonstrukcije, prenove objektov za zavarovanje pred naravnimi nesrečami ter odstranitve objektov.
4		MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:
		Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno: – upoštevanje krajinskih značilnosti območja, – oblikovna enotnost.

74. člen

Drug odstavek 124. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Veljavni prostorski izvedbeni akti so:

Naziv območja urejanja	Enote urejanja prostora (EUP)	Podrobna namenska raba (PNR)	Način urejanja	Območja varstva pred hrupom
Republika	HRU 4-OPPN	SS	OPPN	3
Plavški travnik II - Vrbje	HRU9-OPPN	IG	OPPN	3
Plavški travnik II - Vrbje	HRU10-OPPN	IG	OPPN	4
Plavški travnik II - Vrbje	HRU11-OPPN	IG	OPPN	4
Za Štreko – Straža	JES14-ZN	SS	ZN	3
Cesta železarjev – gasilski dom	JES16-ZN	SS	ZN	3
Ob Savi	JES 36-OPPN, JES37-OPPN	CU	OPPN	3
Hrenovca	JES33-OLN	CU	OLN	3
Stara Sava	JES26-UN	CD	UN	3
Plavški travnik II – Vrbje	JES 44-OPPN	IG	OPPN	4
Plavški travnik II – Vrbje	JES 45-OPPN	IG	OPPN	4
Poslovna cona Jesenice	JES47-ZN	IG	ZN	4
Rekreacija Perun	BLD 6-OPPN	ZS	OPPN	4
Športno rekreacijski park Podmežakla	JES50-UN	BC	UN	3
Dinos	JES 56-OPPN	O	OPPN	4
Zbirni center kom. odpadkov	JES 57-OPPN	O	OPPN	4
Črna vas	BLD4-UN	IG	UN	3
Avtocesta – odsek Jesenice	PRO1-LN	PC	LN	4
Železnica Jesenice–Ljubljana, odsek med ŽP Jesenice in ŽP Slovenski Javornik	PRO12-LN	PŽ	LN	4
Železniška postaja Jesenice	PRO11-ZN	PŽ	ZN	4
Daljinska kolesarska povezava			OLN	4

V četrtem odstavku se besedilo »PC1 LN« vsakič zamenja z besedilom »PRO1-LN«.

75. člen

Prvi odstavek 125. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Območja, za katere se rešitve načrtuje z OPPN:

Naziv območja urejanja	Enote urejanja prostora (EUP)	Podrobna namenska raba (PNR)	Območja varstva pred hrupom
Karavanški plato – rekreacija	HRU 13-OPPN*	ZS	4
Hrušica – cerkev	HRU 8-OPPN*	CD	3
Bolnišnica –vzhod	JES 22-OPPN*	CD	3
Partizan	JES 35-OPPN*	CU	3
Halda – vzhod	SLJ 10-OPPN*	ZS	4
Pod Krajam	JES 10-OPPN*	SS	3
Železniško skladišče Prešernova	JES 46-OPPN*	IG	4
Belcijan	PPG 3-OPPN*	BT	3
Pod Španovim vrhom	PPG 8-OPPN*	SP	3
Delavska ulica	JES 80-OPPN*	SB	3

Na koncu druge alinee četrtega odstavka se za besedo »oglaševanje« doda besedilo », ki jih je potrebno po sprejetju OPPN odstraniti, v kolikor niso skladni z OPPN in ovirajo njegovo realizacijo,«

76. člen

Prvi odstavek 126. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Na območjih, za katera je predvidena izvedba OPPN, veljajo naslednji pogoji in usmeritve:

Naziv območja urejanja	Enote urejanja prostora (EUP)	Podrobna namenska raba (PNR)	Usmeritve
Hrušica – cerkev	HRU8-OPPN*	CD	Predvidena je gradnja sakralnega objekta.
Karavanški plato – rekreacija	HRU13-OPPN*	ZS	V območje se bodo usmerjale rekreativne in športne dejavnosti na prostem, kot so predvidene za območja ZS. Ohranjati je treba 70 % drevesne vegetacije, oziroma jo nadomestiti skladno s pogoji tega odloka.
Bolnišnica – vzhod	JES22-OPPN*	CD	Predvidena je gradnja za potrebe institutov, zdravstva, (širitev za potrebe bolnišnice), varovanih stanovanj, študentskih domov, domov za ostarele in izobraževalnih institucij.
Partizan	JES35-OPPN*	CU	Predvidena je gradnja stanovanj in poslovnih prostorov ter prostorov za družbene dejavnosti, ki naj se zaradi bližine kulturnega in upravnega centra umeščajo v pritličja objektov. Upoštevati in urediti je treba brežine potoka Ukova kot del funkcionalnih zelenih površin v območju.
Halda – vzhod	SLJ10-OPPN*	ZS	Kot ločnica med poslovno cono in stanovanjskim območjem se predvidevajo objekti in ureditve za šport in rekreacijo. Do priprave OPPN se sme do zasutja še razpoložljivega volumna odlagati topilniške odpadke.
Pod Krajam	JES10-OPPN*	SS	Predvidevajo se stanovanjski objekti z možnostjo družbenih dejavnosti. V to območje se sme umeščati tudi verske objekte. Višinski poudarek sme biti višji od najvišje točke strehe oziroma največ 5,00 m.
Železniško skladišče Prešernova	JES46-OPPN*	IG	Predvidena je gradnja poslovnih stavb in skladišč. V območje se ne sme umeščati stanovanjskih stavb.
Belcijan	PPG3-OPPN*	BT	Predvideva se gradnja turističnih prenočitvenih kapacitet – turistična vas Belcijan do skupno največ 6 objektov z največ 5 enotami apartmajskega tipa, kot depandanse hotela. Gradnja bo fazna. V prvi fazi je potrebno urediti osnovni objekt – hotel. OPPN mora vsebovati tudi načrt krajinskih ureditev, ki bodo zagotavljale, da bo umeščenost novih objektov podrejena terenu in obstoječim krajinskim značilnostim. Znotraj EUP naj se ohranja drevesno vegetacijo zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti. V sklopu priprave OPPN je potrebno pridobiti strokovne podlage zavoda za varstvo kulturne dediščine, v okviru katerih zavod pripravi podrobnejšo raziskavo objekta in poda konservatorska izhodišča za prenovo. Oblikovanje objektov naj se prilagaja oblikovanju območja SK.
Pod Španovim vrhom	PPG 8-OPPN*	SP	V območju počitniških hiš Pod Španovim vrhom se predvideva legalizacija obstoječih objektov, morebitne pozidave še nepozidanih zemljišč med obstoječimi objekti in gradnja komunalne infrastrukture za potrebe teh objektov. V sklopu priprave OPPN naj se preverijo habitatni tipi in rastišča narcis. Na podlagi podatkov se določijo območja dopustnih posegov in gradenj.
Delavska ulica	JES 80-OPPN*	SB	Ob Delavski ulici in delu Ulice Viktorja Kejžarja se umesti vrstne hiše z etažnostjo K+P+1 z namenom ohranitve videza ulice. V zaledju teh stavb ob potoku Ukova je možno urediti mestne zelene površine.

77. člen

V prvem odstavku 127. člena se doda še enajsta alinea, ki se glasi:

»– Odlok o zazidalnem načrtu Center Stara Sava (Uradni list RS, št. 46/02).«

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

78. člen

Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja za poseg v prostor, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah prostorskih aktov Občine Jesenice, ki so veljali na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

79. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Št. 007-29/2015

Jesenice, dne 21. septembra 2017

Župan

Občine Jesenice

Tomaž Tom Mencinger l.r.

Priloga

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti