Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2017 z dne 13. 10. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2017 z dne 13. 10. 2017

Kazalo

2651. Poslovnik Občinskega sveta Občine Metlika, stran 7376.

  
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 79/16) je Občinski svet Občine Metlika na 19. redni seji dne 28. 9. 2017 sprejel
P O S L O V N I K 
Občinskega sveta Občine Metlika 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina poslovnika in izrazi) 
(1) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet), način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta), razmerja do drugih organov občine ter druga vprašanja pomembna za delo sveta.
(2) V tem poslovniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
2. člen 
(jezik poslovanja) 
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
3. člen 
(smiselna uporaba določil) 
(1) Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
(2) Določbe tega poslovnika se primerno njihovim nalogam smiselno uporabljajo tudi za delovanje svetov mestne in krajevnih skupnosti.
4. člen 
(javnost dela sveta in delovnih teles sveta) 
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma poslovna, državna, vojaška ali uradna tajnost. Za ravnanje z gradivi osebne in zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
5. člen 
(seje sveta) 
(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah, skliče pa se lahko tudi žalna seja.
(2) Redne seje se skličejo najmanj štirikrat na leto.
(3) Izredne seje se lahko skličejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
(4) Dopisne seje se lahko skličejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje in v drugih primerih določenih s tem poslovnikom.
(5) Slavnostne seje se lahko skličejo ob prazniku občine in drugih svečanih priložnostih, žalne seje pa ob smrti častnega občana občine, župana, podžupana, člana občinskega sveta in bivših županov občine. Svet lahko z večino glasov skliče žalno sejo tudi ob drugih tragičnih dogodkih v občini.
6. člen 
(predstavljanje) 
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa.
7. člen 
(žig sveta) 
(1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom. V notranjem krogu žiga je ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«.
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
(4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave ali pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave.
II. KONSTITUIRANJE SVETA 
8. člen 
(sklic konstitutivne seje) 
(1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan najkasneje dvajseti dan po izvolitvi članov sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev.
(3) Če seja ni sklicana v roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
(4) Zaradi priprave na prvo sejo lahko skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.
9. člen 
(dnevni red konstitutivne seje) 
(1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta je:
1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta,
2. poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana,
3. imenovanje komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana (v nadaljevanju: začasna mandatna komisija),
4. poročilo začasne mandatne komisije, odločanje o morebitnih pritožbah in potrditev mandatov članov sveta,
5. poročilo začasne mandatne komisije, odločanje o morebitnih pritožbah in ugotovitev izvolitve župana.
(2) Če je bil županu potrjen mandat člana sveta, lahko predsedujoči, na podlagi njegove pisne izjave, da bo opravljal funkcijo župana, razširi dnevni red prve seje s sklepom o ugotovitvi predčasnega prenehanja mandata člana sveta zaradi nezdružljivosti obeh funkcij in potrditvijo mandata nadomestnega člana sveta.
(3) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
(4) Dnevni red konstitutivne seje praviloma vsebuje imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, lahko pa vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor.
10. člen 
(vodenje konstitutivne seje in začasna mandatna komisija) 
(1) Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet.
(2) Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko začasno mandatno komisijo. Člane komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
(3) Začasna mandatna komisija na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov in predlaga potrditev mandatov članov sveta.
(4) Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, komisija na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah.
11. člen 
(mandat članov sveta in župana) 
(1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog začasne mandatne komisije, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
(3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.
(4) Svet na podlagi poročila občinske volilne komisije, potrdila o izvolitvi župana in poročila začasne mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.
12. člen 
(pričetek mandata) 
(1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha.
(2) Kolikor svet ni prejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 11. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha.
(3) S konstituiranjem sveta preneha tudi članstvo v nadzornem odboru občine in članstvo imenovanim predstavnikom sveta v vseh občinskih organih. S konstituiranjem preneha tudi članstvo ostalih članov odborov in komisij sveta.
(4) Če je bil član sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.
13. člen 
(imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) 
(1) Ko je svet konstituiran, v skladu z določili tega poslovnika imenuje izmed članov sveta komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, na konstitutivni seji ali najkasneje na prvi naslednji seji. Z njenim imenovanjem preneha mandat članom začasne mandatne komisije.
(2) Komisija mora do prve naslednje redne seje sveta predlagati svetu kandidate za člane nadzornega odbora občine in stalnih delovnih teles sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA 
1. Splošne določbe
14. člen 
(pravice in dolžnosti članov sveta) 
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, s statutom občine in s tem poslovnikom.
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati in razpravljati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
(3) Član sveta ima pravico:
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana;
– predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati amandmaje k tem predlogom;
– sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej;
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državna, vojaška, uradna in poslovna tajnost opredeljeni z zakonom, z drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu.
(5) Član sveta ima pravico do sejnine za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta.
(6) Člani delovnih teles, ki niso člani sveta, imajo pravico do sejnine in povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije, v skladu z aktom iz prejšnjega odstavka tega člena.
(7) Člani sveta in člani delovnih teles sveta niso upravičeni do plačila sejnine in povračila stroškov za dopisno, slavnostno in žalno sejo.
15. člen 
(pravica do informiranosti) 
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila, informacije in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v svetu in njegovih delovnih telesih.
(2) Organi iz prejšnjega odstavka so članu sveta dolžni posredovati obvestila, informacije in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v svetu in njegovih delovnih telesih in mu v skladu z zakonodajo omogočiti vpogled v zahtevane podatke in dokumentacijo. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
2. Vprašanja in pobude članov sveta
16. člen 
(vprašanja in pobude) 
(1) Član sveta ima pravico županu postaviti vprašanje, ter mu lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njegove pristojnosti.
(2) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
(3) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov sveta.
(4) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(5) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut.
(6) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
(7) Pri obravnavi vprašanj in pobud mora biti na seji obvezno prisoten župan občine. Če je župan zadržan, določi, kdo ga bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
(8) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan odgovori na naslednji seji.
(9) Župan lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovori pisno, pisno mora odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj.
(10) Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.
17. člen 
(zahteva za dodatna pojasnila) 
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(2) Če svet sprejme odločitev, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
18. člen 
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih teles) 
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Enaka dolžnost velja za člana delovnega telesa, ki ni član sveta.
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
(3) Članu sveta, ki se ne udeleži redne ali izredne seje sveta, ne pripada sejnina. Enako velja tudi v primeru, če je član sveta ali delovnega telesa na seji prisoten manj kot 2/3 časa trajanja seje.
(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev.
(5) Če župan oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri člani sveta so na prejšnji seji izostali neupravičeno.
(6) Če član sveta brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora župan na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je član sveta, ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne udeleži sej sveta.
IV. SEJE SVETA 
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
19. člen 
(sklic seje) 
(1) Svet dela in odloča na sejah.
(2) Seje sveta sklicuje župan na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
(3) Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(4) Okvirni program dela za posamezno leto pripravi župan po posvetovanju s podžupanom, s predsedniki delovnih teles in z direktorjem občinske uprave. V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih teles ter druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto.
(5) Okvirni program dela predlaga v sprejem svetu župan.
(6) Župan lahko skliče redno sejo sveta preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.
20. člen 
(vabilo) 
(1) Vabilo za redno sejo sveta, s predlogom dnevnega reda, se pošlje članom sveta najkasneje sedem dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če gradiva ni bilo mogoče pripraviti do sklica seje, ali če gre za dodatno gradivo, katerega vsebina je potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
(2) Vabilo za sejo sveta s predlogom dnevnega reda in gradivom se pošlje županu, podžupanu in članom sveta. O sklicu seje sveta se obvesti sredstva javnega obveščanja.
(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo v elektronski obliki, po pošti v fizični obliki pa, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik, ali če občinska uprava ne razpolaga z elektronskim naslovom prejemnika.
(4) Vabilo s predlogom dnevnega reda in gradivom je informacija javnega značaja, ki se objavi na spletni strani občine.
21. člen 
(poročevalci in vabljeni) 
(1) Vabilo se pošlje vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.
(2) Na seji sveta so prisotni tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan.
22. člen 
(izredna seja) 
(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
(2) Izredno sejo sveta skliče župan na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta. V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi.
(3) Izredno sejo sveta skliče župan, pooblaščeni podžupan oziroma pooblaščeni član sveta. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. Seja mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje.
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 20. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine.
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo utemeljenih razlogov za sklic izredne seje sveta, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
23. člen 
(dopisna seja) 
(1) Za odločanje o manj zahtevnih vprašanjih, ki zahtevajo takojšnjo odločitev ali v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje, lahko župan skliče dopisno sejo. Dopisna seja se izvede tako, da se župan po elektronski pošti, telefonu ali na drug ustrezni način posvetuje s člani sveta in dobi od njih odgovor. Vprašanje mora biti formulirano tako, da je možen odgovor z »da« ali »ne«. Vabilo mora vsebovati rok trajanja dopisne seje, ki ne sme biti krajši od 24 ur, z navedbo datuma in ure, do katere bo trajala seja.
(2) Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih občine, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(3) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo posredovano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdila več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitve, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
24. člen 
(predlog dnevnega reda) 
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino.
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo predlogi aktov, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
(6) O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.
(7) Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. Župan mora za obravnavo vprašanja predložiti svetu ustrezno gradivo.
(8) Svet ne more odločiti, da se na dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali zavzel stališča župan, kadar ta ni predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.
25. člen 
(vodenje seje) 
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje seje sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši član sveta.
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in s tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.
26. člen 
(zagotavljanje javnosti seje) 
(1) Seje sveta so javne.
(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta.
(3) Občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo seje sveta. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine. Sredstvom javnega obveščanja se z vabilom po elektronski pošti pošlje tudi povezava do spletne strani, kjer je objavljeno gradivo za sejo.
(4) Če občan, ki spremlja sejo ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora.
27. člen 
(izključitev javnosti) 
(1) Predsedujoči predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
2. Potek seje
28. člen 
(ugotavljanje sklepčnosti) 
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
29. člen 
(določitev dnevnega reda) 
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red.
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih drugih postopkovnih predlogih.
(3) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje.
(4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje, in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
(5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
30. člen 
(odločanje o zapisniku) 
(1) Po sprejemu dnevnega reda se odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
(4) Svet na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov.
31. člen 
(vrstni red obravnave točk dnevnega reda) 
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
(2) Med sejo lahko svet odloči o spremembi vrstnega reda obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno obrazložiti.
32. člen 
(razprava) 
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan in oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom določeno drugače. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
(2) Ves čas razprave ima predlagatelj in od njega pooblaščena oseba pravico pojasnjevati predlagano gradivo, ko se priglasi k besedi.
(3) Če župan ni predlagatelj, lahko poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan, direktor občinske uprave ali javni uslužbenec mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.
(4) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Prijava k razpravi se opravi z glasovalno napravo ali dvigom rok. Razprava posameznega člana lahko traja največ deset minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut.
(5) Če prijavljenega člana sveta ni v prostoru, ko jo na vrsti za razpravo, se šteje, da se je razpravi odpovedal.
(6) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
(7) K razpravi se lahko priglasi tudi župan in direktor občinske uprave, predlagatelj gradiva, kadar to ni župan in strokovni delavec, ki ga določi predlagatelj.
(8) Na svojo željo lahko dobi besedo tudi povabljeni ali nepovabljeni na sejo, če pred tem z glasovanjem tako sklene svet.
(9) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval, dolžan pa se je držati tudi časovne omejitve razprave določene v tem členu.
(10) Določbe o vodenju in poteku seje, dolžini razprave, vzdrževanju reda idr. veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge (župana, podžupana, direktorja občinske uprave idr.), ki sodelujejo na seji sveta.
33. člen 
(kršitve poslovnika) 
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
(3) Če član sveta zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član sveta omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
34. člen 
(prekinitev seje sveta) 
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
(3) Predsedujoči prekine sejo, če z ukrepi, določenimi s tem poslovnikom, ne more zagotoviti nemotenega nadaljevanja seje.
(4) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
35. člen 
(začetek seje in odmori) 
(1) Seje sveta se sklicujejo praviloma najprej ob šestnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot pet ur.
(2) Predsedujoči lahko odredi petnajstminutni odmor kadarkoli med sejo.
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega člana sveta ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave amandmajev, mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči ali se lahko odredi odmor ali se seja nadaljuje ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
36. člen 
(preložitev in konec seje) 
(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. Točke, ki se niso obravnavale in so bile potrjene z dnevnim redom, se uvrstijo na dnevni red naslednje redne ali izredne seje.
(2) Ko so vse točke dnevnega reda zaključene, svet konča sejo.
3. Vzdrževanje reda na seji
37. člen 
(red na seji) 
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
(2) Govornik mora govoriti tako, da je omogočeno tonsko snemanje njegove razprave, pobude oziroma vprašanja.
(3) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
(4) Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
38. člen 
(ukrepi za zagotovitev reda na seji) 
(1) Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
(2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega drugemu govorniku v besedo, če se ne drži točke dnevnega reda ali če na kak drug način krši red na seji ali določbe tega poslovnika.
(3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Zoper odvzem besede član sveta lahko ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
(4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
(5) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neupravičeno odsotnost s seje.
(6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
(7) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
(8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
4. Odločanje
39. člen 
(sklepčnost) 
(1) Svet je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta. Kadar je za sprejem odločitve potrebna 2/3 večina vseh članov sveta, svet pri sprejemanju takšne odločitve odloča, če je navzočih najmanj 2/3 vseh članov sveta.
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi prisotnosti.
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi. Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli.
40. člen 
(odločanje na seji sveta) 
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem, oziroma če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon ali statut občine.
41. člen 
(izločitev iz odločanja) 
(1) Razlogi za izločitev člana sveta ter delovnih teles sveta iz odločanja o posamezni zadevi zaradi pristranskosti so določeni z zakonom.
(2) Član sveta ter delovnih teles sveta se mora takoj, ko izve za okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov, izločiti iz odločanja na seji in o tem nemudoma pisno obvesti predsedujočega in ostale člane sveta ali delovnega telesa, lahko pa sodeluje pri razpravi.
(3) Izločitev člana sveta ter delovnih teles sveta lahko zahteva tudi predsedujoči in drug član sveta ali delovnega telesa. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri svetu oziroma delovnem telesu. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči svet ali delovno telo z večino glasov navzočih članov.
42. člen 
(glasovanje) 
(1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
(2) Svet sprejme odločitev s tajnim glasovanjem, če tako sklene na obrazložen predlog pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje, ki mora biti obrazložen, lahko poda župan ali najmanj pet članov sveta.
(3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.
(4) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
(5) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve.
(6) Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
(7) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
43. člen 
(javno glasovanje) 
(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem.
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta in v drugih primerih določenih s tem poslovnikom.
(3) Člane sveta se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI« ali »NE GLASUJEM«. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek, tako da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje.
44. člen 
(tajno glasovanje) 
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave.
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet.
(4) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
(5) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
(6) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
(7) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
(8) Ko član sveta izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.
(9) Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz katere volja člana sveta ni jasno razvidna, sta neveljavni.
45. člen 
(ugotavljanje izida tajnega glasovanja) 
(1) Ko je glasovanje končano, se komisija lahko umakne v poseben prostor in ugotovi izid glasovanja.
(2) Preden komisija odpre glasovalno skrinjico, prešteje nerazdeljene glasovnice in jih vloži v ovojnico, ki jo zapečati.
(3) Zapisnik o izidu glasovanja vsebuje podatke o:
– datumu in številki seje sveta,
– predmetu glasovanja,
– sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov,
– številu razdeljenih glasovnic,
– številu oddanih glasovnic,
– številu neveljavnih glasovnic,
– številu veljavnih glasovnic,
– številu glasov »ZA« in številu glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan.
(4) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
46. člen 
(ponovitev glasovanja) 
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja.
5. Zapisnik seje sveta
47. člen 
(vsebina zapisnika) 
(1) O delu na seji sveta se piše zapisnik.
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, in sicer podatke o udeležbi članov na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta, o udeležbi vabljenih, o sprejetem dnevnem redu, o predlogih sklepov ter o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih komisije za statut in poslovnik o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
(3) Za pripravo zapisnika skrbi občinska uprava.
48. člen 
(potrditev zapisnika) 
(1) Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih in dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(2) Sprejeti zapisnik podpišejo predsedujoči, ki je sejo vodil in overitelja zapisnika.
(3) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletni strani občine. Del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta ter del zapisnika, ki vsebuje podatke, ki niso informacija javnega značaja, se ne objavi, temveč se z njim seznani zgolj člane sveta.
49. člen 
(zvočni posnetek seje sveta ter sej delovnih teles) 
(1) Potek seje sveta ter sej delovnih teles se zvočno snemajo.
(2) Seje sveta in seje delovnih teles se zvočno snemajo za namen priprave zapisnika seje.
(3) Seje zvočno snema javni uslužbenec, ki je pooblaščen za sestavo zapisnika seje sveta oziroma delovnega telesa.
(4) Upravljavec zbirke zvočnih zapisov je Občina Metlika, uporabnik pa javni uslužbenec, ki je pooblaščen za sestavo posameznega zapisnika.
(5) Zvočni posnetki se hranijo do konca mandata sveta oziroma delovnega telesa, katerega seje so bile snemane, nato se ti posnetki izbrišejo.
(6) Vsak član sveta in delovnega telesa sveta ima pravico poslušati zvočni posnetek seje do trenutka hrambe posnetka določenega v prejšnjem odstavku. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca.
50. člen 
(ravnanje z gradivom sveta) 
(1) Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vso gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu občinske uprave.
(2) O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila župan, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentarno gradivo.
51. člen 
(vpogled v gradivo) 
(1) Člani sveta in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji, in ki se hrani v občinski upravi, če je to potrebno zaradi opravljanja njihove funkcije.
(2) V primeru zaupnih dokumentov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določbami.
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet
52. člen 
(strokovno in administrativno delo za svet) 
(1) Strokovno in administrativno delo za potrebe sveta opravlja občinska uprava.
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
7. Delovna telesa sveta
53. člen 
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) 
(1) Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov.
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta in kandidate za imenovanje v druge organe ali na drug položaj, kadar je takšno imenovanje v pristojnosti sveta;
– občinskemu svetu in županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta;
– pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev;
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev;
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet.
(4) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet praviloma na konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi naslednji seji.
54. člen 
(delovna telesa sveta) 
(1) Svet ustanovi stalne ter občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta, v okviru svojega delovnega področja, v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi, obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.
(2) Svet ustanovi delovna telesa za preučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, preučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta.
(3) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
(4) Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
55. člen 
(stalna delovna telesa sveta) 
(1) Stalna delovna telesa sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori in komisija:
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo, finance in premoženje,
– odbor za kmetijstvo,
– odbor za urejanje prostora in komunalo,
– komisija za statut in poslovnik.
(2) Vsak odbor in komisija iz prejšnjega odstavka ima pet članov, od tega so najmanj trije člani sveta. Delovno telo sveta vodi član sveta.
56. člen 
(komisija za statut in poslovnik) 
Komisija za statut in poslovnik opravlja zlasti naslednje naloge:
– predlaga predlog statuta in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev;
– po sklepu sveta obravnava predloge odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov ter oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine in glede medsebojne usklajenosti z drugimi veljavnimi akti občine;
– predlaga svetu v sprejem obvezno razlago določb splošnih aktov občine;
– med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, razlaga poslovnik sveta;
– predlaga svetu sprejem uradnih prečiščenih besedil občinskih aktov.
57. člen 
(občasna delovna telesa) 
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov, ter opravi imenovanje.
58. člen 
(delo delovnega telesa) 
(1) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan, vse nadaljnje pa predsednik delovnega telesa.
(2) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu.
(3) Seje delovnih teles skliče predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, v skladu s programom dela sveta in na zahtevo sveta ali župana.
(4) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
(5) Delovno telo dela na sejah, ki niso javne. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino glasov navzočih članov.
(6) Glasovanje v delovnem telesu je javno.
(7) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
59. člen 
(vabljeni na sejo delovnega telesa sveta) 
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov in podjetij, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
V. AKTI SVETA 
1. Splošne določbe
60. člen 
(akti, ki jih sprejema svet) 
(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in s statutom naslednje akte:
– poslovnik sveta,
– proračun občine in zaključni račun proračuna občine,
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
(2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov, ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali s statutom občine.
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in s statutom občine.
61. člen 
(predlagatelji) 
(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna občine, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu občine tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan.
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka tega člena.
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in s statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti sveta oziroma drugih občinskih organov.
(4) Predlog odloka pošlje predlagatelj županu.
62. člen 
(podpis in hramba aktov) 
(1) Akte, ki jih sprejme svet, podpiše župan.
(2) Izvirnike aktov sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
63. člen 
(objava splošnih aktov občine) 
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določa statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih določeno drugače.
(2) V uradnem glasilu občine se objavijo tudi drugi akti, za katere tako določi svet.
2. Postopek za sprejem odloka
64. člen 
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine) 
(1) Predlagatelj splošnega akta povabi strokovno in drugo javnost k sodelovanju pri pripravi predpisa s splošnim vabilom, kateremu je priložen osnutek akta, na spletni strani občine.
(2) Rok za odziv javnosti iz prejšnjega odstavka tega člena, ki ga določi predlagatelj, je praviloma 30 dni od objave na spletnih straneh.
(3) Javnost se ne povabi k sodelovanju pri pripravi predlogov predpisov v primerih, ko po naravi stvari to ni mogoče.
(4) V kolikor je sodelovanje javnosti pri sprejemanju določene vrste občinskih splošnih aktov z zakonodajo urejeno drugače, se sodelovanje javnosti uresničuje skladno s to zakonodajo.
65. člen 
(vsebina predloga odloka) 
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, pravno podlago, besedilo členov in obrazložitev.
(2) Obrazložitev obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka, predstavitev sodelovanja javnosti ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti obrazložitvi priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. Če je pri pripravi oziroma oblikovanju odloka sodeloval zunanji strokovnjak ali pravna oseba, se v obrazložitvi navedejo tudi osebno ime in naziv zunanjega strokovnjaka ali firme ter naslov pravne osebe.
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta.
66. člen 
(sodelovanje v obravnavah) 
(1) Predlagatelj določi poročevalca, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta in sejah delovnih teles.
(2) Župan ali po njegovem pooblastilu javni uslužbenec lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta in njegovih delovnih teles, tudi kadar ni predlagatelj.
67. člen 
(razprava o predlogu odloka – dvostopenjski postopek) 
Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
68. člen 
(prva obravnava predloga odloka) 
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
(2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo.
(3) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
(4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom.
(5) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi bilo besedilo predloga odloka v drugi obravnavi enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
(6) Če svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave.
(7) Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan.
69. člen 
(priprava besedila za drugo obravnavo predloga odloka) 
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave ter stališča in predloge prejete s strani javnosti oziroma jih utemeljeno zavrne in navede morebitne drugačne rešitve v odloku, ki odstopajo od tistih iz prve obravnave odloka.
70. člen 
(druga obravnava predloga odloka) 
(1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko vsak član sveta, komisije in odbori sveta, župan in predlagatelj predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja, ki se vloži v pisni obliki najmanj 2 dni pred dnem določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
(2) Na sami seji sveta, do konca obravnave predloga odloka, lahko predlagajo amandma predlagatelj, župan, če sam ni predlagatelj in najmanj ena četrtina članov sveta, in sicer v pisni obliki.
(3) Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju.
(4) Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta.
(5) Obravnava predloga odloka v drugi obravnavi obsega razpravo o predlaganem besedilu odloka in podanih amandmajih.
71. člen 
(odločanje) 
(1) Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej ali o skupini med seboj povezanih amandmajev.
(2) Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmaju.
(3) Po končanem glasovanju o amandmajih predsedujoči ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
(4) Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z vnesenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi komisija za statut in poslovnik ali drug organ, ki ga določi svet.
(5) Če komisija ali drug organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji.
72. člen 
(sprejem drugih aktov občine) 
(1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka.
(2) Proračun občine in prostorske ter druge plane razvoja občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
(3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače.
(4) Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku.
73. člen 
(sprejem aktov občine do prenehanja mandata) 
(1) Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
(2) V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi, na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova, ter katerih ne bo obravnaval.
3. Hitri postopek za sprejem odlokov
74. člen 
(uporaba hitrega postopka) 
(1) Kadar to zahtevajo izredne razmere ali naravne nesreče, ali če bi zaradi sprejema akta po rednem postopku lahko nastale težko popravljive posledice, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
(2) Po hitrem postopku sprejme svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
(3) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
(4) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
(5) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji, vse do konca obravnave predloga odloka.
(6) Na seji lahko amandma predloži posamezni član sveta ali predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
75. člen 
(vložitev predloga za obravnavo po hitrem postopku) 
(1) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. Predlog mora biti posebej obrazložen. O uporabi hitrega postopka odloči svet.
(2) Skupaj s predlogom za sprejem odloka po hitrem postopku se predloži tudi predlog odloka z obrazložitvijo.
(3) Če svet ne sprejme predloga za sprejem odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
76. člen 
(uporaba skrajšanega postopka) 
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve,
– prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z zakonom,
– uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
– spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov,
– prečiščena besedila aktov,
– v drugih primerih določenih s tem poslovnikom.
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj dve tretjini navzočih članov sveta.
(3) Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena, in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
(4) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo.
(5) Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
(6) Na seji lahko amandma predloži posamezni član sveta ali predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
5. Postopek za sprejem proračuna občine, rebalansa proračuna občine in spremembe proračuna občine ter zaključnega računa proračuna občine
77. člen 
(splošne določbe) 
(1) Svet sprejema proračun občine, rebalans proračuna občine, spremembe proračuna občine in zaključni račun proračuna občine z odlokom.
(2) Svet sprejema rebalans proračuna občine, spremembe proračuna občine in zaključni račun proračuna občine v eni obravnavi.
78. člen 
(proračun občine) 
(1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki za posamezne namene financiranja porabe v občini.
(2) Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) V skladu z zakonom in z navodili ministra za finance lahko svet sprejme proračun za več let, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katerega je bil svet izvoljen.
79. člen 
(pripombe in predlogi na proračun) 
(1) V okviru razprave o predlogu proračuna oziroma še v sedmih dneh po opravljeni razpravi lahko člani sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge.
(2) Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se sredstva zagotovijo in za kakšen namen, pri čemer ta ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
80. člen 
(dopolnjen predlog proračuna) 
(1) Župan se do vloženih pripomb in predlogov opredeli ter pripravi dopolnjen predlog proračuna za drugo obravnavo ter ga posreduje v obravnavo in v sprejem svetu.
(2) V primeru, da ni bilo pravočasno vloženih pripomb in predlogov, lahko župan pripravi dopolnjen predlog proračuna ali pa ga ohrani v nespremenjeni obliki in ga v roku iz prvega odstavka tega člena predloži svetu v sprejem.
(3) Na dopolnjen oziroma nespremenjen predlog proračuna lahko člani sveta in delovna telesa sveta vložijo amandmaje v pisni obliki. Amandma lahko vloži tudi župan.
(4) Vlaganje amandmajev poteka po postopku, ki ga določa ta poslovnik za amandmaje. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi mora biti navedeno, iz katere postavke proračuna se sredstva zagotovijo in za kakšen namen, pri čemer ta ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
(5) O amandmaju, ki ne upošteva določil o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki, se ne glasuje.
81. člen 
(obrazložitev in glasovanje o dopolnjenem predlogu proračuna) 
(1) Pred začetkom obravnave, v kateri svet razpravlja o dopolnjenem oziroma nespremenjenem predlogu proračuna in odloku o proračunu občine, lahko župan dodatno obrazloži predlog proračuna. Svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih.
(2) Ko je končano glasovanje o amandmajih, svet glasuje o proračunu v celoti.
82. člen 
(zavrnitev sprejema proračuna) 
Če proračun ni sprejet, mora župan najkasneje v 30 dneh predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek.
83. člen 
(začasno financiranje) 
(1) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan odločitev o začasnem financiranju in o tem obvesti svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.
(2) Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v dodatnem roku treh mesecev, se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine. Sklep o začasnem financiranju sprejme svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
84. člen 
(rebalans proračuna občine in spremembe proračuna občine) 
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine in spremembe proračuna občine.
(2) Župan lahko predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša.
(3) Rebalans in spremembe proračuna občine sprejme svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu in spremembam proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov
85. člen 
(sprejem prostorskih aktov) 
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
(2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o sprejemu odloka konča.
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.
7. Postopek za sprejem obvezne razlage
86. člen 
(sprejem obvezne razlage) 
(1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava komisija za statut in poslovnik, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. Če ugotovi, da ni utemeljena, o tem obvesti predlagatelja.
(4) Svet sprejme obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka.
(5) Obvezna razlaga, ki jo sprejme svet, se objavi v uradnem glasilu občine.
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
87. člen 
(sprejem prečiščenega besedila) 
(1) Po vsaki spremembi ali dopolnitvi splošnega akta pripravi občinska uprava neuradno prečiščeno besedilo, ki se objavi v elektronski obliki na spletni strani občine.
(2) Na podlagi sklepa, ki ga sprejme svet na predlog tistih, ki imajo pravico predlagati splošni akt, občinska uprava pripravi uradno prečiščeno besedilo.
(3) O uradnem prečiščenem besedilu, po predhodnem mnenju komisije za statut in poslovnik, odloča svet brez razprave v skrajšanem postopku.
(4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu občine in v elektronski obliki na spletni strani občine.
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA 
1. Splošno
88. člen 
(splošno imenovanju) 
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika, razen če zakon ne določa drugače.
89. člen 
(glasovanje o kandidatih) 
(1) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. V primeru glasovanja z glasovalno napravo se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.
(2) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
(3) Če se tajno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
(4) Če se tajno glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
(5) Če se glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij.
90. člen 
(izvolitev oziroma imenovanje kandidata) 
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali, če s statutom ni določena drugačna večina. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice.
91. člen 
(ponovitev glasovanja) 
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistima dvema kandidatoma, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu priimkov kandidatov.
(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Imenovanje članov delovnih teles sveta
92. člen 
(imenovanje članov delovnih teles) 
(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog toliko kandidatov za člane delovnega telesa, kolikor se jih imenuje v delovno telo.
(2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
3. Postopek za razrešitev
93. člen 
(postopek za razrešitev) 
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, na predlog najmanj ene četrtine članov sveta ali na podlagi drugih predlogov, ki so podani v skladu s tem pravilnikom. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji.
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev.
(4) Če predlog ne vsebuje obrazložitve, ga komisija vrne predlagatelju v dopolnitev. Če predlagatelj predloga ne dopolni v postavljenem roku, se predlog zavrže.
(5) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico, da se pisno opredli do predloga razrešitve.
(6) Predlog za razrešitev se uvrsti na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka.
4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
94. člen 
(odstop funkcionarjev) 
Postopke v zvezi z odstopom občinskih funkcionarjev ureja zakon.
95. člen 
(odstop članov delovnih teles in članov drugih organov) 
(1) Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles sveta imenovani izmed drugih občanov, člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
(2) Izjava o odstopu iz prejšnjega odstavka mora biti dana v pisni obliki županu.
(3) Svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je praviloma dolžna, hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva, predlagati svetu imenovanje novega kandidata.
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM 
96. člen 
(razmerja med županom in svetom) 
(1) Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki, ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
(3) Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna občine ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
(4) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
(5) Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje stališče ali mnenje.
(6) Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
97. člen 
(izvajanje odločitev sveta) 
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta.
(2) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti.
(3) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
(4) Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta.
(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
(6) Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
(7) Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti kot je bila načrtovana, in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
VIII. JAVNOST DELA 
98. člen 
(javnost dela sveta in delovnih teles) 
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja:
– z objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom informacije javnega značaja, na spletni strani občine;
– z zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na njihovo zahtevo;
– z objavljanjem sklicev sej sveta z dnevnimi redi in gradivi;
– z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine;
– z objavljanjem predlogov splošnih aktov občine, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov;
– z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, programov, strategij, stališč, mnenj in navodil, ki so splošnega pomena;
– z objavljanjem neuradnih prečiščenih besedil splošnih aktov občine ter uradnih prečiščenih besedil splošnih aktov občine;
– z obvestili za javnost;
– s posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja;
– z navzočnostjo občanov in z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta;
– ter na druge načine.
(3) Ob objavi predloga predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: akta) se z namenom zagotavljanja transparentnosti postopka sprejemanja akta posreduje v svetovni splet tudi osebno ime in naziv zunanjega strokovnjaka ali firmo in naslov pravne osebe, ki je sodelovala pri pripravi akta.
(4) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave.
(5) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
(6) Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
99. člen 
(obveščanje javnosti) 
(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentarno gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
IX. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU 
100. člen 
(delo sveta v izrednem stanju) 
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik.
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane.
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA 
101. člen 
(spremembe in dopolnitve poslovnika) 
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
102. člen 
(razlaga poslovnika) 
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči ali javni uslužbenec občinske uprave, ki ga pooblasti predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži komisiji za statut in poslovnik, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika komisija za statut in poslovnik.
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala komisija za statut in poslovnik, odloči svet.
XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 
103. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 64/10).
104. člen 
(objava in začetek veljavnosti) 
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-5/2017
Metlika, dne 28. septembra 2017
Župan 
Občine Metlika 
Darko Zevnik l.r.