Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2017 z dne 13. 10. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2017 z dne 13. 10. 2017

Kazalo

2624. Poslovnik Nadzornega odbora Občine Brezovica, stran 7341.

  
Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, zadnja sprememba Uradni list RS, št. 51/10) in na podlagi 42. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 79/16) (v nadaljevanju statut) je Nadzorni odbor Občine Brezovica na 12. redni seji dne 19. 9. 2017 sprejel
P O S L O V N I K 
Nadzornega odbora Občine Brezovica 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela nadzornega odbora (v nadaljevanju NO).
V zvezi z nalogami in delovanjem NO, katere niso urejene s tem poslovnikom, se neposredno uporabljajo ustrezna določila Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Brezovica in drugih zakonov ali predpisov, ki se nanašajo na naloge in delovanje NO.
2. člen 
Delo NO je javno, kot to določa 46. člen statuta občine.
Zapisniki o sejah in letna poročila o delu NO se objavijo na spletni strani Občine Brezovica, ko so potrjeni s strani NO.
Dokončno poročilo o nadzoru, se v skladu z 10. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, objavi na uradni spletni strani občine.
NO predstavlja predsednik NO. Za obveščanje javnosti o delu NO je pristojen predsednik NO oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
3. člen 
NO uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “NADZORNI ODBOR”.
NO uporablja žig na vabilih za seje, na poročilih ter na drugih aktih in dopisih.
II. KONSTITUIRANJE NADZORNEGA ODBORA 
4. člen 
Prvo sejo NO skliče župan. NO se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani NO izvolijo izmed sebe predsednika NO.
III. PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA 
5. člen 
Predsednik NO ima naslednje pristojnosti:
– predstavlja NO;
– sklicuje in vodi seje NO;
– predlaga dnevni red seje;
– skrbi za izvajanje sprejetih odločitev NO;
– sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo;
– opravlja in sodeluje pri nadzorih porabnikov občinskega proračuna;
– predlaga člane NO za izvršitev posameznega nadzora;
– daje pooblastila za njegovo nadomeščanje in
– opravlja druge naloge v skladu s statutom občine in tem poslovnikom.
IV. DELOVNO PODROČJE NADZORNEGA ODBORA 
6. člen 
NO kot organ občine deluje v okviru svojih pristojnosti neodvisno in samostojno, opravlja svoje naloge, določene z zakonom in statutom občine, pošteno, strokovno in nepristransko ter varuje uradne in poslovne skrivnosti, s katerimi se seznani pri svojem delu.
NO ima kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna in
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
NO v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost, uspešnost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
V. SEJE NADZORNEGA ODBORA 
7. člen 
NO dela in odloča na sejah.
Seje NO odbora sklicuje predsednik NO. Seje sklicuje po potrebi na lastno pobudo in na zahtevo članov NO.
8. člen 
Vabilo za sejo NO s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje praviloma tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
Vabilo za sejo se po potrebi pošlje tudi županu, podžupanu, tajniku občine, vodjem notranjih organizacijskih enot občinske uprave ter vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.
Za odločanje o nujnih zadevah se seja lahko skliče tudi v krajšem roku, kot je določen v prvem odstavku tega člena; gradivo pa se lahko dostavi članom NO na sami seji.
9. člen 
Predlog dnevnega reda seje NO pripravi predsednik NO. Predlog dnevnega reda lahko predlagajo člani NO, ki lahko podajo tudi predlog za uvrstitev posamezne zadeve na dnevni red.
O sprejemu dnevnega reda odloča NO odbor na začetku seje.
10. člen 
Seje NO vodi predsednik NO. Predsednik NO lahko za vodenje seje pooblasti člana NO (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
V primeru, da sklic seje zahtevajo člani NO, mora biti seja v 15 dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če predsednik NO ne skliče seje v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani NO, ki so sklic zahtevali. Zahtevi za sklic seje mora biti priložen dnevni red. Predsednik mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
11. člen 
NO dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov NO. Odločitev NO je veljavna, če za njo glasuje večina članov.
NO odloča praviloma z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem lahko odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi. Predlog za tajno glasovanje lahko poda predsednik ali vsak član NO.
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami.
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
12. člen 
Seja traja dokler niso obravnavane vse točke dnevnega reda, razen če NO z glasovanjem odloči drugače.
Člani NO lahko postavljajo vprašanja, dajejo pobude ali oblikujejo predloge sklepov brez omejitev.
Predsednik lahko časovno omeji razpravo članov NO na posamezni seji, vendar ne na manj kot skupno petnajst minut za posamezno točko dnevnega reda. Predsednik lahko odvzame besedo članu, če ta, po opozorilu predsednika, da je prekoračil omejeni čas, ne zaključi svoje razprave.
Predsednik lahko prekine sejo, in sočasno določi tudi datum za njeno nadaljevanje, zaradi:
– nesklepčnosti, ki je nastala med samo sejo;
– vedenja posameznih udeležencev seje, ki ne omogoča njenega nadaljevanja;
– začasno prekinjene seje, katere ni bilo možno nadaljevati isti dan;
– razlogov višje sile.
Predsednik lahko kadar koli začasno prekine sejo zaradi tehničnih, pravnih, poslovnih in drugih razlogov.
13. člen 
O vsaki seji NO se piše zapisnik. Za zapisnik seje NO skrbi javni uslužbenec občinske uprave.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Zapisnik seje je pravno veljaven, ko ga z glasovanjem potrdi NO ter podpišeta predsedujoči, ki je sejo vodil in javni uslužbenec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
14. člen 
NO lahko izjemoma odloča tudi na dopisni seji. Dopisna seja se skliče na zahtevo predsednika ali člana in izvede z usklajevanjem preko elektronske pošte ali preko mobilnega telefona. NO veljavno odloča, če na dopisni seji glasuje več kot polovica članov. Odločitev NO na dopisni seji je sprejeta, če se zanjo odloči večina članov, ki so glasovali. Odločitev NO na dopisni seji stopi v veljavo z zaključkom glasovanja. Glasovanje na dopisni seji NO traja najmanj tri delovne dni. Na prvi naslednji seji NO, se potrdi zapisnik dopisne seje.
15. člen 
Zapisniki in gradivo sej NO se hranijo v arhivu občinske uprave.
VI. NAČIN OPRAVLJANJA NADZORA 
16. člen 
NO samostojno določi in sprejme za vsako koledarsko leto program dela, ki vsebuje letni program nadzorov in predlog finančnega načrta.
Z letnim programom dela NO seznani župana in občinski svet v mesecu decembru za prihodnje leto. Pobudo za vključitev določenih zadev v letni nadzorni program lahko NO podajo občinski svet in župan ter občani, ki jo NO upošteva po svoji lastni presoji.
NO lahko izvede nadzor zaključnega računa proračuna občine, nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem, nadzor finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti) ter finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih) in nadzor drugih specifičnih področij poslovanja ter nadzor smotrnosti in drugo.
V letnem programu NO navede nadzorovani organi, predmet in obseg nadzora, cilj nadzora, zahtevnost nadzorov, predvideno porabo časa za nadzor ter člane NO, ki bodo izvajali posamezen nadzor. Zahtevnost nadzorov NO ovrednoti na naslednji način:
– zelo zahteven nadzor je nadzor poslovanja občine, posrednega proračunskega uporabnika ipd. v posameznem obdobju ali letu; zelo zahteven je tudi nadzor smotrnosti poslovanja občine;
– zahteven nadzor je nadzor zaokroženega dela poslovanja občine, npr. investicijskih odhodkov, postopkov oddaje javnih naročil, prevzemanja obveznosti, plač javnih uslužbencev in funkcionarjev, tekočih transferjev ... in
– manj zahteven nadzor je nadzor, ki je osredotočen na posamezno proračunsko postavko, npr. na odhodke za posamezno investicijo, tekoče transfere na posameznem področju (kmetijstvo, kultura, šport), prihodki od prodaje posameznega premičnega in nepremičnega premoženja in podobno.
NO pri opredelitvi zahtevnosti nadzora upošteva tako vsebino nadzora kot njegovo trajanje.
NO lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če NO želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
17. člen 
Nadzor pri posameznem proračunskem porabniku opravita vedno najmanj dva člana NO, ki ju določi NO na predlog predsednika s sklepom o izvedbi nadzora.
Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovanega organa (organ ali organizacija z odgovornimi osebami) in vodjo nadzora.
NO pošlje nadzorovanemu organu in županu obvestilo o izvedbi nadzora najmanj 10 dni pred dnem, določenim za izvedbo nadzora.
18. člen 
Naloge vodje nadzora:
– usklajuje pripravo programa nadzora (osnovni podatki o nadzorovanem organu, cilji nadzora, pravne podlage, preverjalni seznam in izbira vzorca nadzora, če je potrebno);
– koordinira delo skupine, ki je odgovorna za nadzor, v smislu racionalne organizacije izvedbe nalog po fazah;
– usklajuje termine in delo z nadzorovanim organom ter
– usklajuje pripravo osnutka poročila o nadzoru in končnega poročila o nadzoru.
19. člen 
V postopku nadzora so odgovorne in nadzorovane osebe dolžne članu NO, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
Član NO, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo nadzora. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Občinski organi imajo v zvezi z delom NO predvsem pravico do:
– seznanitve z vrsto in obsegom nadzora v občini ter pri nadzorovanem organu;
– delo ostalih organov občine in občinske uprave oziroma nadzorovanega organa mora biti čim manj moteno;
– pojasnil med nadzorom;
– NO mora nadzorovanemu organu določiti ustrezen rok za pripravo podatkov in odgovora oziroma ugovora na ugotovitve NO.
20. člen 
Praviloma najkasneje v petnajstih dneh po opravljenem nadzoru pripravi vodja nadzora osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku NO. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
Predsednik NO lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb vodja nadzora ne upošteva, predsednik NO pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom NO in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.
Osnutek poročila obravnava NO na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik NO. Po podanih izjavah NO sprejme osnutek poročila o nadzoru.
Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan NO sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve morajo upoštevati člani NO in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. V tem primeru se nov osnutek poročila sprejme najpozneje v nadaljnjih 15 dneh.
Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik NO in člani, ki so nadzor opravili.
NO pošlje nadzorovanemu organu osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovani organ ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru vložiti odgovor na posamezne navedbe – odzivno poročilo. NO mora o odzivnem poročilu odločiti v petnajstih dneh od njegovega prejema.
Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
Po preteku rokov iz šestega odstavka oziroma po odločitvi o odzivnem poročilu nadzorovanega organa sprejme NO poročilo o nadzoru s priporočili in predlogi kot dokončen akt odbora, ki ga pošlje nadzorovanemu organu, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
Župan in občinski svet morata o odzivu na ugotovitve, mnenja in priporočila seznaniti NO.
21. člen 
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, določene v pravilniku, ki ga je sprejel minister, pristojen za lokalno samoupravo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
Poročilo mora biti tudi v skladu z določili 43. člena Statuta občine.
22. člen 
Če je NO ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v tem poslovniku, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
Pri opredelitvi hujše kršitve mora NO upoštevati pomembnost, ki se presoja:
– po vrednosti: v odstotku od vrednosti predmeta nadzora, na primer od prihodkov ali prejemkov oziroma odhodkov ali izdatkov bilance prihodkov in odhodkov;
– po naravi: vrednost sicer ni pomembna, vendar je narava neskladnosti s predpisi takšna, da je na to potrebno opozoriti in
– po kontekstu: določena zadeva je lahko pomembna ne samo po vrednosti ali svoji naravi, temveč glede na to v kakšni zvezi se pojavlja (npr. ponavljajoče se nepravilnosti, na katere je NO že opozoril).
V primeru, da NO ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovani organ ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
23. člen 
NO mora posredovati letno poročilo o svojem delu in porabi sredstev županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
NO mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
Predsednik ali od njega pooblaščen član NO se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna, poročila o opravljenih nadzorih in druge zadeve, za katere NO oceni, da so pomembne za njegovo delo.
24. člen 
Strokovno in administrativno pomoč za delo NO zagotavljata župan in občinska uprava ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog NO imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. NO je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka.
25. člen 
NO odbor izloči člana NO iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti v skladu z 41. členom statuta občine.
Izločitev člana NO v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovani organ in sam član NO. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri NO. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči NO z večino glasov vseh članov.
O izločitvi predsednika NO odloči NO z enako večino kot je določena v prejšnjem odstavku.
VII. SPREMEMBA POSLOVNIKA 
26. člen 
Spremembe poslovnika sprejme NO po enakem postopku kot poslovnik.
VIII. KONČNA DOLOČBA 
27. člen 
Poslovnik NO se sprejme z dvotretjinsko večino glasov članov, in ga parafira ter podpiše predsednik. V skladu s 115. členom Statuta Občine Brezovica, se sprejeti poslovnik objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in prične veljati petnajsti dan po objavi.
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik NO Občine Brezovica številka 032-4/2017 z dne 7. 2. 2017.
Št. 032-22/2017
Brezovica, dne 19. septembra 2017
Darko Jurca l.r.
Predsednik 
Nadzornega odbora