Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2017 z dne 4. 7. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2017 z dne 4. 7. 2017

Kazalo

1850. Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gospodarska cona Zalog (SD01 OPPN GC Zalog), stran 5065.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13 (skl. US)) je Občinski svet Občine Straža na podlagi 15. člena Statuta Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07, 27/08 in 38/13) na 16. redni seji dne 22. 6. 2017 sprejel
O D L O K 
o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gospodarska cona Zalog (SD01 OPPN GC Zalog) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejmejo Prve spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta Gospodarska cona Zalog (v nadaljevanju SD01 OPPN in SD01 OPPN GC Zalog), ki ga je izdelalo podjetje Struktura, d.o.o. Odlok je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor na območju, ki ga ureja. Izdelan je ob upoštevanju nadrejenih prostorskih aktov:
– Občinski prostorski načrt Občine Straža (Uradni list RS, št. 105/12, 46/14),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gospodarska cona Zalog (Uradni list RS, št. 18/12).
2. člen 
(vsebina akta) 
SD01 OPPN GC Zalog vsebuje besedilo (1.), kartografski del z grafičnimi prikazi (2.) in priloge akta (3.) v naslednjem obsegu.
1.
Besedilo
1.1
Splošne določbe
1.2
Opis spremenjene prostorske ureditve
1.3
Umestitev načrtovane ureditve v prostor
1.3.1
Vplivi in povezave s sosednjimi območji po spremembi
1.3.2
Zasnova ureditve in rešitve načrtovanih objektov in površin
1.3.3
Skupna merila in pogoji urejanja gradbenih enot (GE)
1.3.4
Podrobna merila in pogoji urejanja na ravni »pe«
1.3.5
Posebna merila in pogoji GE
1.4
Zasnova gospodarske javne infrastrukture, pogoji priključevanja in grajeno javno dobro
1.5
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
1.6
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
1.7
Rešitve za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami in požarno varstvo
1.8
Dopustna odstopanja in etapnost gradnje
1.9
Drugi pogoji posegov v prostor in parcelacija
1.10
Prehodne in končne določbe
2.0
Kartografski del
2.1
Prikaz stanja v prostorskih aktih (21_nrp_obst_stanje_izsek)
2.1.1
Izsek iz planskih aktov, (211_izsek_plan_akt)
M 1:5000
2.2
Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor (22_umest_nac_ured_prost):
2.2.0 
Prikaz prostorskih in gradbenih enot (GE), (220_prikaz_faz_GE)
M 1:2500
2.2.3 
Urbanistično arhitektonska ter krajinska zasnova, (223_urb_arh_kraj_zas)
M 1:2500
2.2.4
Načrt parcelacije intehnični elementi za zakoličenje parcel
M 1:2500
2.2.5 
Zasnova ureditve omrežja gospodarske javne infrastrukture,
2.2.5.1
Zasnova ureditve omrežja GJI – energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture ter priključevanja objekta (2251_potek_omr)
M 1:2500 
2.2.5.2
Zasnova ureditve omrežja GJI – prometne infr. in priključevanja objektov (2252_prom_infr_priklj_obj)
M 1:2500 
2.2.5.3
Profili javnega prostora, (2253_prof_jav_prost)
M 1:250 
2.2.6 
Načrt členitve površin s prikazom površin grajenega javnega dobra, (226_graj_jav_dobro)
M 1:2500 
2.2.7 
Vplivno območje v času gradnje, (227_vpl_obm_grad)
M 1:2500 
2.2.8 
Prikaz ukrepov za izvajanje dejavnosti varstva pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami ter zagotavljanje požarne varnosti, (228_ukr_var_nar_drug_nesr)
M 1:2500 
3.0
Priloge akta
3.1
Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov
3.4
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
3.5
Obrazložitev in utemeljitev prostorske ureditve
3.6
Povzetek za javnost.
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA 
3. člen 
V 3. členu se v točki 1 za GP – površin parcele namenjene gradnji doda K – klet. Izbrišejo se naslednje okrajšave: EPO – ekološko pomembna območja, GJD – grajeno javno dobro, GJS – gospodarska javna služba, GP – površine parcel namenjene gradnji in SKD – standardna klasifikacija dejavnosti.
4. člen 
V 3. členu se dodajo nove točke 2 do 8, ki se glasijo:
»V aktu so uporabljeni tudi naslednji izrazi:
(2) Dvorišče je osnovni funkcionalni zunanji prostor GE, ki je praviloma ločen od javnega prostora z glavno stavbo. Lahko je del sekundarnega ali del primarnega dela GE. Krajša dimenzija dvorišča naj meri minimalno 5,0 m, optimalno pa 8,0 m. Na dvorišču gradnja stavb ni dopustna z izjemo ute ali nadstrešnice.
(3) Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž stavb nad terenom in površino gradbene enote. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo posebni sekundarni kubusi, upošteva pa se tlorisna projekcija enostavnih in nezahtevnih objektov na GE.
(4) Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami na terenu in celotno površino GE.
(5) Gradbena linija je v grafičnem delu akta opredeljena regulacijska črta, na katero se pri novogradnjah s celotno dolžino ali najmanj zunanjim vogalom umeščajo fasade stavb.
(6) Glavna fasada je fasada, ki je postavljena proti najpomembnejšemu javnemu prostoru.
(7) Javni prostor so javne površine, ki se oblikujejo kot pomensko in oblikovno ločene površine od prostora GE in so pod enakimi pogoji namenjene in dostopne vsakomur. Posamezna GE naj praviloma vsaj na eni strani meji na javni prostor, ki je kategoriziran kot javna cesta ali dostop (vozišče). Najpomembnejši javni prostor je javni prostor ceste, ki meji na GE in ima opredeljen najvišji rang pomembnosti – takšno rangiranje cest se odčita na karti 2.2.3 Urbanistično arhitektonsko in krajinska zasnova.
(8) Poljavni prostor je prostor znotraj posamezne GE med javnim prostorom (regulacijsko linijo – RL) in glavno stavbo (gradbeno mejo – GM oziroma gradbeno linijo – GL). Pri vseh GE z javnim programom ali drugimi poslovnimi prostori, je poljavni prostor v primarnem delu GE (najpogosteje brez fizičnih ovir) prilagojen merilu in uporabi pešcev.
5. člen 
V 3. členu se točki 2 in 3 preštevilčita v točki 9 in 10.
6. člen 
V 4. členu se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) SD01 OPPN se nanašajo na osrednje in zahodno območje cone, obsegajo pa prostorske enote »pe« I, »pe« II in »pe« III.«
7. člen 
Drugi odstavek 4. člena se preštevilči v tretji odstavek in spremeni tako, da se po novem glasi:
»Območje urejanja sprememb in dopolnitev na jugu meji na prostorsko enoto »pe« III/I, kjer se nahajajo objekti nekdanje Opekarne Zalog (parc. št. 1403/1, k.o. Gorenja Straža). Nato se meja nadaljuje po vzhodnem robu GC, po obstoječi prometnici (parc. št. 2197/7, k.o. Gorenja Straža) do retenzije na severu, ki tvori severno mejo območja (parc. št. 1614/21, k.o. Gorenja Straža). Nadalje poteka meja po robu sekundarnega biotopa (parc. št. 1403/6, 1614/16, 1610/2, vse k.o. Gorenja Straža. Na skrajnem zahodnem robu meja območja urejanja s SD OPPN sovpada z mejo območja OPPN (parc. št. 1313/1, 1313/3, 2207/4, vse k.o. Gorenja Straža).«
8. člen 
Tretji odstavek 4. člena se preštevilči v četrti odstavek in spremeni tako, da se glasi:
»(4) Območje SD01 OPPN tvorijo zemljišča in deli zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami:
– v k.o. Gorenja Straža (1447)
1614/27, 1614/28, 1630/3, 1614/51, 1614/32, 1614/25, 1614/26, 1614/42, 1610/28, 1614/74, 1614/73, 1610/30, 1609/34, 2207/5, 1614/24, 1614/32, 1614/46, 1614/47, 1614/44, 2208, 2217/7, 1625/12, 1614/56, 1614/24, 1614/28, 1614/45, 1614/48, 1614/26, 2207/4, 1398/2, 1403/6, 1609/22, 2207/2, 1313/3, 1609/15, 1609/11, 1609/20, 1398/1, 1625/4, 1625/11, 1625/10, 1614/52, 1614/31, 1614/40, 2197/7, 1614/22, 1625/14, 1609/31, 1609/23, 1313/1, 1614/57, 2217/4, 1625/7, 2217/6, 1614/33, 1614/72, 1614/70, 1609/35, 1633/2, 1609/32, 1609/33, 1619/4, 1625/13, 1614/81, 1614/81, 1610/29, 1614/82, 1614/35, 1614/25, 1614/50, 1614/6, 1614/32, 1614/34, 1614/27, 1614/43, 1403/10, 1610/31, 1403/11, 1614/69, 1614/68, 2217/5, 1614/38, 1614/75, 1614/71, 1614/49, 1950/9, 1980/2, 1945/11, 1945/1, 1950/10.
Zunaj območja urejanja bodo z meteorno kanalizacijo tangirana zemljišča s parcelnimi številkami: 1416/1, 1417, 1418, 1419/1, 2209, 1424, 1428, 2233/2, vse k.o. Gorenja Straža.«
9. člen 
Četrti odstavek 4. člena se preštevilči v peti odstavek in spremeni tako, da se glasi:
»(5) Območje SD01 OPPN obsega skupno 17,60 ha zemljišč. Od celotnega območja cca 4,8 ha že zasedajo aktivna podjetja oziroma so v lasti investitorjev.«
10. člen 
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Osnovni namen prostora v območju SD01 OPPN se ne spreminja. Namenjen je ureditev gospodarske cone za potrebe industrijske proizvodnje, izvajanja storitev, oskrbe in poslovnih dejavnosti ter potrebam dejavnosti izobraževanja, raziskovanja in kulture. S SD01 OPPN se spremenijo in dopolnijo prostorsko izvedbeni pogoji na posameznih GE in splošni pogoji, nekoliko spremeni potek prometnega omrežja in ostalih infrastrukturnih vodov ter uskladi namenska raba prostora z dejanskim stanjem v GE III/G1, kjer se opredeljena NRP IG (območja namenjena gospodarskim conam) spremeni v ZS (zelene površine za šport in rekreacijo) in območje priključi prostorski enoti »pe« II/F1. Prav tako se s SD01 OPPN reši odvodnjavanje GC izven območja OPPN, in sicer se uredi retenzija in odvodnjavanje do reke Krke na zemljiščih s parc. št. 1416/1, 1417, 1418, 1419/1, 2209, 1424, 1428, 2233/2, vse k.o. Gorenja Straža.«
11. člen 
V 7. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Celovitost ureditve določajo elementi regulacije, ki izhajajo iz opredelitev strukturnih osi ter členitev območja na funkcionalne platforme – »pe«. Tako so posamezne stavbe le gradniki prostorske strukture GC, dopolnjujejo jo zelene ureditve območja in ureditve javnega prostora.«
12. člen 
Tretji odstavek 7. člena se preštevilči v četrti odstavek in se po novem glasi:
»(4) Prostorske enote (»pe«) so oblikovane na posameznih višinskih platojih kot funkcionalno in programsko zaokrožene platforme. Višinske razlike se oblikujejo v terasah. Vizualna izpostavljenost stavb je omiljena z dvema instrumentoma – s predpisano smerjo zazidave in višino stavb, ki je na višjih terasah oziroma na zunanjih robovih GC nižja in deloma vkopana v grič, na nižjih terasah pa višja. Območje urejanja se členi na naslednje »pe«: I/A, I/B, I/C, II/F, II/F1, III/G, III/H, III/I, III/J1, III/J2, I-VI/K, IV/L in V/N.«
13. člen 
Četrti odstavek 7. člena se preštevilči v peti odstavek in se po novem glasi:
»(5) Posamezni programi oziroma gospodarski subjekti naj se organizirajo v gradbenih enotah (GE) – funkcionalno zaključenih prostorskih celotah. Mestotvorne vsebine se organizirajo predvsem v območju nekdanje Opekarne Zalog, ob najpomembnejšem javnem prostoru. Območje nekdanjega gradu se nameni za razvoj dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja – takšnih, ki jih je mogoče povezati s kvalitetno prezentacijo naselbinske dediščine in z zgodovinskim pomenom gradu. Obstoječe dejavnosti naj se znotraj opredeljenih GE razvijajo v smislu rasti, tako, da naj nov organizacijski ustroj ter navezanost na infrastrukturno omrežje izhaja iz obstoječega stanja.«
14. člen 
Peti in osmi odstavek 7. člena se v celoti izbrišeta.
15. člen 
V devetem odstavku 7. člena se besedilo »pe« I/E nadomesti z besedilom GEI/C1.
16. člen 
V 10. členu se odstavki od pet do štirinajst preštevilčijo v odstavke od štiri do trinajst.
17. člen 
V petem odstavku 10. člena se pred zadnjim stavkom doda stavek: »V javnem prostoru pa so dopustne vse ureditve javnega značaja (GJI ipd.), dostopne vsem pod enakimi pogoji.«
18. člen 
V osmem odstavku 10. člena se za prvim stavkom doda stavek: »Odmik je lahko tudi manjši v primerih, ko gre za razvoj GE z obstoječo zgrajeno stavbno strukturo in ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.«
19. člen 
V devetem odstavku 10. člena se za prvim stavkom doda stavek: »Odmik med stavbami je lahko tudi manjši v primerih, ko gre za razvoj GE z obstoječo zgrajeno stavbno strukturo in ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča na katerem stoji tak objekt.«
20. člen 
V 10. členu se dodata nova štirinajsti in petnajsti odstavek, ki se glasita:
»Značaj stavb
(14) Glavna stavba je po vsebini, značaju in arhitekturnih oziroma stavbarskih elementih najpomembnejša stavba gradbene enote, ki določa odnos med gradbeno enoto in najpomembnejšim javnim prostorom. Glavna stavba GE se lahko gradi le kot zahtevni ali manj zahtevni objekt, kot ga določa Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
(15) Pomožna stavba je prosto stoječa stavba, ki naj bo po vlogi v prostoru GE, oblikovanju in namenu podrejena glavni stavbi.«
21. člen 
V 10. členu se odstavki od petnajst do enaintrideset preštevilčijo v odstavke od šestnajst do dvaintrideset.
22. člen 
V štiriindvajsetem odstavku 10. člena se spremenijo posamezna določila glede števila parkirnih mest za osebna vozila:
– industrijska
1 PM/100 m2, pri neto etažnih površin stavb do 500 m2
– industrijska
1 PM/150 m2, pri neto etažnih površinah stavb nad 500 m2
– skladiščna, razstavna
1 PM/200 m2
– pisarniška
1 PM/35 m2
23. člen 
V devetindvajsetem odstavku 10. člena se v zadnji alineji izbrišeta enoti I/D in I/E.
24. člen 
V enaintridesetem odstavku 10. člena se velikost GE spremeni iz 1300 m2 na 1000 m2.
25. člen 
11. člen se v celoti nadomesti, tako da se glasi:
»11. člen 
(organizacija prostora v »pe« I/A, I/B, I/C, III/G)
(1) Na območju prostorskih enot ne veljajo določila 2., 3., 4., 6., 9., 10., 14., 15., 16., 18. ter 28. točke 10. člena.
1.0 Namembnost
(2) GE jenamenjena dejavnostim primarnega, sekundarnega, terciarnega in kvartarnega značaja ter z njo povezanim dopolnilnim dejavnostim.
1.1 Dopustne dejavnosti v območju
(3) Dopustne dejavnosti v nadaljevanju so opredeljene v skladu z veljavno Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
(4) Z izrazom proizvodne dejavnosti so opredeljene dejavnosti sekundarnega značaja, ki so s prej navedeno Uredbo razvrščene v naslednje kategorije: C Predelovalne dejavnosti; D Oskrba z električno energijo, plinom in paro; F Gradbeništvo.
(5) Z izrazi storitvene, servisne, oskrbne ali poslovne dejavnosti so opredeljene dejavnosti terciarnega in kvartarnega značaja, ki so s prej navedeno Uredbo razvrščene v naslednje kategorije: G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje; I – Gostinstvo; J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti; K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti; L – Poslovanje z nepremičninami; M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti; O – Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti; Q – Zdravstveno in socialno varstvo; P Izobraževanje; R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; S – Druge dejavnosti.
(6) Z izrazom proizvodne primarne dejavnosti so opredeljene dejavnosti primarnega značaja, ki so s prej navedeno Uredbo razvrščene v naslednje kategorije: A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01.19 Pridelovanje cvetja in drugih enoletnih rastlin, 01.29 Gojenje drugih trajnih nasadov, 01.300 Razmnoževanje rastlin, 01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov, 02.4 Storitve za gozdarstvo; C Predelovalne dejavnosti: 10 Proizvodnja živil, 11 Proizvodnja pijač, 13 Proizvodnja tekstilij, 14 Proizvodnja oblačil, 15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov.
(7) Obstoječe dejavnosti se, pod pogoji po katerih so bili dovoljeni in v skladu z veljavnimi predpisi za njihovo delovanje, lahko ohranjajo.
2.0 Dopustni objekti/stavbe na GE
(8) Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov so opredeljene v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI):
1 Stavbe:
12 Nestanovanjske stavbe
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
122 Upravne in pisarniške stavbe
123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (razen bencinskih servisov)
1242 Garažne stavbe
125 Industrijske stavbe
126 Stavbe družbenega pomena
127 Druge nestanovanjske stavbe (razen stavb za rejo živine ter stavbe za opravljanje verskih obredov)
2 Gradbeno inženirski objekti:
21 Objekti transportne infrastrukture
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
Drugi gradbeno inženirski objekti:
241 Objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za prosti čas
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas.
(9) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo dejavnostim v GE, v skladu in po pogojih določenih v veljavnem predpisu za tovrstne objekte razen objektov za rejo živali, objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožnih kmetijsko–gozdarskih objektov ter pomožni letališki, pristaniški in pomožni objekti na smučišču in pomol.
Število stavb
(10) Na GE se lahko vzpostavi ena ali več stavb. Smiselna je povezanost stavb, ki izhaja iz rasti (dograjevanja) stavbe, ni pa obvezujoča.
Velikost stavb
(11) Največja velikost stavbe, na nivoju terena, je določena s površino za razvoj objekta prikazana na karti 2.2.3 Urbanistično arhitektonska in krajinska zasnova. Največja dopustna višina stavb je do 18 m. Stavbe se lahko razvijajo tudi v manjših dimenzijah.
Oblikovanje stavb
(13) Stavba ima lahko osnovni kubus oziroma je lahko sestavljena iz osnovnega in morda enega ali več sekundarnih kubusov.Oblikovanje stavbe naj bo sodobno, spoštuje naj kvalitete grajenega prostora in namen stavbe.
(14) Osnovni kubus stavbe naj bo oblikovan kot osrednji del stavbe – z največjim tlorisom oziroma volumnom – oblikovno izrazit. Sekundarni kubus, ki se neposredno navezuje na osnovni kubus, pa je temu oblikovno podrejen.
(15) Strehe stavb naj bodo oblikovane kot ravne razen na lokacijah obstoječih stavb na dan veljavnosti OPPN. Na teh GE so lahko strehe tudi dvokapne z naklonom od 35–45°.
(16) Glavne fasade naj bodo oblikovane tako, da bo stavba kvalitetno sooblikovala javni prostor in da bosta izražena namembnost in pomen stavbe. Barvni sistem stavbe naj bo enobarven, z najmanj 75% površine v enotnem koloritu. Oznake blagovnih znamk naj se organizirajo ob najpomembnejšem javnem prostoru; za ta namen se lahko fasada poviša za 3,0 m.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Dopustna izraba prostora
(17) Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli je določena s površino za razvoj objekta.
3.2 Odmiki med stavbami
(18) Stavbe so lahko med seboj povezane oziroma se stikajo ali pa so med seboj odmaknjene vsaj 4,0 m. Odmik med stavbami je lahko tudi manjši v primerih, ko gre za razvoj GE z obstoječo zgrajeno stavbno strukturo in ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča na katerem stoji tak objekt.
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija stavb na GE
(19) Organizacijo stavb na gradbeni enoti določajo regulacijski elementi (površina za razvoj objektov, gradbene linije, faktor zelenih površin) ter odmiki stavb od meja sosednjih zemljišč.
(20) Površina za razvoj objektov
je površina na kateri je dovoljena gradnja stavb (osnovnih in sekundarnih kubusov). Ob njej so opredeljene tudi površine na katerih je dovoljena le gradnja sekundarnih kubusov stavb. Površine so prikazane v grafičnem delu v karti 2.2.3 Urbanistično arhitektonska ter krajinska zasnova.
(21) Zemljišče namenjeno gradnji se opredeli v projektni dokumentaciji za vsak poseg v območju GE, lahko je celota ali del GE. Vsi urbanistični elementi gradnje – lega objektov na zemljišču, velikost, stopnja izkoriščenosti, odmiki ter dostop se opredelijo na območje GE.
Lega stavb
(22) Na GE se stavbe locirajo na površine za razvoj objekta, upoštevajoč opredeljene gradbene linije. To površino je možno v celoti pozidati, ob upoštevanju ostalih določil odloka.
(23) Ko se na GE vzpostavlja več stavb, mora umestitev prve stavbe (manj zahteven, zahteven objekt) upoštevati gradbeno linijo ob najpomembnejšem javnem prostoru, ki je opredeljen v grafiki. Izjeme so lahko le v primerih, če take stavbe nimajo javnih oziroma upravnih prostorov.
(24) Proti najpomembnejšemu javnemu prostoru naj se oblikujejo predvsem upravno poslovne vsebine oziroma vsebine terciarnega sektorja.
4.2Zunanje ureditve na GE
(25) Nezazidana površina GE naj se izvede s kombinacijo utrjenih manipulativnih površin (kot npr. dovoz, parkirišče …) in zelenih površin. Manipulativne površine med GL in javnim prostorom ceste je smiselno oblikovati kot poljavni prostor.
(26) Glavni uvoz/vhod na GE je organiziran iz najpomembnejšega javnega prostora.
(27) Pri zasnovi zunanje ureditve naj se upošteva konfiguracija terena. Zunanje ureditve naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene vlogi oziroma namembnosti GE.
(28) Faktor zelenih površin (FZP)je min. 10%.
(29) Na zunanjih stikih prostorskih enot z odprtim prostorom naj se robovi oblikujejo s srednje ali visoko raslo vegetacijo. Utrjene površine večjega obsega (nad 1000 m2) naj se ambientalno strukturirajo z visokoraslo vegetacijo.
(30) Ograje, škarpe ali podporne zidove je dopustno postaviti do parcelne meje GE, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče ali na parcelno mejo. Na parcelno mejo se lahko postavi le, če s tem soglašata lastnika obeh parcel.
(31) Ograje so lahko le v žični izvedbi svetlo sive barve, v višini do največ 3,0 m.
(32) Škarpe in podporni zidovi imajo lahko na vidnem delu površinsko obdelan beton v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali pa so te površine iz naravnega materiala s poglobljenimi fugami. Takšni zidovi so lahko visoki do 2,0 m. Za premagovanje večjih višinskih razlik zemljišč naj se oblikujejo sestoji več škarp z vmesnimi intenzivno ozelenjenimi horizontalnimi pasovi; ti naj bodo široki vsaj 0,6 m.
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
(33) Parcelacija se izvede po načrtu parcelacije, z možnostjo združevanja ali delitve GE v skladu s splošnimi merili organizacije GE (tč. 31 in 32 v 10. členu tega odloka). Vsaka novo oblikovana GE mora imeti dostop do javnega prostora, ki je opredeljen s tem OPPN.
4.4 Obstoječe stavbe
(34) Obstoječe stavbe, zgrajene pred dnevom veljavnosti odloka, se lahko delno ali v celoti rekonstruirajo/prenavljajo z istimi stavbarsko urbanističnimi elementi glede velikosti, oblikovanja strehe, fasad in organizacije prostora. Dograjujejo pa se lahko tudi v skladu z določili oblikovanja novih stavb.
(35) Za sanacijo stavb, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka in predstavljajo nedovoljeno gradnjo in katerih oblikovanje ni skladno z merili tega odloka, so dopustna odstopanja v legi, višini stavbe, arhitekturnih elementih, oblikovanju elementov fasade, oblikovanju in naklonu strehe, odmikih, morfologiji ter velikosti gradbene parcele (velikostnem redu). Pri slednjih je potrebno v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo posebej ugotoviti in utemeljiti, da objekt izpolnjuje bistvene tehnične zahteve, odstopanja od določil pa ne povzročajo funkcionalno prostorskih in okoljskih negativnih vplivov.
4.5 Posebnosti
4.5.1 »pe« I/A«
(36) Na GE I/A1 oziroma z njo funkcionalno povezani GE je dopustna postavitev vzorčne stavbe v velikosti do 200 m2 tlorisne površine. Najvišja kota stavbe je lahko do najvišje kote dovoljene po tem odloku, vendar brez oblikovnih omejitev. Locirana mora biti na ali izza gradbene linije, opredeljene v odloku.
4.5.2 »pe« I/B
(37) Na zahodnem robu območja, kjer se stika s »pe« II, naj bo zasajena visoka in gosta vegetacija, ki tvori tamponsko cono med območjem industrije in biotopom. Lahko tudi v obliki zasaditve dreves v zelenicah med linijami parkirnih mest (1 drevo na 5 PM).
(38) GE I/B1 in GE I/B2 se glede dejavnosti funkcionalno lahko povezujeta – združujeta z dejavnostmi na GE I/A.
4.5.3 »pe«I/C
(39) GE I/C3 ne more biti opredeljena kot samostojna enota. Obvezna je priključitev k enoti GE I/C4 ali GE I/C5.«
26. člen 
Iz naslova 12. člena se izbriše I/B, I/C, I/D in III/G.
27. člen 
V 12. členu se pri točki 4.5 Posebnosti »pe« izbrišeta prva dva odstavka.
28. člen 
13. člen se v celoti izbriše.
29. člen 
V 15. členu se v točki 2.0 »pe« II/D nadomesti s »pe« II/F1.
30. člen 
V 21. členu se iz tabele izbrišejo vsebine, ki se nanašajo na »pe« I/A, I/B, I/C, I/D, I/E in III/G.
31. člen 
Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Skozi osrednji del območja se uredi zbirno cesto v obliki zanke na katero se preko sekundarnih in terciarnih dostopnih cest navezujejo posamezni sklopi gospodarskih enot s samostojnimi niveletno prilagojenimi dostopi na GE.«
32. člen 
Tretji odstavek 22. člena se dopolni tako da se glasi:
»(3) Notranje cestno omrežje se sestoji iz odsekov cest z določenimi različnimi profili in hierarhijo glede na značaj, pomen in opremljenost ceste in je prikazano v grafičnem delu akta – karta 2.2.5.3 Zasnova ureditve omrežja GJI – Profili javnega prostora. Omrežje v sklopu izgradnje I. faze je zasnovano tako, da se celotno območje urejanja navezuje na obstoječo lokalno cesto LC 295052 Cegelnica–Zalog. Celotno območje se prometno napaja preko rekonstruirane obstoječe javne poti JP 791311 Zalog ter v nadaljevanju po novo predvideni sekundarni cesti SC1. V okviru te ceste se zagotovi tudi glavna infrastrukturna oprema prostora. Iz sekundarne ceste SC1 je v km 0,510 levo predviden priključek na interno dostopno cesto, desno pa navezava na obstoječo pot. V km 0,570 leva pa se na cesto SC1 situativno in niveletno priključuje sekundarna cesta SC4. Ostale ceste se izvedejo v naslednjih fazah.«
33. člen 
22. členu se doda deseti a odstavek, ki se glasi:
»(10a) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge (108 m levo in desno od osi skrajnega tira izven naselja) je potrebno predhodno v skladu z veljavno zakonodajo pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. Za vsako gradnjo znotraj obravnavanega območja je potrebno izvod gradbenega dovoljenja ali drugega ustreznega upravnega akta dostaviti na naslov SŽ-Infrastruktura d.o.o., Služba za gradbeno dejavnost, Kolodvorska ul. 11, 1506 Ljubljana.«
34. člen 
Enajsti odstavek 22. člena se v zadnjem stavku dopolni z navedbami Uradni list, da se glasi:
»Za odvzem vode iz podtalnice za tehnološke namene mora investitor pridobiti vodno pravico v skladu z ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15).«
35. člen 
Trinajsti odstavek 22. člena se dopolni tako, da se glasi:
»(13) Za primarno in sekundarno omrežje se predvidi izvedba cevovodov iz nodularne litine ustreznega tlačnega razreda C, po EN 545:2010, karakteristično enakovrednega »K9«, priključke ter notranje omrežje v posamezni gospodarski enoti se lahko izvede s cevmi iz polietilena, PE 100, ustreznega premera. Globina vkopanih cevi primarnega in sekundarnega omrežja je min. 1,3 m od kote terena. Predviden odvzem vode iz omrežja znaša cca 0,03 l/s.«
36. člen 
V štirinajstem odstavku 22. člena se Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Straža (Uradni list RS, št. 38/10) nadomesti z Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Straža (Uradni list RS, št. 22/14) in izbriše Tehnični pravilnik o javnem vodovodu v občini Straža (Uradni list RS, št. 17/09).
37. člen 
V 22. členu se doda nov štirinajsti a odstavek, ki se glasi:
»(14a) Za potrebe izdelave PGD in PZI projektne dokumentacije mora projektant obvezno pridobiti projektne pogoje upravljavca ter soglasje tako k PGD kot tudi PZI projektni dokumentaciji. V okviru PGD in PZI projektne dokumentacije mora projektant definirati javno vodovodno omrežje, vodovodne priključke in zasebno vodovodno omrežje.«
38. člen 
Zadnji stavek šestnajstega odstavka 22. člena se aktualizira, tako da se glasi:
»Pri projektiranju kanalizacije in priključkov za objekte je potrebno upoštevati določila Tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji v Občini Straža (Uradni list RS, št. 58/12) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).«
39. člen 
V 22. členu se doda nov šestnajsti a odstavek, ki se glasi:
»(16a) Za potrebe izdelave PGD in PZI projektne dokumentacije mora projektant obvezno pridobiti projektne pogoje upravljavca ter soglasje tako k PGD kot tudi PZI projektni dokumentaciji. V okviru PGD in PZI projektne dokumentacije mora projektant definirati javno kanalizacijsko omrežje, kanalizacijske priključke in zasebno kanalizacijsko omrežje.«
40. člen 
V 17. točki 22. člena se za zadnjim stavkom doda stavek, ki se glasi: »Dokler ne bo možnosti priključitve na meteorno kanalizacijo, se lahko na podlagi soglasja občine meteorne vode tudi ponikujejo. Ponikovalnica naj se locira izven povoznih in manipulativnih površin.«
41. člen 
Osemnajsti odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(18) V južnem in vzhodnem delu cone z območij prostorskih enot I/B, III/G, III/H, III/I, III/J1, III/J2, I-VI/K1 in deloma I/A, I/C, II/F1 ter V/N se meteorne vode odvaja preko kanalizacije v naravno retenzijo jug, ki se nahaja na zemljiščih s parc. št. 1417, 1418 in delu 1416/1 in 1419/1 vse k.o. Gorenja Straža.
Zgradi se nov prepust preko železnice oziroma se izvede križanje železnice in meteorne kanalizacije. Za zagotavljanje potrebnega volumna retenzije jug, to je 4150 m3, se na zemljišču s parc. št. 1417, k. o. Gorenja Straža zgradi poglobitev v obliki jarka volumna 1250 m3. Volumen zadrževanja meteorne vode je določen na podlagi prispevnih površin 16,6 ha in dimenzioniranja na naliv 155 l/s/ha (dveletna povratna doba naliva in čas trajanja 20 min). Izpust iz retenzije se vodi preko dušilke na meteorni kanalizaciji v reko Krko. Odvodnjavanje meteorne vode na odseku pod železniško progo št. proge 83, se izvede preko zemljišč s parcelno št. 1416/1-delno, 1417, 1418, 1419/1-delno, 2209-delno, 1424-delno, 1428-delno, z izpustom kanala v reko Krko na zemljišču 2233/2, vse k.o. Gorenja Straža.«
42. člen 
V dvajsetem odstavku 22. člena se Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih ČN (Uradni list RS, št. 45/07) nadomesti z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15).
43. člen 
V štiriindvajsetem odstavku 22. člena se Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) in Odlok o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Občine Straža (Uradni list RS, št. 38/10) nadomesti z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Straža (Uradni list RS, št. 22/14).
44. člen 
V petindvajsetem odstavku 22. člena se ažurira Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04, 62/04 – popravek) s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).
45. člen 
Prvi stavek štiriintridesetega a odstavka 22. člena se dopolni, da se glasi:
»Pred izdelavo posameznih PGD in pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj, mora investitor v skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) in 13. členom Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 117/02, 21/03 – popr., 51/04 – EZ-A, 126/07 in 37/11 – odl. US) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.«
46. člen 
V zadnjem stavku šestintridesetega odstavka 22. člena se dopolnijo navedbe RS z 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/2015 – ZUUJFO).
47. člen 
Navedba Uradni list RS v osemintridesetem odstavku 22. člena se dopolni z 109/07, 62/10, 46/13.
48. člen 
Štirideseti odstavek 22. člena se dopolni, da se glasi.
»(40) Oskrba z zemeljskim plinom se bo zagotavljala preko predvidenega distribucijskega omrežja. Distribucijsko omrežje se lahko skladno s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 89/05, 17/14 – EZ-1, 67/14 in 80/14) priključi preko plinske merilnoregulacijske postaje (MRP) Opekarna, ki se nahaja v jugovzhodnem delu območja (»pe« I-VI/K) in je v lasti in upravljanju družbe Plinovodi d.o.o., kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina.«
49. člen 
Navedba Uradni list RS v enainštiridesetem in oseminštiridesetem odstavku 22. člena se dopolni z 17/14 – EZ-1.
50. člen 
V 22. členu se dodata odstavka enainpetdeset in dvainpetdeset, ki se glasita:
»(51) Pri izdelavi tehnične rešitve oziroma projektne dokumentacije za prestavitev in zaščito tk omrežja ter pri projektiranju in izvedbi tk kanalizacije ter tk priključkov na nove objekte je potrebno upoštevati vse veljavne predpise. Prav tako je potrebno upoštevati vse interne predpise, ki so veljavni v Telekom Slovenije d.d., načrtovati samo telekomunikacijsko opremo in materiale, za katera je izdano dovoljenje za priključitev in uporabo v tk omrežju Telekom Slovenije.
(52) Pri vseh posegih v prostor in posegih v varovalni pas javne gospodarske infrastrukture, ter gradnji objektov in izgradnji komunalnih naprav na območju si morajo investitorji v fazi izdelave dokumentacije (idejne zasnove, projektov PGD itd.) pridobiti mnenje in soglasje oziroma pridobiti soglasje za priključitev.«
51. člen 
Peti odstavek 24. člena se dopolni, da se glasi:
»(5) Pred izdajo gradbenega dovoljenja in posegi v prostor morajo biti izvedene sistematične arheološke raziskave območja. Rezultati raziskav morajo biti vključeni prostorsko in projektno dokumentacijo. Zaradi ugotovljenega arheološkega potenciala se del »pe« I/E s pozitivnimi testnimi jarki vrednoti kot potencialno arheološko najdišče, ki ga je potrebno še dodatno raziskati v obsegu, ki bo omogočil, da se preveri oziroma ugotovi kontekst najdb in natančneje opredeli elemente sestave tega najdišča. Za morebiten poseg na obravnavano območje je potrebno pridobiti dovoljenje za raziskavo in odstranitev dediščine. Zato je potrebno na parcelah št. 1614/72, 1614/75, 1614/74,1614/71, 1614/69, vse k.o. Gorenja Straža izvesti nadaljnje arheološke raziskave v obliki strojnega izkopa testnih jarkov. Konkretizacija arheoloških raziskav bo podana v kulturnovarstvenih pogojih pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Investitor si mora za izvedbo predpisanih arheoloških raziskav pridobiti izvajalca arheoloških del in posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Maistrova 10, 1000 Ljubljana. Na ostalem območju OPPN GC Zalog mora investitor ob vseh zemeljskih delih zagotoviti strokovni konservatorski nadzor, ki ga opravi odgovorni konservator Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V primeru odkritja arheoloških ostalin bo potrebno zagotoviti arheološka izkopavanja. Dodatne arheološke raziskave morajo biti usklajene s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. Z njenimi smernicami naj bodo skladni tudi vsi posegi v »pe« I-VI/K.«
52. člen 
V šestnajstem odstavku 25. člena se dopolni navedba Uradni list RS z 41/04 – ZVO-1.
53. člen 
V osemnajstem odstavku 25. člena se dopolni navedba Uradni list RS z 46/13.
54. člen 
V prvem odstavku 26. člena se dopolni navedba Uradni list RS, z 33/13 in 99/13.
55. člen 
V 26. členu se drugi odstavek nadomesti z novim, ki se glasi:
»Območje Temenice, v katerega je vključeno tudi območje opuščenega glinokopa, je del območja Natura 2000 – Temenica. Kot kvalifikacijski vrsti sta v glinokopih opredeljeni močvirska sklednica in vidra. Pravno osnovo predstavlja Uredba o posebnih varstvenih območjih – območjh Natura 2000.«
56. člen 
V sedmem odstavku 26. člena se dopolni prvi stavek, da se glasi:
»Pri urejanju območja biotopa in vmesnega tamponskega pasu med biotopom in cono se upoštevajo naravovarstvene smernice Zavoda RS za varstvo narave (št.: 6-III-244-O-AH) in projekt »Ureditev sekundarnega biotopa v Opekarni Novo mesto v Zalogu pri Novem mestu« (Vodnogospodarski inštitut, avgust 1996).«
57. člen 
Drugi odstavek 27. člena se dopolni, da se glasi:
»(2) Do pravnomočnosti odločb za gradnjo se z gozdom, ki leži znotraj ureditvenega območja GC ali drugih namenskih rab, gospodari v skladu z gozdnogospodarskimi načrti (21. člen Zakona o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15 in 9/16 – ZGGLRS). Poseg v gozd mora biti izveden tako, da bo povzročena minimalna škoda na okoliškem gozdnem rastju in na tleh. Pri gradnji objektov se krčitev gozda in posek drevja lahko izvede šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja s strani pooblaščenega delavca Zavoda za gozdove Slovenije, v skladu z Zakonom o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15 in 9/16 – ZGGLRS).«
58. člen 
Prvi stavek prvega odstavka 29. člena se spremeni, da se glasi:
»Pri načrtovanju gradenj objektov je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.«
59. člen 
Drugi odstavek 29. člena se v celoti nadomesti in se glasi:
»Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.«
60. člen 
V 30. členu se doda deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Na območju »pe« II/F – območje biotopa je dopustna drugačna ureditev le na podlagi s strani občine potrjenih strokovnih podlag.«
61. člen 
V tretjem odstavku 33. člena se spremeni navedba Uradni list RS iz 47/05 v 64/12, 64/14 in 98/15.
62. člen 
V četrtem odstavku 33. člena se spremeni navedba Uradni list RS iz 35/96, 29/00, 106/01 v 94/14 in 98/15.
63. člen 
Šesti odstavek 33. člena se dopolni, da se glasi:
»(6) Monitoring v času obratovanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03, 41/04 – ZVO-1, 105/08 in 68/16 – ZDimS). Merilno mesto pri malih kurilnih napravah se določi v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13, 2/15 in 50/16).«
64. člen 
V sedmem odstavku 33. člena se Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02, 50/05, 49/06) nadomesti s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08).
65. člen 
V devetem odstavku 33. člena se Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) nadomesti z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15).
66. člen 
V enajstem odstavku 33. člena se dopolni navedba Uradni list RS z 62/10 in 46/13.
67. člen 
Iz 41. člena se v celoti izbriše prvi odstavek.
68. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-6/2015
Straža, dne 22. junija 2017
Župan 
Občine Straža 
Dušan Krštinc l.r.

AAA Zlata odličnost