Na podlagi 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16) je Svet Mestne občine Kranj na 24. seji dne 25. 1. 2017 sprejel
o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo OŠ Stražišče – telovadnica (v nadaljevanju: Odlok)
S tem aktom Mestna občina Kranj (odslej: koncedent) ugotavlja javni interes za izvedbo projekta izgradnje OŠ Stražišče – telovadnica v obliki javno-zasebnega partnerstva v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in določa način podelitve koncesije za gradnjo, vzdrževanje in energetsko upravljanje objekta telovadnice ob Osnovni šoli Stražišče, Šolska ulica 2, 4000 Kranj v Mestni občini Kranj ter določa pogoje za oddajo koncesije.
Odlok določa predvsem:
1. dejavnost, ki je predmet koncesioniranega izvajanja pravic in obveznosti iz naslova projekta in območje njenega izvajanja,
2. pogoje, ki jih mora izpolniti izvajalec javne službe (v nadaljevanju: koncesionar),
3. splošne pogoje za izvajanje koncesionirane dejavnosti,
4. začetek in čas trajanja koncesije,
5. način financiranja koncesionirane dejavnosti,
6. način podelitve koncesije,
7. nadzor nad izvajanjem koncesije,
8. prenehanje koncesijskega razmerja in
9. druge pogoje za izvajanje koncesionirane dejavnosti.
II. VSEBINA IN PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Predmet javno-zasebnega partnerstva je izgradnja, vzdrževanje in energetsko upravljanje telovadnice ob Osnovni šoli Stražišče.
Način izvedbe in obračun bo koncedent izbral v postopku izbora koncesionarja, pri čemer bo kriterij za izbor ekonomska upravičenost in prispevek k večji gospodarnosti izvedbe projekta z vidika koncedenta.
Za potrebe realizacije projekta bo koncedent prenesel na koncesionarja stavbno pravico v obsegu in za obdobje, kot glede na kriterije in zahteve koncedenta izkazano kot ekonomsko najugodneje v postopku izbire koncesionarja.
Koncedent bo javni razpis oblikoval na način, da bo lahko za določeno obdobje prepustil posamezen del javnega dela projekta koncesionarju v ekonomsko izkoriščanje, pod pogojem da bo navedeno neobhodno potrebno za realizacijo projekta in bo skladno z načelom gospodarnosti z vidika koncedenta upravičeno.
Uporabniki objekta telovadnice so javni zavodi na področju osnovnošolske vzgoje in izobraževanja, javni zavodi za kulturo, turizem in šport ter pravne in fizične osebe, vsi kot najemniki prostorov.
Uporabniki lahko ustanovijo svet uporabnikov, ki spremlja izvajanje koncesionirane dejavnosti in koncedentu posreduje oceno izvajanja koncesionirane dejavnosti.
Ne glede na predhodni odstavek ima koncedent upravičenje neposrednega spremljanja izvajanja koncesionirane dejavnosti in nadzora skladno z določbami tega odloka in pogodbo s koncesionarjem.
III. NAČIN FINANCIRANJA KONCESIJE
Izvajanje koncesije se financira z zaračunavanjem storitev koncesionirane dejavnosti uporabnikom storitev in se natančneje opredeli s koncesijsko pogodbo.
IV. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA
Koncedent se zaveže v okviru projekta izvesti sledeče aktivnosti oziroma dokumentacijo oziroma podeliti upravičenja, kar se šteje kot koncedentov vložek:
– koncedent koncesionarju podeli stavbno pravico na zemljišču potrebnem za realizacijo projekta in upravičenja/pooblastila za izvedbo gradnje po potrjeni projektni dokumentaciji;
– pridobljeno gradbeno dovoljenje št. 351-591/2013-23;
– izdelana projektna in tehnična dokumentacija na kateri temelji gradbeno dovoljenje št. 351-591/2013-23.
(obveznosti koncesionarja)
Koncesionar prevzema obveznost izgradnje celotnega projekta skladno z gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo ter po terminskim načrtom, kot bo dogovorjeno v postopku izbire koncesionarja.
Koncesionar bo moral v celoti zagotoviti financiranje projekta, kar vključuje stroške morebitne spremembe gradbenega dovoljenja, preprojektiranja, pridobitev upravnih dovoljenj kot npr.: PID, energetska izkaznica, pravnomočno uporabno dovoljenje, geodetski posnetek, vpis v zemljiško knjigo, vpis novozgrajenega objekta v register stavb oziroma druga dovoljenja potrebna za prevzem in delovanje zgrajenega objekta telovadnice.
V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
Koncesionar mora za podelitev in opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da pripravi in predloži tehnični elaborat, iz katerega izhaja njegova usposobljenost za izvajanje koncesije in način opravljanja koncesije,
– da pripravi in predloži program izvajanja koncesije za čas trajanja koncesije, iz katerega izhaja, da zagotavlja kvalitetno storitev za končne uporabnike,
– da ima zadostne izkušnje in reference pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri in drugimi potenciali, potrebnimi za izvajanje koncesije,
– da pripravi in predloži ceno in strukturo cene za ves čas trajanja koncesije,
– da upošteva prednost zagotavljanja javnega interesa pri izvajanju koncesije na dolgi rok, pred pridobivanjem dobička v vložena sredstva,
– da poda pisno izjavo, da bo sklenil zavarovanje odgovornosti za škodo povzročeno koncedentu ali tretji osebi, ki jo bo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročil koncesionar sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu,
– da poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti iz tega akta in pogoje iz razpisne dokumentacije,
– da predloži garancijo za kontinuirano in kvalitetno izvajanje koncesije,
– da komunicira v slovenskem jeziku in da uporablja tehnične normative in standarde, ki so v veljavi v Republiki Sloveniji, oziroma predpise mednarodnih organizacij, katerih uporabo Republika Slovenija priznava,
– in druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji.
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE KONCESIONIRANE DEJAVNOSTI
Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja se uredijo s koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje.
Koncesionar mora s pogodbo prevzeti operativno tveganje financiranja celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva, tveganje gradnje in iz nje izhajajoča tveganja ter operativno tveganje, kar zajema tveganje, ki je posledica izpostavljenosti tržnim nepredvidljivostim in je povezano s povpraševanjem in/ali zagotavljanjem razpoložljivosti ustreznih prostorov.
Koncedent mora s koncesijsko pogodbo vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
Pri izvajanju koncesije mora koncesionar:
– zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje storitev ter nemoteno izvajanje dejavnosti uporabnikov,
– izvajati storitve tako, da se zagotovi upoštevanje zahtev koncedenta, ki jih poda v javnem interesu in potrebe uporabnikov,
– upoštevati tehnične, strokovne, organizacijske in druge standarde ter normative za opravljanje koncesionirane dejavnosti,
– predložiti koncedentu polletno poročilo o koncesionirani dejavnosti,
– na zahtevo koncedenta ali pristojne inšpekcije omogočiti strokovni in finančni nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti oziroma svojim delom,
– prevzemati odgovornost za škodo, povzročeno koncedentu in tretjim osebam, z izvajanjem koncesionirane dejavnosti,
– po prenehanju koncesijskega razmerja prenesti koncedentu v posest objekt v brezhibnem stanju, ki bo koncedentu nadalje omogočal polno funkcionalnost v okviru stavbnih elementov, strojne in elektro opreme ter notranje opreme in zunanjosti telovadnice,
– ločeno voditi prihodke in odhodke, ki izvirajo iz koncesije,
– pravočasno in kvalitetno izvrševati ostala pogodbena določila.
VII. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR
Koncesionar se izbere na podlagi javnega razpisa, v postopku, ki ga s sklepom o začetku postopka opredeli župan.
(objava javnega naročila)
Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in po potrebi tudi v Uradnem glasilu EU.
V postopku izbire mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavo kandidatov.
(način podelitve koncesije)
Koncesija se podeli v skladu s 56. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06). Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu z upoštevanjem Uredbe o zelenem javnem naročanju.
Javni razpis vsebuje navedbe o:
– izvedbi projekta na način javno-zasebnega partnerstva,
– imenu oziroma firmi in sedežu koncedenta,
– objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in aktu o javno-zasebnem partnerstvu,
– predmetu, naravi ter obsegu in območju javno-zasebnega partnerstva,
– začetku in trajanju javno-zasebnega partnerstva,
– postopku izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
– kraju, času in plačilnih pogojih za dvig razpisne dokumentacije,
– kraju, roku in pogojih za predložitev vlog,
– zahtevah glede vsebine vlog,
– pogojih, ki jih mora v skladu s predpisi izpolnjevati koncesionar in dokazilih o njihovem izpolnjevanju,
– pogojih za predložitev skupne vloge,
– merilih za izbiro najugodnejšega kandidata,
– naslov, datum in uro odpiranja vlog,
– roku, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru,
– odgovorni osebi za dajanje informacij in
– drugih navedbah.
Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire koncesionarja, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana.
Javni razpis vodi strokovna komisija, ki jo imenuje župan v skladu z 52. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06). Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 let delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave.
Člana strokovne komisije za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije.
Komisija odloča z glasovanjem. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh članov komisije.
Komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih prijav/ponudb, ki je podlaga za izdajo sklepa o izbiri koncesionarja. Sklep o izbiri – odločitev izda direktorica mestne uprave na predlog komisije in po potrditvi poročila na Svetu.
Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijska pogodba, ki jo v imenu koncedenta sklene župan. V koncesijski pogodbi se podrobneje uredijo vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem.
(članstvo strokovne komisije in strokovna tehnična pomoč)
Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta in/ali zunanje strokovnjake.
VIII. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE
Začetek in čas trajanja koncesije se natančno opredelita v koncesijski pogodbi, ki jo potrdi Svet. Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.
Nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva vršita župan in Svet Mestne občine Kranj.
Na zahtevo mestnega sveta je župan dolžan poročati Svetu o aktivnostih povezanih s sklenitvijo in izvajanjem javno-zasebnega partnerstva.
Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršujejo pristojne inšpekcijske službe.
X. VZPOSTAVITEV IN PRENEHANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve koncesijske pogodbe. Akt izbire preneha veljati, če koncesijska pogodba v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti ni podpisana s strani obeh pogodbenih strank.
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, če je pogodbene stranke pod pogoji, navedenimi v pogodbi, ne podaljšajo,
– z razdrtjem.
Koncesijska pogodba se lahko razdre zlasti v primerih hujših kršitev koncesijske pogodbe, kot so neizvajanje koncesionirane dejavnosti oziroma njeno izvajanje v nasprotju z določili tega akta ali koncesijske pogodbe, neizpolnjevanje predpisanih pogojev za izvajanje koncesionirane dejavnosti, neustrezno vzdrževanje ali energetsko upravljanje objekta in neizpolnjevanje prevzetih obveznosti, določenih v razpisu in koncesijski pogodbi.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe in/ali predčasni prekinitvi koncesijske pogodbe, se določijo v koncesijski pogodbi.
Z odkupom preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati koncesijsko dejavnost pred potekom časa trajanja koncesije, izvajanje koncesionirane dejavnosti pa prevzame koncedent.
Način, obseg in pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.
Koncedent odvzame koncesionarju koncesijo ne glede na določila pogodbe:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem koncesije v za to določenem roku,
– če koncesionar dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju osnovnih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in športa,
– zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev zakonskih predpisov in določil koncesijske pogodbe,
– če se koncesionar pri svoji dejavnosti ne drži predpisov in standardov ali navodil koncedenta,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija,
– v primeru stečaja koncesionarja oziroma druge oblike nelikvidnosti, ki posega v poslovanje koncesionarja.
Koncedent mora koncesionarju dati primeren rok za odpravo kršitev. Roki se določijo v koncesijski pogodbi.
Koncedent bo uveljavljal izločitveno pravico v primeru stečaja koncesionarja, skladno z 81. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti pogodbe na tretjo osebo. Prenos pogodbe se izvede na način določen z Obligacijskim zakonikom.
V primeru koncesionarjeve zahteve, da drug gospodarski subjekt, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe in ni namenjeno obidu zakonodaje, ki ureja področje koncesij, mora koncesionar obvestiti koncedenta in za ta namen pridobiti njegovo soglasje.
Po prenehanju javno-zasebnega partnerstva se pripravi evalvacija projekta v okviru katere se preveri ali so bili doseženi postavljeni cilji ter ali so bile v celoti izpolnjene obveznosti koncedenta in koncesionarja, kot izhajajo iz koncesijske pogodbe.
(vstop v koncesijsko razmerje)
Vstop v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja je možen samo s privolitvijo koncedenta. Možnost vstopa se natančneje opredeli s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem.
Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega razmerja, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.
S pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža oziroma krajevno pristojno stvarno sodišče v Kranju.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-337/2016-9-(42/24)
Kranj, dne 25. januarja 2017
Boštjan Trilar l.r.
