Uradni list

Številka 3
Uradni list RS, št. 3/2017 z dne 20. 1. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 3/2017 z dne 20. 1. 2017

Kazalo

98. Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj, stran 400.

  
Na podlagi petega odstavka 23. člena, četrtega odstavka 31. člena, četrtega odstavka 34. člena, tretjega odstavka 36. člena, sedmega odstavka 37. člena in petega odstavka 47. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 – ZVO-1B, 60/11 in 74/15) izdajata ministrica za zdravje in ministrica za okolje v soglasju z ministrico za izobraževanje, znanost in šport
P R A V I L N I K 
o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(namen in vsebina) 
Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 96/29/EURATOM z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L št. 159 z dne 29. 6. 1996, str. 1) in Direktivo Sveta z dne 4. decembra 1990 o operativni zaščiti zunanjih delavcev, ki so med svojimi dejavnostmi na nadzorovanih območjih izpostavljeni nevarnosti ionizirajočega sevanja (UL L št. 349 z dne 13. 12. 1990, str. 21) določa:
– merila za razvrstitev in označitev delovišč na nadzorovana in opazovana območja ter pogoje dela in obveznosti delodajalca na nadzorovanih in opazovanih območjih glede nadzora varstva pred ionizirajočimi sevanji (v nadaljnjem besedilu: sevanja),
– merila za razvrstitev izpostavljenih delavcev v kategoriji A in B glede na pričakovano izpostavljenost ionizirajočim sevanjem (v nadaljnjem besedilu: izpostavljenost) pri normalnem delu ter glede na verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti,
– pogoje, način izvajanja, obseg in pogostost ugotavljanja sevanja na delovnem mestu,
– način vrednotenja prejetih doz tudi za primere, ko neposredne meritve prejetih doz niso mogoče, vrsto in kakovost merilne opreme, način in obseg poročanja o rezultatih ugotavljanja izpostavljenosti delavcev in o prejetih dozah v primerih izvajanja intervencijskih ukrepov in v primerih dovoljenega preseganja mejnih doz zaradi opravljanja izjemnih nalog ter način in čas hrambe podatkov ugotavljanja izpostavljenosti delavcev, ki ga mora zagotoviti delodajalec,
– obveznosti delodajalca glede posebnega varstva pred sevanji za praktikante in študente,
– organizacijsko zasnovo enote varstva pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih ter pogoje za kakovost opreme, obseg in vsebine njenega dela,
– seznam izobraževalnih programov ter program in način opravljanja strokovnega izpita za opravljanje nalog varstva pred sevanji, način določanja izpitnih komisij, stroške izpitov in evidence o opravljenih izpitih,
– obseg, vsebine ter pogoje seznanjanja, usposabljanja in preverjanja usposobljenosti izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov,
– obveznosti imetnikov dovoljenj in zunanjih izvajalcev glede varstva pred sevanji zunanjih delavcev ter način posredovanja in shranjevanja podatkov o osebnih dozah izpostavljenih oseb zunanjega izvajalca v centralni evidenci osebnih doz,
– obseg, vsebine ter pogoje usposabljanja s področja varstva pacientov pred sevanji.
2. člen 
(pojmi) 
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. Administrativni ukrepi so ukrepi, ki preprečujejo, da bi oseba, ki nima vstopa v nadzorovano območje, vanj vstopila. Administrativni ukrepi so lahko dovolilnice za dostop ali sistem pooblastil.
2. Aktivni delci so prosti, naelektreni in gibljivi radioaktivni delci z aktivnostjo, ki povzroča visoke hitrosti doz.
3. Dejavnosti, ki jih izvaja zunanji delavec, so katerakoli dela ali naloge, ki jih zunanji delavec izvaja v nadzorovanem območju, za katerega je odgovoren imetnik dovoljenja.
4. Delavec, ki dela pod nadzorom, je delavec, ki je izpostavljen sevanjem, vendar ne upravlja z viri sevanja ali kako drugače vpliva na stanje vira oziroma naprave ali objekta, v katerem dela, in ne vpliva na varnost in izpostavljenost drugih oseb ter je glede varstva pred sevanji pod nadzorom ustrezno usposobljenih oseb.
5. Delavec, ki upravlja z viri sevanja, je delavec, razen izvajalcev radioloških posegov, ki samostojno upravlja z viri sevanja ali kako drugače samostojno sprejema odločitve povezane s stanjem vira oziroma naprave ali objekta v katerem dela, oziroma odločitve, s katerimi lahko pomembno vpliva na lastno varnost in potencialno izpostavljenost oziroma varnost in potencialno izpostavljenost drugih oseb.
6. Etalon je opredmetena mera, merilni instrument, referenčni material ali merilni sistem, katerega namen je, da definira, realizira, ohranja ali reproducira neko enoto ali eno ali več vrednosti veličine, tako da služi kot referenca.
7. Imetnik dovoljenja je pravna ali fizična oseba, odgovorna za nadzorovano ali opazovano območje, v katerem delavci izvajajo dejavnosti.
8. Osebe, vključene v sevalno dejavnost, so osebe, ki sodelujejo pri izvajanju sevalne dejavnosti ali so zaradi nje izpostavljene sevanjem in morajo zato biti usposobljene iz varstva pred sevanji. Osebe, vključene v sevalno dejavnost, so lahko delavci v organizacijskih enotah varstva pred sevanji, odgovorne osebe za varstvo pred sevanji, izpostavljeni delavci, delavci, ki delajo pod nadzorom in delavci, ki upravljajo z viri sevanja.
9. Osebna varovalna oprema so pripomočki, ki jih delavec nosi na sebi, z njimi rokuje ali jih kako drugače uporablja za zmanjšanje svoje izpostavljenosti.
10. Pasivni dozimeter je merilnik doze, pri katerem sta detektor in merilni del ločena. Sevanju je izpostavljen samo detektor, dozo pa ovrednotimo šele po odčitavanju v merilnem sistemu.
11. Pristojni organ je upravni organ, ki izda dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, kot določa 11. člen Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 – ZVO-1B, 60/11 in 74/15; v nadaljnjem besedilu: ZVISJV).
12. Sevalne razmere so vse delovne razmere, ki vplivajo na izpostavljenost na delovnih mestih:
– hitrost doze ter narava in vrsta sevanja,
kjer je to primerno, pa tudi:
– koncentracija radionuklidov v zraku ter vrsta, fizikalna in kemična sestava radioaktivne snovi,
– površinska kontaminacija ter vrsta, fizikalna in kemična sestava radioaktivne snovi.
13. Sledljivost je lastnost merilnega rezultata ali vrednosti etalona, ki omogoča navezavo na navedene reference, ponavadi nacionalne ali mednarodne etalone, skozi neprekinjeno verigo primerjav, ki imajo opredeljeno negotovost.
14. Umerjanje (kalibracija) je niz operacij za ugotavljanje povezave med vrednostmi, ki jih kaže merilni instrument ali merilni sistem, oziroma vrednostmi, ki jih predstavlja opredmetena mera ali referenčni material, in pripadajočimi vrednostmi, realiziranimi z etaloni, pod določenimi pogoji.
15. Zunanji delavec je delavec pri zunanjem izvajalcu, ki izvaja katerekoli dejavnosti v nadzorovanem območju. Zunanji delavec je lahko pri zunanjem izvajalcu zaposlen stalno ali začasno, lahko je praktikant ali študent, ki se uči opravljanja posebnih opravil, ki vključujejo izpostavljenost sevanjem. Zunanji delavec je lahko tudi samozaposlena oseba.
II. MERILA ZA RAZVRSTITEV DELOVIŠČ, POGOJI DELA IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA NA OPAZOVANIH IN NADZOROVANIH OBMOČJIH 
3. člen 
(razvrstitev območij) 
(1) Območja, kjer so delavci ali druge osebe izpostavljene sevanjem glede na pričakovane izpostavljenosti ter verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti delimo na nadzorovana in opazovana območja, kot je to določeno v 4. in 7. členu tega pravilnika.
(2) V nadzorovanih in opazovanih območjih je treba izvajati ukrepe varstva pred sevanji glede na vrsto virov sevanja in velikost tveganja, povezanega z njimi. Obseg ukrepov varstva pred sevanji, ugotavljanja izpostavljenosti delavcev ter nadzorne meritve sevanja na nadzorovanih in opazovanih območjih, njihova vrsta in kakovost, morajo biti sorazmerni s tveganjem zaradi izpostavljenosti pri posameznem delu.
(3) Izvajalec sevalne dejavnosti mora pisno opredeliti svoje odgovornosti v zvezi z izvajanjem varstva pred sevanji v nadzorovanih in opazovanih območjih ter s tem seznaniti delavce.
4. člen 
(nadzorovana območja) 
(1) Nadzorovana območja so tista, kjer:
– lahko letna efektivna doza preseže 6 mSv,
– lahko letna ekvivalentna doza za očesne leče preseže 15 mSv,
– lahko letna ekvivalentna doza za dlani, roke, podlakti ali kožo preseže 150 mSv,
– je povprečna hitrost doze v 8 urah večja od ali enaka 3 µSv/h,
– je največja hitrost doze povprečena čez 1 minuto večja od ali enaka 60 µSv/h ali
– obstaja nevarnost razširjanja radioaktivnih snovi, ki bi povzročile kontaminacijo nad predpisanimi mejami.
(2) Delodajalec v sodelovanju s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji iz 27. člena ZVISJV (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji) določi meje nadzorovanega območja in ga, kjer je to mogoče in smiselno, fizično, sicer pa na drug ustrezen način, loči od ostalih območij. Če gre za premični vir sevanja, razmeji nadzorovana območja na način, ki je najprimernejši glede na dane okoliščine in čas, v katerem vir sevanja deluje. Delodajalec vodi evidenco takih nadzorovanih območij. Razmejitev nadzorovanih območij mora biti vključena v oceno varstva pred sevanji iz 24. člena ZVISJV (v nadaljnjem besedilu: ocena varstva pred sevanji).
(3) Delodajalec na robu nadzorovanega območja in na drugih primernih vidnih mestih namesti oznake, ki opozarjajo na nadzorovano območje in nevarnost sevanja, kjer je to primerno pa tudi na lastnosti vira sevanja v tem območju in tveganje povezano s tem virom. Osnovni simbol, s katerim se opozarja na nevarnost sevanja, je določen v predpisu, ki določa pravila ravnanja in pogoje za uporabo posameznih virov sevanja ter ukrepe sevalne varnosti, ki jih morajo izvajati uporabniki virov sevanja.
5. člen 
(dostop v nadzorovana območja) 
(1) Delodajalec z administrativnimi ukrepi in fizičnimi ovirami, ključavnicami, avtomatskimi zapahi in drugimi ustreznimi sredstvi zagotovi, da je dostop v nadzorovano območje omejen in nadzorovan.
(2) Dostop je dovoljen le osebam, ki:
– so seznanjene s tveganjem, ki je povezano z delom,
– imajo ustrezno znanje o zaščitnih ukrepih varstva pred sevanji, ki jih je treba izvajati pri delu,
– so seznanjene s pisnimi navodili iz 6. člena tega pravilnika,
– so na podlagi zdravniškega pregleda sposobne opravljati dela in naloge, pri katerih so izpostavljene sevanjem,
– so vključene v osebno dozimetrijo in
– uporabljajo osebno varovalno opremo, če je ta potrebna.
(3) Druge osebe lahko vstopijo v nadzorovano območje izjemoma, če so bile seznanjene s tveganjem in le v spremstvu oseb iz prejšnjega odstavka.
(4) Če obstaja nevarnost razširjanja radioaktivne kontaminacije iz nadzorovanega območja, jo delodajalec z razumnimi ukrepi prepreči. Če to sledi iz ocene varstva pred sevanji, namesti
1. na vstopnih mestih:
– zaščitno obleko in osebno varovalno opremo,
– merilne naprave,
– ustrezne shrambe za shranjevanje osebne obleke,
2. na izstopnih mestih:
– opremo za merjenje kontaminacije kože, obleke in obutve,
– opremo za merjenje kontaminacije predmetov in snovi oziroma aktivnosti aktiviranih predmetov in snovi, ki se iznašajo iz nadzorovanega območja,
– umivalnice (tuše) za osebno dekontaminacijo,
– ustrezne shrambe za shranjevanje kontaminirane zaščitne obleke in opreme.
(5) Če obstaja verjetnost, da so v nadzorovanem območju aktivni delci, delodajalec z razumnimi ukrepi dodatno omeji območje z aktivnimi delci in prepreči njihovo razširjanje.
6. člen 
(pisni postopki in navodila) 
(1) Delodajalec zagotovi pisne postopke za nadzorovanje nadzorovanega območja.
(2) Delodajalec zagotovi pisna navodila za varno delo v nadzorovanem območju. Obseg in vsebina navodil morata biti opredeljena v oceni varstva pred sevanji. Navodila morajo biti izdelana glede na vrsto in lastnosti vira sevanja ter dela s tem virom v jeziku, ki ga delavec razume. Navodila morajo biti na razpolago na delovnem mestu.
(3) Delodajalec zagotovi, da delo poteka po navodilih iz prejšnjega odstavka ter so z njimi seznanjeni delavci in druge osebe, ki so lahko izpostavljene sevanjem v nadzorovanih območjih.
(4) Delodajalec redno preverja ustreznost navodil in seznanja delavce s spremembami postopkov in administrativnih ukrepov v zvezi z izvajanjem varstva pred sevanji.
7. člen 
(opazovana območja) 
(1) Opazovana območja so tista območja:
– kjer omejevanje dostopa z vidika varstva pred sevanji ni potrebno, potreben pa je nadzor sevalnih razmer,
– kjer lahko letna efektivna doza preseže 1 mSv,
– je povprečna hitrost doze v 8 urah večja od 0,5 µSv/h in manjša od 3 µSv/h ali
– je največja hitrost doze povprečena čez 1 minuto večja od 3 µSv/h in manjša od 60 µSv/h.
(2) Delodajalec v sodelovanju s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji določi meje opazovanega območja. Če gre za premični vir sevanja, razmeji opazovana območja delodajalec na način, ki je najprimernejši glede na dane okoliščine in čas, v katerem vir deluje. Razmejitev opazovanih območij mora biti vključena v oceno varstva pred sevanji.
(3) Delodajalec, kadar je to primerno, izdela pisna navodila za varno delo v opazovanem območju, pri čemer smiselno upošteva določbe prejšnjega člena.
(4) Če to sledi iz ocene varstva pred sevanji, delodajalec opazovano območje na vidnih mestih označi z oznakami, ki opozarjajo na opazovano območje, na vrsto vira sevanja v tem območju in na tveganje povezano z njim.
8. člen 
(nadzorne meritve na nadzorovanih in opazovanih območjih, ki jih izvaja delodajalec) 
(1) Delodajalec redno nadzira sevalne razmere v nadzorovanih in opazovanih območjih z meritvami (v nadaljnjem besedilu: nadzorne meritve).
(2) Delodajalec v sodelovanju s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji izdela program izvajanja nadzornih meritev, ki je sestavni del ocene varstva pred sevanji, v katerem določi:
– merjene količine,
– kraj, čas in pogostost meritev,
– merske metode in postopke,
– merilno opremo ter pogostost preverjanja opreme in umerjanja in
– referenčne ravni sevanja in ukrepe, ki jih je treba izvesti, če so presežene.
(3) Delodajalec zagotovi, da ima osebje, ki izvaja nadzorne meritve, na voljo pisna navodila za izvajanje meritev in je ustrezno usposobljeno za izvajanje meritev.
(4) Delodajalec hrani rezultate nadzornih meritev vsaj tri leta in z njimi seznani delavce. Kjer je to potrebno, se rezultati lahko uporabijo za oceno individualne doze delavca. V tem primeru delodajalec hrani rezultate v skladu s petim odstavkom 33. člena ZVISJV.
9. člen 
(merilna oprema) 
(1) Delodajalec za izvajanje nadzornih meritev iz prejšnjega člena zagotovi merilno opremo ustrezne kakovosti glede na namen uporabe, o čemer se posvetuje s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji.
(2) Delodajalec zagotovi, da je merilna oprema, ki jo uporablja za izvajanje nadzornih meritev, pred prvo uporabo umerjena na način, ki zagotavlja sledljivost. Delodajalec preverja merilno opremo v rednih obdobjih na način, s katerim zagotovi, da merilna oprema daje ponovljive rezultate v okviru navedene natančnosti pri znanih in vnaprej določenih pogojih. Po vsakem popravilu merilne opreme, sicer pa v rednih obdobjih, določenih v programu izvajanja nadzornih meritev, delodajalec zagotovi umeritev na način, ki zagotavlja sledljivost. Delodajalec vodi dnevnik preverjanj merilne opreme ter hrani dokumentacijo o merilni opremi, popravilih opreme in umerjanjih.
(3) Ustreznost merilne opreme se dokazuje z listinami o skladnosti z mednarodnimi standardi, ki jih je kot slovenske standarde na področju posamezne vrste merilne opreme privzel Slovenski inštitut za standardizacijo. Listine, iz katerih je razvidna skladnost s standardi, zagotovi dobavitelj merilne opreme. Listine o skladnosti merilne opreme z ustreznimi standardi, izdane v tujini, veljajo, če so bile izdane v skladu z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi, ki jih je sklenila ali k njim pristopila Republika Slovenija. Če dobavitelj ne predloži listin o skladnosti merilne opreme, ki jih je izdala pooblaščena institucija v Evropski uniji oziroma v Evropskem gospodarskem prostoru, se skladnost s standardi preveri v laboratoriju iz prve alineje četrtega odstavka tega člena. Laboratorij, ki opravi preverjanje, izda o tem listino o skladnosti.
(4) Merilna oprema je umerjena na način, ki zagotavlja sledljivost, če umerjanje izvede:
– laboratorij pravne osebe, ki ga je Urad Republike Slovenije za meroslovje priznal za nosilca nacionalnega etalona na področjih, ki so predmet tega pravilnika;
– laboratorij, ki ima veljavno akreditacijsko listino Slovenske akreditacije za izvedbo umerjanj na področjih, ki so predmet tega pravilnika;
– drug laboratorij, katerega usposobljenost priznava Slovenska akreditacija na podlagi večstranskih in dvostranskih sporazumov o medsebojnem priznavanju kalibracijskih certifikatov.
10. člen 
(nadzorne meritve v nadzorovanih in opazovanih območjih, ki jih izvaja pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji) 
(1) Sevalne razmere v nadzorovanih in opazovanih območjih preveri pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji v rednih časovnih razmikih:
– najmanj enkrat na šest mesecev v jedrskih, sevalnih in manj pomembnih sevalnih objektih,
– najmanj dvakrat na leto pri dejavnostih, ki vključujejo izpostavljenost radonu oziroma toronu ter njunim potomcem,
– najmanj enkrat na tri leta za dejavnosti, ki vključujejo zgolj vire sevanja, za katere je dovolj vpis v register,
– najmanj enkrat na leto za dejavnosti, ki vključujejo ostale vire sevanja.
(2) Pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji izdela poročilo o izvedenih nadzornih meritvah, ki ga delodajalec hrani vsaj tri leta, z njegovo vsebino pa seznani delavce. Kjer je to potrebno, se rezultati lahko uporabijo za oceno individualne doze delavca. V tem primeru delodajalec hrani poročila v skladu s petim odstavkom 33. člena ZVISJV.
11. člen 
(obseg nadzornih meritev na nadzorovanih in opazovanih območjih) 
(1) Nadzorne meritve nadzorovanih in opazovanih območij iz prejšnjega člena obsegajo meritve hitrosti doze, pri izpostavljenosti zaradi odprtih virov sevanja pa se določi tudi površinska kontaminacija oziroma izmeri koncentracija posameznih radionuklidov v zraku.
(2) Meritve hitrosti doz se izvedejo:
– na mestih, ki omogočajo oceno ekvivalentnih doz in efektivne doze izpostavljenih oseb,
– v značilnih točkah v prostoru in v sosednjih prostorih,
– v koristnem snopu rentgenskih naprav in naprav z zaprtimi viri sevanja, če je ta dosegljiv z merilnimi instrumenti in
– na razdalji 1 m in na drugih ustreznih razdaljah od pacienta z brahiradioterapevtskim virom ali pacienta, ki je prejel odmerek radiofarmacevtskega preparata.
(3) Meritve hitrosti doz se opravijo pri postavitvi in vrednostih parametrov, ki so značilne za standardno vrsto posega, meritve ali opravila. V radioterapiji in rentgenski diagnostiki se meritve opravijo ob prisotnosti pacienta ali z uporabo ustreznih vodnih fantomov, fantomov iz pleksi stekla ali drugega materiala.
(4) Površinska kontaminacija se določi z meritvami površinske specifične aktivnosti posameznih radionuklidov na delovnih površinah, opremi, osebni varovalni opremi, obleki in obutvi, stenah, tleh in stropih. Meritve se izvedejo za vsako delovno operacijo posebej.
(5) Koncentracija posameznih radionuklidov v zraku se izmeri v prostoru in na izpušnih mestih prezračevalnega sistema. Meritve se izvedejo za vsako delovno operacijo posebej.
12. člen 
(ocena osebne izpostavljenosti) 
Rezultati nadzornih meritev iz prejšnjega člena se skupaj s podatki o trajanju izpostavljenosti uporabijo za oceno izpostavljenosti skupin delavcev in drugih oseb. Ocene izpostavljenosti se primerjajo z rezultati nadzora osebne izpostavljenosti in morajo biti vključene v oceno varstva pred sevanji.
13. člen 
(osebna varovalna oprema) 
(1) Delodajalec zagotovi:
– da uporabljajo delavci primerno osebno varovalno opremo, ki po potrebi vključuje zaščitna oblačila, zaščitne predpasnike, rokavice, ščite za posamezne organe in opremo za zaščito dihal,
– da je osebna varovalna oprema označena tako, da je razvidna njena zaščitna zmogljivost, navedena v ekvivalentni debelini Pb ali drugi primerni količini, in da so uporabniki seznanjeni z njenimi zaščitnimi zmogljivostmi in namenom uporabe,
– da imajo delavci ustrezna navodila za pravilno uporabo osebne varovalne opreme, vključno s preizkusom dobrega prileganja opreme za zaščito dihal,
– redno preverjanje učinkovitosti osebne varovalne opreme, vključno z opremo za primer intervencije,
– da se dodelijo naloge, pri katerih je obvezna uporaba posebne osebne varovalne opreme, samo delavcem, ki so na podlagi zdravstvenih ocen sposobni, da prenesejo potreben dodatni napor in
– da se, kadar je za dano nalogo treba uporabiti osebno varovalno opremo, upošteva vsaka morebitna dodatna izpostavljenost, do katere bi utegnilo priti zaradi dodatnega časa ali težav, ter vsakršna dodatna nesevalna tveganja, ki bi lahko bila vezana na izvajanje naloge ob uporabi osebne varovalne opreme.
(2) Delodajalec zagotovi, da je varovalna oprema ustrezno vzdrževana, da so delavci ustrezno usposobljeni za njeno uporabo in da imajo za to ustrezna navodila.
(3) Vrsta varovalne opreme in njen način uporabe morata biti opredeljena v oceni varstva pred sevanji.
14. člen 
(ukrepi varstva pred sevanji) 
(1) Delodajalec zagotovi ustrezne ukrepe varstva pred sevanji, vključno s tehničnim nadzorom in ustreznimi delovnimi pogoji, ki zmanjšajo potrebo po administrativnih ukrepih in osebni varovalni opremi.
(2) Delodajalec stalno spremlja vse razmere v nadzorovanih in opazovanih območjih, ki lahko vplivajo na izpostavljenost.
III. MERILA ZA RAZVRSTITEV IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA GLEDE NADZORA IZPOSTAVLJENOSTI 
15. člen 
(razvrstitev izpostavljenih delavcev) 
(1) Za nadzor izpostavljenosti in zdravstveni nadzor razlikujemo med dvema kategorijama izpostavljenih delavcev, kategorijo A in kategorijo B, kot je to določeno v predpisu, ki določa mejne doze za izpostavljene delavce, praktikante, študente, nosečnice, doječe ženske in posameznike iz prebivalstva.
(2) Delodajalec v sodelovanju s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji razvrsti delavce v kategoriji A in B. Razvrstitev delavcev mora biti navedena v oceni varstva pred sevanji.
16. člen 
(nadzor osebne izpostavljenosti) 
(1) Delodajalec mora zagotoviti redne meritve doz sevanja, ki jih prejmejo posamezni izpostavljeni delavci kategorije A in B. Delodajalec zagotovi individualno oceno doz zaradi zunanjega oziroma notranjega obsevanja, glede na vrsto in značilnosti izpostavljenosti.
(2) Pristojni organ lahko na predlog pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji v postopku izdaje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti odredi meritve individualnih doz ter način in pogostost ugotavljanja individualnih doz tudi za delavce, ki niso razvrščeni med izpostavljene delavce. Pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji lahko poda predlog:
– na podlagi rezultatov nadzornih meritev iz 10. člena tega pravilnika
– na podlagi rezultatov pregleda vira sevanja iz 93. člena Pravilnika o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/06) ali
– v okviru izdelave ali pregleda ocene varstva pred sevanji.
(3) Če obstaja verjetnost, da so delavci izpostavljeni notranji kontaminaciji, delodajalec v sodelovanju s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji zagotovi individualno oceno doze zaradi notranje obsevanosti. Program ugotavljanja notranje obsevanosti delavcev mora biti vključen v oceni varstva pred sevanji. V programu se določijo ustrezna metoda, pogostost ugotavljanja osebne izpostavljenosti in drugi ukrepi za ustrezno ugotavljanje doz zaradi notranjega obsevanja.
(4) Če je zunanja obsevanost delavcev neenakomerna, delodajalec zagotovi redne meritve ekvivalentnih doz na najbolj izpostavljene organe. Način ugotavljanja ekvivalentnih doz zaradi zunanjega obsevanja mora biti vključen v oceno varstva pred sevanji.
(5) Pristojni organ lahko v postopku izdaje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti na podlagi ocene varstva pred sevanji za posamezne skupine delavcev kategorije B odobri, da delodajalec meritve izpostavljenosti posameznih delavcev nadomesti z nadzornimi meritvami delovnega okolja ali z ocenami izpostavljenosti na podlagi računskih modelov.
(6) Za delavce, ki opravljajo izjemne naloge, za katere je organ, pristojen za varstvo pred sevanji, odobril preseganje mejnih doz, delodajalec zagotovi dodatno oceno individualne izpostavljenosti, ki se nanaša na vsako izjemno nalogo posebej.
(7) Če delavec opravlja dela pri različnih delodajalcih, vsak od delodajalcev ločeno zagotovi oceno individualne izpostavljenosti pri delih, ki jih izpostavljeni delavec zanj opravlja.
(8) Ugotavljanje izpostavljenosti iz tega člena izvaja pooblaščeni izvajalec dozimetrije iz 30. člena ZVISJV (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalec dozimetrije).
(9) Če je individualna meritev doze za posameznika neizvedljiva ali neustrezna, se za oceno individualne doze delavca uporabijo podatki o dozah drugih delavcev, podatki o nadzornih meritvah iz 8. in 10. člena tega pravilnika ali ocene na podlagi računskih modelov.
17. člen 
(dozimetrija) 
(1) Meritve individualne izpostavljenosti zaradi zunanjega obsevanja se izvajajo s pasivnimi dozimetri. Efektivna doza se izmeri z dozimetri, ki jih delavci nosijo tako, kot je določeno v oceni varstva pred sevanji oziroma pripete na gornjem delu telesa v višini prsnice. Ekvivalentna doza zaradi zunanjega obsevanja se za najbolj izpostavljene organe ugotavlja z dozimetri na zapestnicah, prstanih, očalih in drugih mestih. Ekvivalentna doza na kožo zaradi kontaminacije se določi z računskimi modeli na podlagi meritev specifične površinske aktivnosti posameznih radionuklidov na koži, sluznicah in obleki oseb.
(2) Izpostavljenost zaradi vnosa radionuklidov v telo se glede na vrsto in naravo radionuklidov in način vnosa določi z računskimi modeli na podlagi meritev koncentracije posameznih radionuklidov v zraku, z meritvami celotne radioaktivnosti v telesu ali kritičnih organih oziroma z računskimi modeli na podlagi meritev koncentracije posameznih radionuklidov v bioloških vzorcih. V primeru površinske radioaktivne kontaminacije oseb se določi izpostavljenost zaradi vnosa radionuklidov v telo skozi kožo, sluznice ali odprte rane z računskimi modeli na podlagi meritev specifične površinske aktivnosti posameznih radionuklidov na koži, sluznicah in obleki oseb.
18. člen 
(pogostost nadzora osebne izpostavljenosti) 
(1) Ugotavljanje izpostavljenosti posameznih izpostavljenih delavcev zunanjemu sevanju se izvaja mesečno.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko pristojni organ v postopku izdaje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti na podlagi ocene varstva pred sevanji za posamezne skupine delavcev kategorije B odobri, da se ugotavljanje izpostavljenosti delavcev izvaja tudi v daljših rednih obdobjih, vendar ne redkeje kot enkrat letno.
(3) Pogostost nadzora osebne izpostavljenosti zaradi notranjega obsevanja se določi s programom iz tretjega odstavka 16. člena tega pravilnika.
(4) Izpostavljenost delavcev v rudnikih, turističnih jamah ali drugih okoljih s povečanimi koncentracijami radonovih ali toronovih potomcev se določa vsaj dvakrat letno.
19. člen 
(ocena osebne izpostavljenosti ob izrednem dogodku) 
(1) V primeru izrednega dogodka delodajalec zagotovi čimprejšnjo oceno efektivnih in ekvivalentnih doz vseh oseb, ki so bile izpostavljene sevanjem.
(2) Če je prišlo do izrednega dogodka ali če obstaja sum, da je prišlo do nenačrtovanega zunanjega obsevanja, se pasivni dozimetri zamenjajo neposredno po dogodku, doza pa se določi nemudoma.
(3) Če obstaja sum, da je prišlo do nenačrtovane notranje kontaminacije, je treba nemudoma določiti dozo zaradi notranjega obsevanja na podlagi meritev celotne radioaktivnosti v telesu ali kritičnih organih izpostavljene osebe, oziroma na podlagi meritev koncentracije radionuklidov v bioloških vzorcih.
(4) Če je prišlo do površinske kontaminacije oseb, je treba oceniti ekvivalentno dozo na kožo zaradi zunanjega obsevanja in morebitno dozo zaradi vnosa radionuklidov v telo skozi kožo, sluznice ali odprte rane.
(5) Doze iz tega člena oceni pooblaščeni izvajalec dozimetrije ali pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji. Delodajalec sporoči vse njemu znane podatke in okoliščine, ki bi lahko bili pomembni za oceno doz ob izrednem dogodku. Pooblaščeni izvajalec dozimetrije oziroma pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji rezultate in podatke, ki jih je prejel od delodajalca, nemudoma sporoči organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, za centralno evidenco osebnih doz. Rezultate nemudoma sporoči tudi delodajalcu.
20. člen 
(nadzor interventne osebne izpostavljenosti) 
Za interventno izpostavljene delavce delodajalec zagotovi ustrezno ugotavljanje izpostavljenosti glede na vrsto del, ki jih opravljajo, in velikost tveganja, ki so mu izpostavljeni. Doze oceni pooblaščeni izvajalec dozimetrije ali pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji. Delodajalec jima sporoči vse njemu znane podatke in okoliščine intervencije, ki bi lahko bili pomembni za oceno doz. Pooblaščeni izvajalec dozimetrije oziroma pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji rezultate in podatke, ki jih je prejel od delodajalca, sporoči organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, za centralno evidenco osebnih doz. Rezultate sporoči tudi delodajalcu.
IV. OBVEZNOSTI DELODAJALCA GLEDE POSEBNEGA VARSTVA PRED SEVANJI ZA PRAKTIKANTE IN ŠTUDENTE 
21. člen 
(varstvo izpostavljenih praktikantov in študentov) 
(1) Praktikanti in študenti, ki v okviru svojega izobraževanja vstopijo v nadzorovano območje, za katerega je odgovoren delodajalec, in so pri tem pod nadzorom oseb, usposobljenih v skladu s tem pravilnikom, se obravnavajo kot osebe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika.
(2) Delodajalec razvrsti izpostavljene praktikante in študente na enak način, kot to za izpostavljene delavce določa 15. člen tega pravilnika. Praktikanti in študenti, stari od 16 do 18 let, ne smejo biti razporejeni na delovna mesta, ki ustrezajo razvrstitvi delavca v kategorijo A.
(3) Izvajalec izobraževanja sam ali posredno prek pogodbe z delodajalcem zagotovi, da se za praktikante in študente ugotavlja izpostavljenost enako, kot je to določeno za izpostavljene delavce v 16. do 20. členu tega pravilnika.
(4) Izvajalec izobraževanja sam ali posredno prek pogodbe z delodajalcem zagotovi zdravstveni nadzor za praktikante in študente, razporejene v kategorijo A ali B, enako, kot je to določeno za izpostavljene delavce v predpisu, ki določa obseg zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev.
(5) Delodajalec zagotovi usposabljanje praktikantov in študentov, razporejenih v kategorijo A ali B, kot je to določeno v 29. do 37. členu tega pravilnika.
22. člen 
(odgovornost glede varstva pred sevanji praktikantov in študentov) 
(1) Delodajalec zagotovi pisni program uvajanja praktikantov in študentov v varno delo z viri sevanja na posameznih področjih.
(2) Delodajalec praktikantu ali študentu določi enega ali več mentorjev za posamezna področja, ki skrbijo za to, da se praktikant ali študent uvaja v varno delo z viri sevanja v skladu s programom iz prejšnjega odstavka.
(3) Praktikantu ali študentu se ne sme dodeliti večje odgovornosti na področjih, ki vključujejo delo z viri sevanja, kot jo ima njegov mentor na posameznem področju.
(4) Praktikantu in študentu se ne sme dodeliti nalog in dolžnosti odgovorne osebe za varstvo pred sevanji.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega in tega člena, veljajo načela varstva pred sevanji, ki se nanašajo na izpostavljene delavce, delavce, ki delajo pod nadzorom in delavce, ki upravljajo z viri sevanja, tudi za praktikante in študente.
V. ORGANIZACIJSKA ENOTA VARSTVA PRED SEVANJI IN ODGOVORNA OSEBA ZA VARSTVO PRED SEVANJI 
23. člen 
(organizacijska enota varstva pred sevanji) 
(1) Organizacijska enota varstva pred sevanji iz 34. člena ZVISJV (v nadaljnjem besedilu: organizacijska enota varstva pred sevanji) je odgovorna za:
– načrtovanje, optimizacijo in izvajanje ukrepov varstva pred sevanji;
– izvajanje nadzornih meritev v skladu z 8. členom tega pravilnika;
– izdelavo ocene varstva pred sevanji;
– klasifikacijo delovnih mest na nadzorovana in opazovana območja;
– pripravo pisnih navodil za varno delo z viri sevanja v nadzorovanih in opazovanih območjih;
– razvrstitev izpostavljenih delavcev v kategoriji A in B;
– izdelavo pisnih programov in poročil o nadzoru sevanja;
– izbor ustrezne merilne in osebne varovalne opreme;
– vzdrževanje in redno preverjanje merilne in osebne varovalne opreme;
– organiziranje in izvajanje ukrepov pri izrednih dogodkih.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se upravljavec jedrskega ali sevalnega objekta posvetuje z neodvisnimi pooblaščenimi izvedenci varstva pred sevanji, kot to določa prvi odstavek 27. člena ZVISJV.
24. člen 
(neodvisnost organizacijske enote varstva pred sevanji) 
Organizacijska enota varstva pred sevanji deluje ločeno od proizvodnih in delovnih enot, upravljavec jedrskega ali sevalnega objekta pa zagotovi njeno neodvisno delovanje, ustrezne delovne pogoje delavcev, ki v njej delajo, in njihovo strokovno usposabljanje v skladu s tem pravilnikom.
25. člen 
(vodja organizacijske enote varstva pred sevanji) 
(1) Dela in naloge vodje organizacijske enote varstva pred sevanji v jedrskih reaktorjih in v jedrskih elektrarnah lahko opravljajo delavci, ki imajo izobrazbo fizikalne smeri druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej stopnji znanja, so opravili strokovni izpit iz 32. člena tega pravilnika in imajo najmanj pet let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog v zvezi z varstvom pred sevanji.
(2) Dela in naloge vodje organizacijske enote varstva pred sevanji v drugih jedrskih in sevalnih objektih lahko opravljajo delavci, ki imajo izobrazbo naravoslovne ali tehnične smeri druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej stopnji znanja, so opravili strokovni izpit iz 32. člena tega pravilnika in imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju nalog v zvezi z varstvom pred sevanji.
26. člen 
(odgovorna oseba za varstvo pred sevanji) 
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki ne upravlja jedrskega ali sevalnega objekta, imenuje odgovorno osebo za varstvo pred sevanji, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 29. člena tega pravilnika.
(2) Odgovorna oseba za varstvo pred sevanji skrbi za visoko varnostno kulturo in dobro stanje varstva pred sevanji, zlasti pa za:
– načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred sevanji v skladu z ZVISJV;
– izdelavo pisnih navodil in postopkov iz 6. in 7. člena tega pravilnika;
– vključitev delavcev v sistem osebne dozimetrije in za njeno nemoteno izvajanje;
– izvajanje nadzornih meritev iz 8. člena tega pravilnika;
– pravočasno napotitev izpostavljenih delavcev na zdravniški pregled v skladu s predpisom, ki določa obseg zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, ki delajo na opazovanem in nadzorovanem območju;
– pravočasno napotitev delavcev na obnavljanje znanja iz varstva pred sevanji v skladu s 34. členom tega pravilnika;
– obveščanje delodajalca in delavcev v zvezi z vsemi zadevami s področja varstva pred sevanji;
– obveščanje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji o morebitnih spremembah, ki bi lahko vplivale na stanje varstva pred sevanji.
(3) Izvajalec sevalne dejavnosti iz prvega odstavka tega člena lahko imenuje za odgovorno osebo za varstvo pred sevanji tudi zunanjega pogodbenega sodelavca, če iz ocene varstva pred sevanji sledi, da je tveganje pri izvajanju te sevalne dejavnosti zelo majhno.
27. člen 
(neodvisnost pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji) 
(1) Dela in naloge pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji lahko za upravljavca jedrskega ali sevalnega objekta oziroma izvajalca sevalne dejavnosti izvaja od njega neodvisna oseba.
(2) Če si organizacijsko enoto varstva pred sevanji deli več jedrskih ali sevalnih objektov, lahko dela in naloge pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji izvaja od njih neodvisna oseba.
(3) Če izvajalec sevalne dejavnosti za odgovorno osebo za varstvo pred sevanji imenuje zunanjega sodelavca, ta ne more zanj izvajati del in nalog pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.
28. člen 
(kakovost opreme) 
Glede merilne in osebne varovalne opreme, ki jo uporablja organizacijska enota varstva pred sevanji, veljajo pogoji iz 9. oziroma 13. člena tega pravilnika.
VI. IZOBRAZBA, USPOSABLJANJE, SEZNANJANJE IN PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI IZ VARSTVA PRED SEVANJI ZA OSEBE, VKLJUČENE V SEVALNO DEJAVNOST 
29. člen 
(znanje iz varstva pred sevanji) 
(1) Osebe, vključene v sevalno dejavnost, morajo imeti izobrazbo, določeno v 30. členu, znanje iz varstva pred sevanji, ki ga pridobijo z usposabljanjem iz 31. člena in opravljen izpit iz varstva pred sevanji iz 32. člena tega pravilnika. Če to sledi iz ocene varstva pred sevanji, morajo opraviti tudi dodatno usposabljanje, ki se nanaša na točno določen vir sevanja. Vsebina in obseg usposabljanja morata biti navedena v oceni varstva pred sevanji.
(2) Izpostavljeni delavci, delavci, ki delajo pod nadzorom, in delavci, ki upravljajo z viri sevanj morajo opraviti izpit iz 32. člena tega pravilnika v šestih mesecih po začetku dela v okviru sevalne dejavnosti. Dokler ti delavci ne opravijo izpita, ne smejo samostojno izvajati del in nalog v okviru sevalne dejavnosti.
(3) Delavci v organizacijskih enotah varstva pred sevanji, morajo opraviti izpit iz 32. člena tega pravilnika v enem letu po začetku dela v organizacijski enoti varstva pred sevanji. Dokler ti delavci ne opravijo izpita, ne smejo samostojno izvajati del in nalog delavca organizacijske enote varstva pred sevanji.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena izvajalec sevalne dejavnosti zagotovi, da je za izvajanje vsakega ključnega elementa sevalne dejavnosti usposobljeno vsaj toliko delavcev, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, da je zagotovljeno varno izvajanje sevalne dejavnosti.
30. člen 
(izobrazba) 
(1) Delavci, ki delajo v organizacijskih enotah varstva pred sevanji v jedrskih ali sevalnih objektih, morajo imeti vsaj visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo naravoslovne ali tehnične smeri prve stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza tej stopnji znanja.
(2) Odgovorne osebe za varstvo pred sevanji v zdravstvu morajo imeti vsaj visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri prve stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza tej stopnji znanja.
(3) Odgovorne osebe za varstvo pred sevanji v veterini morajo vsaj imeti vsaj visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo veterinarske, naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri prve stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza tej stopnji znanja.
(4) Odgovorne osebe za varstvo pred sevanji v industriji, raziskovanju, znanosti in ostalih dejavnostih, kjer se izvajajo dela z odprtimi viri sevanja razreda II in I, ali se uporabljajo visokoaktivni zaprti viri sevanja, morajo imeti vsaj visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo naravoslovne, tehnične, zdravstvene ali veterinarske smeri prve stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza tej stopnji znanja.
(5) Odgovorne osebe za varstvo pred sevanji v industrijski radiografiji morajo imeti vsaj visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo naravoslovne ali tehnične smeri prve stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza tej stopnji znanja.
(6) Odgovorne osebe za varstvo pred sevanji v ostalih dejavnostih morajo imeti vsaj srednjo strokovno izobrazbo.
(7) Delavci, ki izvajajo posege z viri sevanja v veterini, morajo imeti vsaj srednjo strokovno izobrazbo veterinarske, radiološke ali zdravstvene smeri.
(8) Delavci, ki izvajajo industrijsko radiografijo ali uporabljajo visokoaktivne zaprte vire sevanja, morajo imeti vsaj srednjo strokovno izobrazbo naravoslovne ali tehnične smeri.
(9) Delavci v drugih dejavnostih morajo imeti vsaj osnovnošolsko izobrazbo.
31. člen 
(usposabljanje) 
(1) Usposabljanje oseb, vključenih v sevalno dejavnost, izvajajo pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji iz 27. člena ZVISJV, ki so pravna oseba in so pridobili pooblastilo za izvajanje usposabljanj iz varstva pred sevanji.
(2) Glede specifičnih vsebin varstva pred sevanji v jedrskem ali sevalnem objektu izvajalec usposabljanja pripravi in izvaja usposabljanje v sodelovanju z upravljavcem objekta.
(3) Če izvajanje sevalne dejavnosti vključuje uporabo visokoaktivnih zaprtih virov sevanja, usposabljanje vsebuje specifične vsebine, ki se nanašajo na varno ravnanje s temi viri sevanja.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, lahko usposabljanje delavcev, ki delajo pod nadzorom, izvajajo upravljavci jedrskih in sevalnih objektov sami, vendar v sodelovanju s pooblaščenimi izvedenci iz prvega odstavka tega člena.
(5) Pristojni organ lahko na predlog pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji v postopku izdaje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti odredi tudi usposabljanje za delavce, ki niso razvrščeni med izpostavljene delavce, vendar upravljajo z viri sevanja. Pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji lahko poda predlog:
– na podlagi rezultatov nadzornih meritev iz 10. člena tega pravilnika
– na podlagi rezultatov pregleda vira sevanja iz 93. člena Pravilnika o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti, ali
– v okviru izdelave ali pregleda ocene varstva pred sevanji.
(6) Program usposabljanja pripravi izvajalec usposabljanja, oziroma če gre za usposabljanje glede specifičnih vsebin varstva pred sevanji v jedrskem ali sevalnem objektu, izvajalec usposabljanja v sodelovanju z upravljavcem objekta. Program usposabljanja mora biti v skladu andragoškimi smernicami in z okvirnim seznamom programov usposabljanj iz varstva pred sevanji iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika. V programu usposabljanja morajo biti opredeljene vsebine in obseg usposabljanja, specifične vsebine in obseg usposabljanja glede varstva pred sevanji v jedrskem ali sevalnem objektu ter specifične vsebine in obseg usposabljanja glede uporabe visokoaktivnih zaprtih virov sevanja. Ustrezen sklop usposabljanja iz Priloge 1 tega pravilnika mora biti naveden v oceni varstva pred sevanji.
(7) Program usposabljanja potrdi organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
32. člen 
(izpit) 
(1) Delavci, ki delajo v organizacijskih enotah varstva pred sevanji, zaključijo usposabljanje iz prejšnjega člena s strokovnim izpitom, ki obsega pisni in ustni del. Za uspešno opravljen pisni izpit je treba doseči vsaj 80 % vseh točk. Pisni del izpita pripravi izvajalec usposabljanja, rezultate pa pregleda komisija, ki ima dva člana, od katerih je vsaj en pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji, in jo imenuje izvajalec usposabljanja. Pred komisijo iz tega odstavka se opravlja tudi ustni del izpita.
(2) Odgovorne osebe za varstvo pred sevanji, izpostavljeni delavci, delavci, ki delajo pod nadzorom, in delavci, ki upravljajo z viri sevanj, zaključijo usposabljanje iz prejšnjega člena s pisnim izpitom, ki ga pripravi izvajalec usposabljanja. Za uspešno opravljen izpit je treba doseči vsaj 70 % vseh točk, rezultate pa pregleda pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji.
33. člen 
(usposabljanje v tujini) 
Če so osebe, vključene v sevalno dejavnost, opravile usposabljanje iz varstva pred sevanji v tujini, lahko pristojni organ pri izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti iz 11. člena ZVISJV tako usposabljanje upošteva kot enakovredno usposabljanju iz 31. člena tega pravilnika, če presodi, da zagotavlja ustrezno raven znanja. Odgovorne osebe za varstvo pred sevanji, ki so se usposabljale v tujini, morajo dodatno opraviti usposabljanje iz poznavanja slovenske zakonodaje pri izvajalcu usposabljanja iz prvega odstavka 31. člena tega pravilnika.
34. člen 
(obnavljanje znanja) 
(1) Osebe, vključene v sevalno dejavnost, morajo vsakih pet let izkazati svoje znanje iz varstva pred sevanji s ponovim opravljanjem pisnega izpita iz 32. člena tega pravilnika. Enako velja za tiste, ki so usposabljanje opravili v tujini
(2) Če ima fizična oseba veljavno pooblastilo izvedenca varstva pred sevanji, ji na področju, opredeljenem v pooblastilu, ni treba ponovno izkazati znanja z opravljanjem izpita iz 32. člena tega pravilnika.
35. člen 
(potrdilo o izpitu in evidenca izpitov) 
(1) Izvajalec usposabljanja izda potrdilo o opravljenem izpitu iz 32. člena, iz katerega so razvidni osebni podatki, (ime, priimek, datum in kraj rojstva ter izobrazba), podatki o delovnem mestu (delodajalec, delovno mesto, vrsta objekta, če je to primerno) in podatki o usposabljanju (sklop usposabljanja iz Priloge 1 tega pravilnika, obseg in trajanje usposabljanja, področje usposabljanja, datum izpita, datum veljavnosti potrdila).
(2) Izvajalec usposabljanja vodi evidenco o opravljenih izpitih in podatke o opravljenih izpitih enkrat letno v elektronski obliki, ki je določena v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, sporoča organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.
(3) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vodi evidenco o opravljenih strokovnih izpitih na način, ki omogoča dostop do podatkov organu, pristojnemu za jedrsko varnost.
36. člen 
(stroški usposabljanja in izpita) 
Vse stroške usposabljanja oseb, vključenih v sevalno dejavnost, in stroške izpita iz 32. člena tega pravilnika krije delodajalec.
37. člen 
(dodatno usposabljanje) 
(1) Upravljavec jedrskega objekta redno izvaja usposabljanje delavcev, ki delajo v organizacijskih enotah varstva pred sevanji iz dodatnih praktičnih vsebin in obratovalnih izkušenj, ki se nanašajo na varstvo pred sevanji v jedrskem objektu (v nadaljnjem besedilu: dodatno usposabljanje).
(2) Dodatno usposabljanje upravljavec jedrskega objekta lahko izvaja samostojno.
(3) Upravljavec jedrskega objekta pripravi okvirni načrt dodatnega usposabljanja za vsako leto.
(4) Upravljavec jedrskega objekta vsaj petnajst delovnih dni pred nameravano izvedbo dodatnega usposabljanja o tem obvesti organ, pristojen za varstvo pred sevanji, in organ, pristojen za jedrsko varnost ter navede vsebine in obseg dodatnega usposabljanja.
(5) Upravljavec jedrskega objekta dokumentira vsebine in obseg dodatnega usposabljanja ter vodi evidence o opravljenih dodatnih usposabljanjih.
VII. USPOSABLJANJE IZVAJALCEV RADIOLOŠKIH POSEGOV 
38. člen 
(znanje iz varstva pacientov pri radioloških posegih) 
Izvajalci radioloških posegov opravijo usposabljanje iz varstva pacientov pri radioloških posegih (v nadaljnjem besedilu: usposabljanje izvajalcev radioloških posegov) iz 39. člena tega pravilnika in izpit iz 40. člena tega pravilnika.
39. člen 
(usposabljanje) 
(1) Usposabljanje izvajalcev radioloških posegov izvajajo pravne osebe, ki imajo pooblastilo izvedenca varstva pred sevanji s področja varstva pacientov pri radioloških posegih v sodelovanju z pooblaščenim izvedencem medicinske fizike.
(2) Program usposabljanja pripravi izvajalec usposabljanja. Program usposabljanja mora biti v skladu z okvirnim seznamom programov usposabljanj iz Priloge 1 tega pravilnika. V programu usposabljanja morajo biti opredeljene vsebine in obseg usposabljanja. Ustrezen sklop usposabljanja iz Priloge 1 tega pravilnika mora biti naveden v programu radioloških posegov.
(3) Program usposabljanja potrdi organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
40. člen 
(izpit) 
(1) Izvajalci radioloških posegov zaključijo usposabljanje iz prejšnjega člena s pisnim izpitom, ki ga pripravi izvajalec usposabljanja.
(2) Za uspešno opravljen izpit je treba doseči vsaj 70 % vseh točk, rezultate pa pregleda pooblaščeni izvedenec medicinske fizike.
41. člen 
(obnavljanje znanja) 
Izvajalci radioloških posegov morajo vsakih pet let ponovno opraviti usposabljanje iz 39. člena in izpit iz 40. člena tega pravilnika.
42. člen 
(potrdilo in evidenca o opravljenih izpitih) 
(1) Izvajalec usposabljanja izda potrdilo o opravljenem izpitu, iz katerega so razvidni osebni podatki, (ime, priimek, datum in kraj rojstva ter izobrazba), podatki o vrsti radioloških posegov in podatki o usposabljanju (sklop usposabljanja iz Priloge 1 tega pravilnika, obseg in trajanje usposabljanja, področje usposabljanja, datum izpita, datum veljavnosti potrdila).
(2) Izvajalec usposabljanja vodi evidenco o opravljenih izpitih in podatke o opravljenih izpitih enkrat letno v elektronski obliki, ki je predpisana v Prilogi 2 tega pravilnika, sporoči organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.
VIII. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCEV OBJEKTOV IN ZUNANJIH IZVAJALCEV GLEDE VARSTVA IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV ZUNANJEGA IZVAJALCA PRED SEVANJI 
43. člen 
(obveznosti imetnika dovoljenja) 
(1) Imetnik dovoljenja preveri, če so izpolnjene zahteve iz prvega odstavka 37. člena ZVISJV na podlagi podatkov, ki jih mora v skladu s tretjim odstavkom 37. člena ZVISJV posredovati zunanji izvajalec.
(2) Imetnik dovoljenja preveri, ali je bil zunanji delavec zdravstveno pregledan in spoznan za zmožnega opravljati naloge, ki so mu dodeljene.
(3) Imetnik dovoljenja stori vse potrebno, da se glede na naravo dela, ki ga opravljajo, za zunanje delavce ustrezno ugotavlja izpostavljenost v skladu z določbami 16. do 20. člena tega pravilnika.
(4) Imetnik dovoljenja za zunanje delavce zagotovi:
– dodatno usposabljanje glede specifičnih nalog, pogojev dela in varstva pred sevanji, ki se nanašajo na nadzorovano oziroma opazovano območje, v katerem delajo, poleg usposabljanja iz varstva pred sevanji, določenega v tem pravilniku,
– ustrezno osebno varovalno opremo v skladu s 13. členom tega pravilnika,
– da se načrtuje ter optimizira izpostavljenost,
– da so delavci razporejeni v kategorijo A ali B glede na načrtovano izpostavljenost in
– da niso presežene predpisane mejne doze.
44. člen 
(obveznosti zunanjega izvajalca) 
(1) Zunanji izvajalec, ki namerava izvajati dejavnosti v nadzorovanem območju, za katerega je odgovoren imetnik dovoljenja, svojo namero priglasi pristojnemu organu. Poleg podatkov iz prvega odstavka 10. člena ZVISJV zunanji izvajalec priloži tudi oceno varstva pred sevanji in morebitno pogodbo med zunanjim izvajalcem in imetnikom dovoljenja, s katero imetnik dovoljenja prevzame vse ali del obveznosti zunanjega izvajalca iz 37. člena ZVISJV oziroma veljavno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti v nadzorovanem območju v skladu s tretjim odstavkom 8. člena Uredbe o sevalnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 48/04 in 9/06).
(2) Zunanji izvajalec za vsakega imetnika dovoljenja, pri katerem izvaja dejavnost v nadzorovanem območju, za svoje delavce, izdela oceno varstva pred sevanji.
45. člen 
(zunanji delavci) 
(1) Nadzor izpostavljenosti zunanjih delavcev, ki ga zagotovi zunanji izvajalec, izvaja pooblaščeni izvajalec dozimetrije. Pooblaščeni izvajalec dozimetrije je odgovoren za shranjevanje podatkov o prejeti dozi izpostavljenih delavcev zunanjega izvajalca in za sporočanje podatkov o prejeti dozi izpostavljenih zunanjih delavcev v centralno evidenco osebnih doz. Pooblaščeni izvajalec dozimetrije sporoča podatke o prejeti dozi izpostavljenih zunanjih delavcev na način, v obliki in rokih, ki so določeni v predpisu, ki določa način vodenja evidenc o osebnih dozah zaradi izpostavljenosti sevanjem.
(2) Osebni podatki iz tretjega odstavka 37. člena ZVISJV, ki jih mora zunanji izvajalec posredovati imetniku dovoljenja, vsebujejo ime in priimek delavca, EMŠO in kraj rojstva ali rojstni datum, kraj rojstva in spol.
46. člen 
(naši delavci v tujini) 
(1) Delavec, zaposlen pri pravni ali fizični osebi s sedežem v Republiki Sloveniji, ki bo opravljal dela in naloge, pri katerih bo izpostavljen sevanjem kot zunanji delavec v drugi državi, dokazuje svojo izpostavljenost v preteklem obdobju in kumulativno dozo s potrdilom o izpostavljenosti sevanjem, ki ga izda organ, pristojen za varstvo pred sevanji. Potrdilo se izda in označi za vsakega delavca posebej.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se izda na podlagi vloge, ki vsebuje osebne podatke (ime in priimek delavca, EMŠO in kraj rojstva ali rojstni datum, kraj rojstva in spol), ime in sedež tujega izvajalca sevalne dejavnosti, za katerega bo delavec izvajal dela ter vrsto in obseg dela.
(3) Delavec pri pravni ali fizični osebi s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja dela in naloge, pri katerih je izpostavljen sevanjem kot zunanji delavec v drugi državi, po opravljenem delu sporoči dozo sevanja, ki jo je pri tem prejel, v centralno evidenco osebnih doz.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
47. člen 
(prehodne določbe) 
(1) Ne glede na določbe tega pravilnika se šteje, da:
– osebe, ki so bile imenovane za odgovorne osebe za varstvo pred sevanji kot zunanji sodelavci pred uveljavitvijo tega pravilnika, izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 26. člena tega pravilnika;
– delavci, ki so na dan uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 74/15) opravljali dela v organizacijskih enotah varstva pred sevanji in so izpolnjevali pogoje, ki so bili določeni s Pravilnikom o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj (Uradni list RS, št. 13/04), izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 30. člena tega pravilnika;
– osebe, ki so bile imenovane za odgovorne osebe za varstvo pred sevanji pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 74/15) in so izpolnjevale pogoje glede izobrazbe odgovornih oseb, izpolnjujejo pogoje iz 30. člena tega pravilnika;
– delavci, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika več kot tri leta opravljali dela na delovnem mestu izpostavljenega delavca in so izpolnjevali pogoje, ki so bili določeni s Pravilnikom o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj (Uradni list RS, št. 13/04), izpolnjujejo pogoje iz 30. člena tega pravilnika;
– programi usposabljanja, ki so bili potrjeni na podlagi četrtega odstavka 30. člena Pravilnika o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj (Uradni list RS, št. 13/04), veljajo do datuma, ki je naveden na potrdilu programa usposabljanja.
(2) Roki iz 34. oziroma 41. člena tega pravilnika se za osebe, ki so opravile usposabljanje pred uveljavitvijo tega pravilnika, štejejo od dne opravljenega izpita iz varstva pred sevanji.
48. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj (Uradni list RS, št. 13/04).
49. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-26/2016
Ljubljana, dne 12. septembra 2016
EVA 2016-2711-0012
Milojka Kolar Celarc l.r.
Ministrica 
za zdravje 
 
Irena Majcen l.r.
Ministrica 
za okolje in prostor 
Soglašam! 
Maja Makovec Brenčič l.r.
Ministrica 
za izobraževanje, znanost in šport