Uradni list

Številka 83
Uradni list RS, št. 83/2016 z dne 23. 12. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 83/2016 z dne 23. 12. 2016

Kazalo

3572. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev, stran 12270.

  
Na podlagi 145. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K 
o registru kmetijskih gospodarstev 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta pravilnik določa način vodenja registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), podrobnejše podatke, način sporočanja podatkov in sprememb, vsebino izpisov iz RKG, obseg in vrste sprememb, ki bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov, ter podrobnejša pravila v zvezi z identifikacijskim sistemom za zemljišča za izvajanje:
– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1617 z dne 8. septembra 2016 o odstopanju glede leta zahtevka 2016 od tretjega pododstavka člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil za neposredna plačila in ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in živalmi, ter od prvega pododstavka člena 75(2) navedene uredbe v zvezi z neposrednimi plačili (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 22);
– Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1616 z dne 8. septembra 2016 o odstopanju od Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede morebitne revizije ukrepov prostovoljne vezane podpore v sektorju mleka in mlečnih izdelkov za leto zahtevka 2017 (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 19);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1393 z dne 4. maja 2016 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 225 z dne 19. 8. 2016, str. 41), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU), in
– Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1394 z dne 16. avgusta 2016 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 225 z dne 19. 8. 2016, str. 50).
2. člen 
(pomen izrazov) 
Posamezni izrazi v tem pravilniku pomenijo:
1. brežina je pas zemljišča s strmim nagibom, ki leži na pobočjih, urejenih v terasah, zaradi zmanjšanja nagiba in erozije kmetijskih zemljišč;
2. hitro rastoči panjevec je način vzgoje dreves, za katero je značilna gosta rast vej iz posekanega panja;
3. naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG) je lokacija, na kateri je pretežni del kmetijskih zemljišč, rejnih živali ali objektov in naprav za izvajanje kmetijske dejavnosti. Če je naslov ali sedež KMG na lokaciji, ki je ni mogoče opredeliti s hišno številko, se navedejo podatki o občini, naselju in geografskih koordinatah lokacije;
4. obračališče je, gledano v smeri obdelave, zemljišče, namenjeno manevriranju s kmetijsko mehanizacijo in ne vključuje ceste v javni uporabi;
5. premena je obdobje med krčitvijo in ponovno zasaditvijo hmelja v hmeljišču;
6. sadilna razdalja med vrstami je razdalja med vrstami sadik znotraj trajnega nasada;
7. sadilna razdalja v vrsti je razdalja med posameznimi sadikami v vrsti;
8. zatravljenost trajnega nasada pomeni, da je trajni nasad trajno zatravljen v medvrstnih prostorih;
9. G-MID je identifikacijska številka gospodarstva, kot jo določajo predpisi s področja živinoreje.
II. VPIS IN IZBRIS KMG V RKG 
3. člen 
(vpis KMG v RKG) 
(1) KMG se vpiše v RKG na podlagi vloge za vpis v RKG, ki jo nosilec vloži na upravni enoti na obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Člani kmetije, ki imajo stalno prebivališče na istem naslovu kot nosilec, se vpišejo v RKG po uradni dolžnosti, preostali člani kmetije pa na podlagi vloge za vpis v RKG, ki jo nosilec vloži na obrazcu iz priloge 1 tega pravilnika.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, da ima nosilec kmetije stalno prebivališče prijavljeno na naslovu zavoda ali gospodarske družbe, člani kmetije, pripisani po uradni dolžnosti, lahko izbrišejo s kmetije na predlog nosilca.
(4) Če se v skladu z drugim odstavkom tega člena po uradni dolžnosti na kmetijo pripiše več kot 15 članov kmetije, se ti člani po uradni dolžnosti izbrišejo s kmetije. Člani kmetije se v tem primeru vpišejo na predlog nosilca, če izpolnjujejo pogoje za člana kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(5) Nosilec ali član kmetije sta lahko pripisana na več KMG le, če:
– gre za nosilca KMG – skupni pašnik oziroma za nosilca KMG – planina,
– je oseba hkrati tudi nosilec KMG v postopku izbrisa v skladu s 6. členom tega pravilnika ali
– je oseba s sklepom sodišča do dokončanja zapuščinskega postopka določena kot začasni skrbnik ene ali več kmetij.
(6) Vlogo za vpis zaposlenega na kmetiji v RKG vloži nosilec kmetije na obrazcu iz priloge 1 tega pravilnika. Pogoj za vpis zaposlenega na kmetiji v RKG je prijava v obvezna socialna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).
(7) Če ima KMG v uporabi kmetijska zemljišča, se ob vpisu KMG v RKG vpišejo tudi zemljišča v skladu s tem pravilnikom. Za vpis trajnih nasadov je treba sporočiti tudi podatke o trajnih nasadih iz 16. do 22. člena tega pravilnika na obrazcih iz prilog 3, 4, 5, 6 in 7, ki so sestavni del tega pravilnika. Za KMG skupni pašnik oziroma KMG – planina je treba sporočiti tudi podatke o skupnem pašniku oziroma planini iz 25. člena tega pravilnika na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
4. člen 
(spremembe glede vpisa nosilca, članov kmetije in zaposlenih na kmetiji v RKG) 
(1) Vlogo za spremembo nosilca, članov kmetije in zaposlenih na kmetiji vloži nosilec na obrazcu iz priloge 9, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Zaposlenega na kmetiji upravna enota izbriše s kmetije kot zaposlenega na kmetiji po uradni dolžnosti, če nosilec ali član kmetije, s katerim je zaposleni na kmetiji sklenil delovno razmerje, ni več nosilec ali član kmetije oziroma je iz uradnih evidenc razvidno, da je zaposlitev na kmetiji prenehala.
5. člen 
(vsebina izpisa iz RKG) 
(1) Upravna enota ob vpisu ali spremembah podatkov KMG v RKG nosilcu izda izpis iz RKG, ki šteje kot potrdilo o vpisu v RKG. Izpis iz RKG vsebuje:
a) KMG-MID;
b) pri neusklajenosti podatkov v RKG: opozorilo o taki neusklajenosti;
c) naslov ali sedež KMG in domače ime kmetije, če ga ima;
č) podatke o nosilcu in morebitnem skrbniku nosilca kmetije; za fizične osebe ime in priimek, datum rojstva, naslov s hišno številko, za poslovne subjekte pa firmo, matično in davčno številko in sedež;
d) pri kmetiji: podatke o namestniku nosilca, če je ta določen, o članih kmetije in zaposlenih na kmetiji, in sicer ime in priimek, datum rojstva;
e) podatke o blokih, in sicer: identifikacijsko oznako blok ID, grafično površino, največjo upravičeno površino (v nadaljnjem besedilu: NUP), datum zadnje spremembe bloka;
f) podatke o grafičnih enotah rabe kmetijskega gospodarstva (v nadaljnem besedilu: GERK), in sicer: identifikacijsko oznako GERK-PID, domače ime, vrsto rabe, grafično površino, NUP, podatke o GERK iz 16. do 22. člena tega pravilnika in datum zadnje spremembe GERK;
g) pri KMG – skupni pašnik oziroma KMG – planina: podatke o skupnih pašnikih oziroma planinah;
h) razvrstitev kmetijskega gospodarstva v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
i) število plačilnih pravic;
j) podatek o opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(2) Izpis iz prejšnjega odstavka se v elektronski obliki hrani v RKG.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena upravna enota izpisa iz RKG ne izda po uradni dolžnosti, če je:
a) sprememba v RKG nastala zaradi uskladitve podatkov z evidenco subjektov oziroma drugimi zbirkami podatkov po uradni dolžnosti;
b) sprememba GERK in blokov po uradni dolžnosti taka, da bistveno ne spreminja prijavljenih podatkov v skladu z drugim odstavkom 35. člena tega pravilnika;
c) sprememba GERK in blokov izvedena na osnovi upravnih pregledov Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v skladu s tretjim odstavkom 35. člena tega pravilnika.
6. člen 
(izbris KMG iz RKG) 
(1) KMG se v RKG označi kot izbrisano na podlagi vloge za izbris kmetijskega gospodarstva, ki jo nosilec oziroma njegov pravni naslednik vloži pri upravni enoti na obrazcu iz priloge12, ki je sestavni del tega pravilnika. Upravna enota o izbrisu iz RKG obvesti nosilca oziroma njegovega pravnega naslednika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek upravna enota po uradni dolžnosti označi KMG v RKG kot izbrisano, če je poslovni subjekt izbrisan iz poslovnega registra Slovenije.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena upravna enota po uradni dolžnosti označi KMG v RKG kot izbrisano, če:
– se na kmetijskem gospodarstvu ne opravlja kmetijske dejavnosti,
– nima pripisanih zemljišč in živali,
– se na KMG v zadnjih petih letih v RKG in drugih obveznih zbirkah podatkov ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), niso spremenili podatki in
– za KMG ni bila oddana zbirna vloga v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
III. IDENTIFIKACIJSKI SISTEM ZA ZEMLJIŠČA 
7. člen 
(GERK in blok) 
(1) Zemljišča se v RKG vpišejo tako, da se na podlagi dejanskega stanja v naravi vriše GERK.
(2) Soležni GERK posameznega KMG se ob koncu vrisa aplikativno povežejo v blok.
8. člen 
(meja in površina bloka oziroma GERK) 
(1) Meja bloka oziroma GERK je več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so točke, ki imajo koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu.
(2) Razdalje in površine se merijo na podlagi pravokotne ravninske projekcije.
(3) Za površino bloka oziroma GERK se šteje grafična površina, ki je izračunana iz ravninskih koordinat točk, ki določajo mejo GERK. Površina GERK oziroma bloka je izražena v m2.
(4) Najmanjša površina bloka oziroma GERK je 25 m2.
(5) Soležni GERK istega KMG, ki imajo iste vrste rabe iz 13. člena tega pravilnika, se združijo v en GERK.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek ni treba združiti GERK z naslednjimi vrstami rabe:
a) 1170 – jagode na njivi,
b) 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami,
c) 1211 – vinograd,
č) 1221 – intenzivni sadovnjak,
d) 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
e) 1230 – oljčnik.
9. člen 
(podatki, ki se vodijo v RKG za GERK) 
(1) Za GERK se poleg podatkov, ki se v RKG vodijo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, pripiše podatek o državi. GERK se pripiše država, v kateri leži vsaj 80 odstotkov njegove površine. Če površina GERK v nobeni od držav ne dosega 80 odstotkov od celotne površine GERK, se GERK razdeli na dva GERK tako, da se obema lahko pripiše podatek o državi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se GERK, ki je manjši od 1 ha, pripiše državi, v kateri je večji del GERK.
(3) Nagib, usmerjenost (ekspozicija) in nadmorska višina GERK se izračunajo na podlagi digitalnega modela višin 5 x 5 m. Podatek o nagibu, usmerjenosti in nadmorski višini GERK je povprečje vrednosti nagiba, usmerjenosti in nadmorske višine na celotni površini GERK.
10. člen 
(tvorba bloka in določitev NUP) 
(1) Blok se tvori tako, da se po zaključenem vrisu GERK vsi soležni GERK istega KMG združijo v en blok. Soležni so tisti GERK, ki imajo skupno vsaj eno daljico. Če soležni GERK ležijo čez državno mejo, ti tvorijo svoj blok.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka GERK z naslednjimi vrstami rabe predstavlja samostojen blok:
a) 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh,
b) 1191 – rastlinjaki, kjer pridelava ni v tleh,
c) 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,
č) 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja,
d) 1420 – plantaža gozdnega drevja.
(3) NUP GERK je celotna površina GERK, razen pri GERK z naslednjimi vrstami rabe:
a) 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh: NUP je enaka nič;
b) 1191 – rastlinjaki, kjer pridelava ni v tleh: NUP je enaka nič;
c) 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi: NUP se določi v skladu s 24. členom tega pravilnika;
č) 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja: NUP je enaka nič;
d) 1420 – plantaža gozdnega drevja: NUP je enaka nič.
(4) NUP bloka je vsota vseh NUP GERK, ki tvorijo blok.
11. člen 
(določitev kmetijskih zemljišč in površin, na katere se lahko vriše GERK) 
(1) GERK se lahko vriše na kmetijska zemljišča, ki so po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca dejanske rabe) opredeljena kot njive in vrtovi, trajni nasadi in travniške površine, če ni v tem pravilniku določeno drugače.
(2) V upravičeno površino GERK se lahko vštejejo vetrozaščitni pasovi, drevesa v vrsti, žive meje, omejki, mejice, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi ipd.) in kolovozi, če so sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse ter če njihova širina ne presega 2 m.
(3) Če pridelava lahko poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino GERK všteje do vključno 50 posamičnih dreves na hektar. Pri štetju dreves se upoštevajo grmi in drevje, ki ni sadno. Za sadna drevesa omejitev 50 dreves na hektar ne velja.
(4) Pri GERK z naslednjimi vrstami rabe se v GERK lahko vključijo tudi obračališča brez vključitve poti, širših od 2 m, katerih širina od konca posevka oziroma vrste ne sme presegati:
a) 1100 – njiva, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi in 1180 – trajne rastline na njivskih površinah: 2 m,
b) 1160 – hmeljišče (v obdelavi): 8 m,
c) 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak in 1221 – intenzivni sadovnjak, 1230 – oljčnik: 6 m oziroma 10 m, če so zasajeni v terasah.
(5) Površine do 2 m širine med rastlinjaki in površine do 2 m širine med posameznimi njivami, namenjenimi reji polžev v GERK z vrsto rabe 1150 – njiva za rejo polžev, se lahko vključijo v GERK.
(6) Pri GERK iz druge in tretje alineje četrtega odstavka tega člena se v GERK lahko vključi tudi površina na zunanji strani zadnje vrste v nasadu do širine, ki je manjša ali enaka povprečni razdalji med vrstami znotraj nasada, če se uporablja za premike kmetijske mehanizacije pri obdelavi nasada in ne vključuje ceste v javni uporabi ter ne presega meje ograjenega nasada.
(7) Pri kmetijskih zemljiščih, ki so zaradi nagiba urejena v terasah, se v GERK vključijo tudi brežine. Brežini na robu GERK (zgornja in spodnja) se lahko vključita v GERK največ do širine 2 m oziroma pri trajnih nasadih do največ ene povprečne razdalje med vrstami od zadnje vrste nasada.
12. člen 
(površine, ki morajo biti vpisane ločeno ali so izključene iz GERK) 
(1) Strnjene površine, ki po evidenci dejanske rabe spadajo med druge kmetijske površine, gozd in druga nekmetijska zemljišča, se izločijo iz GERK, če so večje ali enake 100 m2. Iz GERK se morajo take površine izločiti tudi, če so manjše od 100 m2 ter jih je v GERK več in skupaj tvorijo površino, ki je večja ali enaka tehnični toleranci za merjenje na ekranu iz ortofoto posnetkov v skladu s predpisom, ki ureja metode merjenja in ugotavljanja kmetijskih parcel ter tolerance meritev, ali je večja od 1 ha.
(2) Iz GERK ni treba izločiti površin, manjših od 100 m2, tudi če ustrezajo drugim vrstam rabe GERK. Površine, večje ali enake 100 m2, se vrišejo kot samostojni GERK. Njive ni treba vpisati kot ločen GERK, če je manjša od 1000 m2 in leži v medvrstnem prostoru trajnega nasada, razen hmeljišča.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se pri vrisu vrste rabe GERK 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi upoštevajo določbe 24. člena tega pravilnika.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se iz GERK izločijo vode in površine, namenjene skladiščenju hlevskega gnoja za obdobje, daljše od dveh mesecev, ki merijo več kot 25 m2, ter vsa pozidana zemljišča.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena ni treba ločiti v samostojen GERK sadnih rastlin in trt, ki so posajene v eni vrsti, znotraj druge vrste rabe GERK.
(6) V GERK se ne uvrščajo naslednje površine:
a) zelenice okoli stavb,
b) nezatravljene ograde, v katerih so živali,
c) izpusti za živali,
č) rekreacijske površine (golfišča, parki, zelenice, travnata igrišča ipd.), razen smučišč in površin znotraj hipodromov, če se na njih izvaja kmetijska dejavnost,
d) površine letališč, letališke infrastrukture, označenih vzletnih oziroma pristajalnih stez letališč in vzletišč, čeprav so zatravljene,
e) površine, kjer kmetijska pridelava ni dovoljena (sanirana odlagališča nevarnih odpadkov ipd.),
f) površine, na katerih so postavljene konstrukcije.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se GERK na letališčih lahko vpiše, če se na teh površinah izvaja kmetijska dejavnost in imajo uporabniki zemljišč za vris GERK dovoljenje lastnikov zemljišč in upravljavca letališča, obvezno pa se tudi v tem primeru izloči vsa letališka infrastruktura in označene vzletne oziroma pristajalne steze.
IV. DOLOČITEV POSAMEZNIH VRST RABE GERK IN PODATKI, KI SE VODIJO ZA POSAMEZNE VRSTE RABE GERK 
13. člen 
(vrste rabe GERK) 
(1) Vrste in šifre rabe GERK so enake vrstam in šifram dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč iz predpisa, ki ureja evidenco dejanske rabe, če ta pravilnik ne določa drugače, in sicer:
a) 1100 – njiva,
b) 1131 – začasno travinje,
c) 1150 – njiva za rejo polžev,
č) 1160 – hmeljišče,
d) 1161 – hmeljišče v premeni,
e) 1170 – jagode na njivi,
f) 1180 – trajne rastline na njivskih površinah,
g) 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh,
h) 1190 – rastlinjak,
i) 1191 – rastlinjaki, kjer pridelava ni v tleh,
j) 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami,
k) 1211 – vinograd,
l) 1212 – matičnjak,
m) 1221 – intenzivni sadovnjak,
n) 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
o) 1230 – oljčnik,
p) 1240 – ostali trajni nasadi,
r) 1300 – trajni travnik,
s) 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,
š) 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja,
t) 1420 – plantaža gozdnega drevja,
u) 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi.
14. člen 
(določitev GERK z vrsto rabe 1100 – njiva, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni in 1170 – jagode na njivi) 
(1) GERK z vrsto rabe 1100 – njiva se določi na zemljišču, ki se orje ali drugače obdeluje in je namenjeno pridelavi netrajnih rastlin. Sem spada tudi zemljišče v prahi in ukorenišče hmeljnih sadik. V ta razred uvrščamo tudi zemljišče, ki je začasno, za največ pet zaporednih let, zasejano s travo ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami.
(2) Če je zemljišče zasejano s travo ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami, se v RKG vodi kot GERK z vrsto rabe 1100 – njiva,1131 – začasno travinje ali 1161 – hmeljišče v premeni od prvega do vključno petega zaporednega leta.
(3) Ko je površina že šesto zaporedno leto zasejana s travami ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami, se na podlagi upravnega pregleda agencije vrsta rabe GERK spremeni v 1300 – trajni travnik po uradni dolžnosti.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se zaradi vključitve GERK z vrsto rabe 1100 – njiva ali 1161 – hmeljišče v premeni v kmetijski okoljski podnebni ukrep prekine štetje zaporednih let prijave trav ali drugih zelenih krmnih rastlin in se nadaljuje z letom izstopa zemljišča iz tega ukrepa.
(5) GERK z vrsto rabe 1150 – njiva za rejo polžev se določi na njivi, ki je namenjena reji polžev.
(6) GERK z vrsto rabe 1161 – hmeljišče v premeni se določi na zemljišču pod vzdrževano žičnico, ki začasno ni zasajena s hmeljem.
(7) GERK z vrsto rabe 1170 – jagode na njivi se določi na njivi, zasajeni z jagodami. Za nasad jagod se vodijo podatki v skladu s tretjim odstavkom 19. člena tega pravilnika.
15. člen 
(določitev GERK z vrsto rabe 1131 – začasno travinje) 
GERK z vrsto rabe 1131 – začasno travinje se določi na zemljišču, ki se z namenom trajne zatravitve zaseje s travo ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami in posevek ni namenjen pridelavi semen. Šesto zaporedno leto se po uradni dolžnosti vrsta rabe GERK spremeni v 1300 – trajni travnik. Sprememba se lahko izvede že pred šestim zaporednim letom na podlagi ugotovitev agencije pri upravnih pregledih ali pregledih na kraju samem.
16. člen 
(določitev GERK z vrsto rabe 1160 – hmeljišče) 
(1) Pri hmeljišču se določi ločen GERK z vrsto rabe 1160 – hmeljišče, za hmeljišče v obdelavi in GERK z vrsto rabe 1161 – hmeljišče v premeni, za hmeljišče v premeni iz šestega odstavka 14. člena tega pravilnika.
(2) Hmeljišče v obdelavi sestavlja ena ali več enot hmeljišča v obdelavi. Enota hmeljišča v obdelavi predstavlja strnjeno površino znotraj GERK, na kateri je posajen hmelj istega letnika, sorte in kategorije sadik hmelja v enakih sadilnih razdaljah ter po enakem sistemu napeljave vodil.
(3) Podatki, ki se vodijo za GERK z vrsto rabe 1160 – hmeljišče, so:
1. površina namakanja in način namakanja ter
2. za vsako enoto hmeljišča v obdelavi:
a) oznaka enote hmeljišča v obdelavi (H1, H2 …),
b) leto zasaditve,
c) sorta,
č) število sadik,
d) število vrst,
e) sistem napeljave vodil,
f) sadilna razdalja v vrsti in med vrstami,
g) kategorija sadik hmelja in izvor sadik (domače ali uvožene).
(4) Pri vsaki novi prijavi oziroma spremembi podatkov o hmeljišču je na upravni enoti treba obvezno priložiti eno od naslednjih potrdil:
a) o uradni potrditvi certificiranih sadik A (v nadaljnjem besedilu: CSA) ali certificiranih sadik B (v nadaljnjem besedilu: CSB),
b) o uradni potrditvi standardnih sadik (v nadaljnjem besedilu: St),
c) za sadike pri premeščanju iz držav EU – ustrezen rastlinski potni list,
č) za sadike iz uvoza iz tretjih držav – fitosanitarno spričevalo,
d) o izpolnjevanju pogojev za pridobivanje sadik v proizvodnem hmeljišču,
e) izjavo nosilca, da je sadike pridelal v svojem proizvodnem hmeljišču.
(5) Pri priložitvi potrdil za sadike CSA, CSB in St in potrdil o izpolnjevanju pogojev za pridobivanje sadik v proizvodnem hmeljišču je treba v RKG shraniti kopijo potrdila.
17. člen 
(določitev GERK z vrsto rabe 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, in 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami) 
(1) Trajnim rastlinam na njivskih površinah in rastlinjakom se, če rastline ne rastejo v tleh, določi GERK z vrsto rabe:
– 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, ali
– 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh.
(2) Rastlinjaku, v katerem rastejo sadne rastline v tleh, se določi vrsta rabe GERK 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami. Za vpis sadilnega materiala se vodijo podatki iz tretjega odstavka 19. člena tega pravilnika.
18. člen 
(določitev GERK z vrsto rabe 1211 – vinograd) 
(1) Pri GERK z vrsto rabe 1211 – vinograd se določi ločen GERK za površine, ki so zasajene v vertikali, in za površine, ki so zasejane v terasah, razen če je površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne obsega več kot treh vrst trsov. Povprečna razdalja med vrstami v vinogradu, zasajenem v vertikali, ne sme presegati 4 m, pri vinogradu, zasajenem v terasah, pa 7 m.
(2) Če prek strnjene površine vinograda poteka meja vinorodnega okoliša, se glede na mejo vsak del tega vinograda določi kot ločen GERK.
(3) Če je KMG zavezan za vpis v register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: RPGV) v skladu s predpisom, ki ureja vino, se za GERK z vrsto rabe 1211 – vinograd v RKG vodijo naslednji podatki:
a) zatravljenost;
b) terasiranost;
c) če je v medvrstnih prostorih ena ali več njiv in je posamezna manjša od 1000 m2, se vpiše tudi njivska raba zemljišča; pri ozelenitvi medvrstnega prostora se površina šteje kot del vinograda;
č) število trt po sortah, podlagah, gojitveni obliki, letu sajenja in sadilnih razdaljah med vrstami in med trsi.
19. člen 
(določitev GERK z vrsto rabe 1221 – intenzivni sadovnjak) 
(1) GERK z vrsto rabe 1221 – intenzivni sadovnjak se določi na površini strnjenega nasada sadnih rastlin, posajenega v vrstah, kjer je gostota dreves oziroma grmov enaka ali večja kot 100 rastlin na hektar in sadilna razdalja omogoča izvajanje vseh potrebnih agrotehničnih ukrepov. Povprečna razdalja med vrstami v intenzivnem sadovnjaku za sadne vrste, razen pri lupinarjih, ne sme presegati 10 m.
(2) Za dele sadovnjaka, ki so terasirani, in za dele sadovnjaka, ki so zasajeni v vertikali, se določi ločen GERK, razen če je površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne obsega več kot treh vrst.
(3) Podatki, ki se vodijo za GERK z vrsto rabe 1170 – jagode na njivi, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami in 1221 – intenzivni sadovnjak, so:
a) terasiranost,
b) zatravljenost,
c) površina namakanja in način namakanja,
č) površina zaščitne mreže proti toči,
d) če je v medvrstnih prostorih ena ali več njiv in je posamezna njiva manjša od 1000 m2, se vpiše tudi njivska raba zemljišča; pri ozelenitvi medvrstnega prostora se površina šteje kot del intenzivnega sadovnjaka,
e) število sadik po sadnih vrstah, sortah, podlagah, gojitveni obliki in letu sajenja. Za sadovnjake, zasajene z eno samo sadno vrsto, se vodijo tudi podatki o sadilni razdalji med vrstami ter v vrsti, pri čemer se breskev in nektarina štejeta kot ena sadna vrsta.
20. člen 
(določitev GERK z vrsto rabe 1222 – ekstenzivni sadovnjak) 
(1) GERK z vrsto rabe 1222 – ekstenzivni sadovnjak se določi na strnjeni površini, zasajeni s sadnimi rastlinami, katerih gostota je 50 ali več sadnih dreves oziroma grmov na hektar in niso izpolnjeni pogoji za GERK z vrsto rabe 1221 – intenzivni sadovnjak iz prejšnjega člena.
(2) GERK z vrsto rabe 1222 – ekstenzivni sadovnjak se lahko vriše tudi na zemljišča, ki so v evidenci dejanske rabe opredeljene kot 1300 – trajno travinje, vendar površina te dejanske rabe ne sme biti večja od 0,3 ha.
(3) Podatki, ki se vodijo za GERK z vrsto rabe 1222 – ekstenzivni sadovnjak, so:
a) podatek, ali je ekstenzivni sadovnjak visokodebelni, pri čemer se za visokodebelni sadovnjak šteje, kadar je 25 ali več sadnih dreves na hektar posajenih na srednjih in bujnih podlagah,
b) trajna zatravljenost na celotni površini nasada,
c) podatek, ali je raba dvonamenska (pridelava sadja in košnja oziroma paša),
č) če je v GERK ena ali več njiv in je posamezna manjša od 1000 m2, se vpiše tudi njivska raba zemljišča. Pri ozelenitvi medvrstnega prostora se površina šteje kot del ekstenzivnega sadovnjaka.
(4) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka se za GERK z vrsto rabe 1222 – ekstenzivni sadovnjak vodijo tudi podatki o številu sadnih rastlin po sadnih vrstah, sortah, podlagah in letu sajenja, če nosilec za ekstenzivni sadovnjak uveljavlja posamezne ukrepe kmetijske politike, ki te podatke zahtevajo.
21. člen 
(določitev GERK z vrsto rabe 1230 – oljčnik) 
Podatki, ki se vodijo za GERK z vrsto rabe 1230 – oljčnik, so:
a) zatravljenost,
b) terasiranost,
c) površina namakanja in način namakanja,
č) če je v medvrstnih prostorih ena ali več njiv in je posamezna manjša od 1000 m2, se vpiše tudi njivska raba zemljišča; pri ozelenitvi medvrstnega prostora se površina šteje kot del oljčnika,
d) število sadik po sortah, podlagah, letu sajenja, sadilnih razdaljah med vrstami in v vrsti, če se podatek da določiti ter gojitvena oblika.
22. člen 
(določitev GERK z vrsto rabe 1240 – ostali trajni nasadi) 
V GERK z vrsto rabe 1240 – drugi trajni nasadi se vključijo trte sortNoah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton in Herbemont, nasadi hitro rastočega panjevca in druge lesne vrste, ki jih ni mogoče uvrstiti v drugo vrsto rabe GERK.
23. člen 
(GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik) 
(1) GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik se določi na zemljišču, ki:
– je že več kot pet zaporednih let poraslo s travo in drugimi zelenimi krmnimi rastlinami, ki so naravno samozasejane ali sejane,
– se redno kosi oziroma pase in
– ni v kolobarju.
(2) GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik se lahko vriše tudi na zemljišča, ki so v evidenci dejanske rabe opredeljena kot:
– 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, vendar površina te dejanske rabe ne sme presegati polovice GERK in ne sme biti večja od 0,3 ha,
– 1222 – ekstenzivni sadovnjak, vendar površina te dejanske rabe ne sme biti večja od 0,3 ha.
(3) KMG, za katerega v preteklih petih letih ni bila oddana zbirna vloga, se vpis GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik dovoli le, če nosilec izjavi, da je površina zatravljena že več kot pet zaporednih let, sicer se določi GERK z vrsto rabe 1131 – začasno travinje.
(4) KMG, za katerega je bila vsaj v enem izmed preteklih pet let oddana zbirna vloga, se vpis GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik ne dovoli. Določi se GERK z vrsto rabe 1131 – začasno travinje.
(5) GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik se določi, če:
– se pri upravnih pregledih ali pregledih na kraju samem določi vrsta rabe GERK 1300 – trajni travnik,
– nosilec s prijavo odpravi kršitev, ugotovljeno z upravnim pregledom agencije,
– gre za izkrčitev zatravljenega visokodebelnega ekstenzivnega sadovnjaka, ali
– se vrsta rabe spremeni iz GERK 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi.
24. člen 
(GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi) 
(1) GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi se lahko vriše samo na zemljiščih, kjer je določitev upravičene površine lahko otežena predvsem zaradi prepleta neugodnih naravnih danosti (npr. grmovje, drevje, kamenje, razgibanost površja), pri čemer se na pretežnem delu zemljišča neupravičene značilnosti iz 1. točke četrtega odstavka tega člena prepletajo s trajnim travinjem.
(2) Meje GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi prijavi nosilec na celotnem območju uporabe zemljišča z upoštevanjem naravnih meja (ograje, gozd, prepadna območja, grape ipd.). Ne glede na prvi odstavek 12. člena tega pravilnika se GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi lahko vriše na zemljišča, ki po evidenci dejanske rabe spadajo v naslednje vrste dejanske rabe:
a) 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
b) 1300 – trajni travnik,
c) 1321 – barjanski travnik,
č) 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,
d) 1420 – plantaža gozdnega drevja,
e) 1500 – drevesa in grmičevje,
f) 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče,
g) 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem,
h) 4100 – barje,
i) 4210 – trstičje,
j) 4220 – ostalo zamočvirjeno zemljišče,
k) 5000 – suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom,
l) 6000 – odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom,
m) vse druge vrste kmetijske rabe iz evidence dejanske rabe, če njihova strnjena površina ne presega 100 m2.
(3) Za določitev NUP za GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi se uporabi sorazmerni sistem z uporabo koeficientov znižanja upravičene površine v skladu z 10. členom Uredbe 640/2014/EU. Po vrisu GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi se ob upoštevanju sorazmernega sistema upravičenosti za posamezne vrste rab iz evidence dejanske rabe administrativno izračunata površina upravičenih vrst dejanske rabe in površina neupravičenih vrst dejanske rabe. Površina neupravičenih značilnosti znotraj GERK ne sme presegati 50 odstotkov grafične površine GERK.
(4) Uporaba sorazmernega sistema iz prejšnjega odstavka za posamezne vrste rab iz evidence dejanske rabe za GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi se administrativno določi na naslednji način:
1. v celoti neupravičene površine so zemljišča, ki so po evidenci dejanske rabe:
a) 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,
b) 1420 – plantaža gozdnega drevja,
c) 1500 – drevesa in grmičevje,
č) 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče,
d) 4100 – barje,
e) 4220 – ostalo zamočvirjeno zemljišče,
f) 4210 – trstičje,
g) 5000 – suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom,
h) 6000 – odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom;
2. površina, ki je upravičena 80 odstotkov, je površina z vrsto dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
3. v celoti upravičene površine so:
a) 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
b) 1300 – trajni travnik,
c) 1321 – barjanski travnik,
č) vse druge kmetijske rabe iz evidence dejanske rabe, če njihova strnjena površina ne presega 100 m2.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je NUP GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi enaka nič, če ta ni vrisan v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena se površine, naštete v 1. točki četrtega odstavka tega člena, na kraju samem določijo le, če površina posamezne neupravičene površine presega 500 m2.
25. člen 
(posebna pravila vrisa GERK na KMG – planina in KMG – skupni pašnik) 
(1) Za KMG – skupni pašnik in KMG – planina se v RKG za vsako posamezno geografsko ločeno enoto skupnega pašnika oziroma planine vodijo naslednji podatki:
a) identifikacijska oznaka skupnega pašnika oziroma planine,za planino vrsta planine (predplanina, planina ali visokogorska planina),
b) tradicionalno ime,
c) bloki in GERK,
č) število osebja na skupnem pašniku oziroma planini,
d) podatki o objektih, povezanih z rejo živali na skupnem pašniku oziroma planini,
e) podatki o obstoju in načinu oskrbe z elektriko in vodo,
f) podatki o dostopu do skupnega pašnika oziroma planine,
g) podatki o obstoju električnega pastirja in
h) G-MID.
(2) Na KMG – planina se GERK z rabo 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi lahko vriše tudi na zemljišču, ki po evidenci dejanske rabe spada v vrsto dejanske rabe 2000 – gozd, vendar samo ruševje, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, določeno kot druga gozdna zemljišča. Vrsta dejanske rabe 2000 – gozd (ruševje) je v celoti neupravičena površina.
(3) NUP na KMG – planina se za GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi izračuna v skladu s prejšnjim členom.
(4) Na KMG – planina se lahko vrišejo GERK z naslednjimi vrstami rabe:
a) 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,
b) 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
c) 1100 – njiva,
č) 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja.
(5) Na KMG – skupni pašnik se lahko vrišejo GERK z naslednjimi vrstami rabe:
a) 1300 – trajni travnik,
b) 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,
c) 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
č) 1100 – njiva,
d) 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja.
26. člen 
(določitev GERK z vrsto rabe 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja) 
(1) GERK z vrsto rabe 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja se lahko vriše na površine:
– ki so na dan 18. junija 2011 v evidenci dejanske rabe opredeljene kot 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju in
– ki so ob vpisu tega GERK v evidenci dejanske rabe opredeljene kot 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju ali 1500 – drevesa in grmičevje.
(2) Najmanjša strnjena površina vpisa v RKG za tovrstni GERK je 0,3 ha.
(3) Po izvedbi ukrepa odprave zaraščanja je nosilec KMG dolžan spremeniti GERK z vrsto rabe 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja v ustrezno vrsto rabe GERK v skladu s tem pravilnikom.
(4) Če ostane GERK z vrsto rabe 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja vpisan v RKG več kot pet let po vrisu, se iz RKG izbriše po uradni dolžnosti.
27. člen 
(določitev GERK z vrsto rabe 1420 – plantaža gozdnega drevja) 
GERK z vrsto rabe 1420 – plantaža gozdnega drevja se določi le na površinah, ki v evidenci dejanske rabe spadajo v vrsto dejanske rabe 1420 – plantaža gozdnega drevja.
28. člen 
(določitev GERK z vrsto rabe 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi) 
GERK z vrsto rabe 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi se določi, kadar kmetijsko zemljišče začasno ni zasajeno (največ dve koledarski leti), je pa pripravljeno za kmetijsko dejavnost. V to vrsto rabe uvrščamo rigolana zemljišča pred zasaditvijo trajnega nasada ali druga zemljišča, kadar so bili izvedeni agrotehnični ukrepi za izboljšavo zemljišča, vendar samo, če je zemljišče že pripravljeno za setev (tudi travinja) ali saditev.
V. NAČIN VODENJA PODATKOV O ZEMLJIŠČIH V RKG 
29. člen 
(vpis GERK) 
(1) Upravna enota vpiše v RKG podatke o GERK tako, da na predlog nosilca ob njegovi prisotnosti na ortofoto posnetek vriše meje GERK, vpiše domače ime in vrsto rabe GERK ter druge podatke v skladu s tem pravilnikom.
(2) Pri vpisu GERK v RKG se kot kontrolni podatek upošteva podatek iz evidence dejanske rabe v skladu s prvim in tretjim odstavkom 12. člena tega pravilnika.
(3) Pri vpisu GERK v RKG se v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena pri zunanji meji GERK dovoli odstopanje 0,75 m od evidence dejanske rabe.
(4) Če se v postopku vpisa GERK ugotovi, da GERK ali del GERK ne izpolnjuje pogojev iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, ker se je stanje v naravi od zadnjega razpoložljivega ortofoto posnetka spremenilo in še ni razvidno v evidenci dejanske rabe oziroma podatka v evidenci dejanske rabe ni mogoče spremeniti brez predhodne preveritve, se GERK lahko vpiše le na podlagi pisne izjave nosilca o dejanskem stanju v naravi. Nosilec mora dati izjavo o dejanskem stanju v naravi za vsak del GERK, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena, posebej. Hkrati z izjavo o dejanskem stanju v naravi nosilec potrdi, da je seznanjen s pogoji za vpis GERK in s posledicami v primeru nepravilnosti prijavljenih podatkov o GERK.
(5) Vpis GERK v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoč za GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi.
(6) Izjava o dejanskem stanju v naravi iz četrtega odstavka tega člena velja do naslednjega urejanja GERK v RKG, za katerega je bila dana izjava o dejanskem stanju v naravi, ali obnovljenega podatka o dejanski rabi v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco dejanske rabe.
(7) Če vpis GERK ni mogoč, ker je na istem zemljišču že vpisan GERK drugega KMG, upravna enota ravna v skladu z 32. členom tega pravilnika.
(8) Ob vpisu GERK z vrsto rabe 1211 – vinograd upravna enota vpiše nosilca v RPGV, če je ta zavezan za vpis v RPGV v skladu z zakonom, ki ureja vino, oziroma izvede spremembo podatkov v RPGV.
30. člen 
(spremembe GERK in blokov) 
(1) Za spremembo GERK se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
(2) Po opravljeni spremembi GERK se ti ponovno povežejo v blok v skladu z 10. členom tega pravilnika.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko nosilec spremembo podatkov o GERK oziroma podatek o prenosu GERK med KMG, če sprememba zadeva GERK v celoti, upravni enoti sporoči pisno. Vloga za spremembo podatkov o GERK mora vsebovati podatke z obrazca iz priloge 10, ki je sestavni del tega pravilnika, vloga za prenos GERK pa podatke z obrazca iz priloge 11, ki je sestavni del tega pravilnika.
31. člen 
(prenos zemljišč med KMG) 
(1) Pri prenosu zemljišča v uporabo drugemu KMG mora spremembe GERK v RKG pri upravni enoti najprej priglasiti nosilec, ki je prenehal uporabljati to zemljišče. Pri tem tudi navede, katero KMG bo imelo zemljišče v uporabi, če podatek pozna.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko oba nosilca skupaj pošljeta vlogo za prenos GERK, ki vsebuje podatke z obrazca iz priloge 11 tega pravilnika.
32. člen 
(ugotavljanje pravilnosti prijavljenih podatkov in izbris zemljišč) 
(1) Upravna enota lahko pozove nosilca, ki ni lastnik vpisanih zemljišč, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč.
(2) Če nosilec dokazil iz prejšnjega odstavka ne predloži ali če upravna enota na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni, upravna enota odloči o izbrisu GERK ali dela GERK iz RKG. Upravna enota v RKG pri zemljišču, ki se nanaša na izbrisan GERK, vpiše opombo.
(3) Vlogo za ugotavljanje pravice do uporabe vpisanih zemljišč v RKG lahko vloži lastnik ali uporabnik zemljišč, ki izkaže pravico do uporabe zemljišč, ki so prijavljena v RKG.
33. člen 
(pošiljanje odločbe o izbrisu zemljišč agenciji) 
Po pravnomočnosti odločbe o izbrisu zemljišč upravna enota pošlje agenciji podatke o spremembah GERK iz prejšnjega člena, če površina izbrisanih zemljišč presega 1000 m2 in so bili za to površino v obdobju nepravilnega vpisa v RKG vloženi zahtevki za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike.
34. člen 
(komasacije) 
Po opravljeni komasaciji upravna enota po vročitvi odločb o novi razdelitvi zemljišč nosilcem po uradni dolžnosti izbriše GERK in bloke na območju komasacije iz RKG ter pozove komasacijske udeležence k vpisu novih GERK.
35. člen 
(spremembe GERK in blokov po uradni dolžnosti) 
(1) Če je bila površina v RKG z upravnim pregledom, pregledom na kraju samem ali inšpekcijskim nadzorom spremenjena, se v RKG prenesejo ugotovitve le za grafično površino, enako preseku grafične površine, ki je bila dejansko v pregledu oziroma nadzoru, s trenutnim stanjem v RKG. Ugotovitve pregledov oziroma nadzora se prenesejo v RKG tudi v primerih, ko je bila površina v pregledu oziroma nadzoru prenesena na drugo KMG. Prenesejo se tudi ugotovitve sprememb podatkov o trajnih nasadih.
(2) Spremembe podatkov v RKG o GERK in blokih po uradni dolžnosti lahko izvede tudi ministrstvo, če je sprememba taka, da bistveno ne spreminja prijavljenih podatkov ali gre za spremembo vrste rabe GERK v skladu s tretjim odstavkom 14. člena ali 15. členom tega pravilnika. Šteje se, da sprememba podatkov v RKG o GERK bistveno ne spreminja prijavljenih podatkov, če se površina GERK zaradi urejanja napak, nastalih pri vpisu GERK, spremeni za manj kot dva odstotka oziroma za največ 100 m2.
(3) Spremembe GERK po upravnih pregledih agencije se v RKG prenesejo enkrat letno pri pripravi podatkov za vnaprej pripravljene obrazce, ki jih objavi agencija na svoji spletni strani.
36. člen 
(način sporočanja ugotovitev kontrolnih organov) 
(1) Agencija in kmetijski inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: kontrolni organi) sporočijo v RKG ugotovitve pregledov oziroma nadzora za vse GERK oziroma bloke, ki so bili pregledani oziroma pod nadzorom.
(2) Kontrolni organi ugotovitev pregleda oziroma nadzora GERK oziroma blokov sporočijo v RKG v elektronski obliki. Razen upravnih pregledov mora ugotovitev vsebovati odločbo oziroma poročilo o pregledu na kraju samem v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, ter v primerih, ko je ugotovitev pregledov oziroma nadzora prostorsko opredeljena, tudi topološko in vsebinsko ustrezen grafični podatek, vključno z umestitvijo v prostor v državnem koordinatnem sistemu.
37. člen 
(neusklajen GERK ali blok) 
(1) Če sprememba podatkov v evidenci dejanske rabe povzroči, da GERK ne izpolnjuje več pogojev za vpis v skladu z 29. členom tega pravilnika, se tak GERK v RKG po uradni dolžnosti označi kot neusklajen z evidenco dejanske rabe.
(2) Kot neusklajen se označi tudi GERK z vrsto rabe 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi, ki je v RKG vpisan več kot dve koledarski leti.
VI. DRUGI PODATKI, KI SE VODIJO V RKG 
38. člen 
(pridelek oljk in oljčnega olja, dopolnilne dejavnosti in dovoljenja za zasaditev vinske trte) 
(1) V RKG se vodijo tudi podatki o pridelku oljk in oljčnega olja za kmetijska gospodarstva, ki imajo najmanj 0,1 ha oljčnikov. Vloga za prijavo pridelka oljk in oljčnega olja mora vsebovati podatke z obrazca iz priloge 8, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Dopolnilne dejavnosti se v RKG vodijo v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilne dejavnosti.
(3) V RKG se v skladu s predpisom, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte, vriše območje, kjer bo zasajena vinska trta, in vpišejo podatki o vlogah za pridobitev dovoljenja in izdanih dovoljenjih za zasaditev vinske trte.
VII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 
39. člen 
(dokončanje postopkov) 
Postopki za vpis v RKG, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo v skladu s tem pravilnikom.
40. člen 
(vpis agrarnih in pašnih skupnosti v RKG) 
Agrarne in pašne skupnosti so lahko vpisane v RKG kot nosilci KMG do 31. decembra 2020.
41. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 73/14).
42. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati 20. januarja 2017.
Št. 007-419/2015
Ljubljana, dne 21. decembra 2016
EVA 2015-2330-0139
Mag. Dejan Židan l.r.
minister 
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano