Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2016 z dne 18. 11. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2016 z dne 18. 11. 2016

Kazalo

3128. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, stran 10267.

  
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) ter 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, na 14. redni seji dne 29. 6. 2016 in 16. redni seji dne 19. 10. 2016 sprejel
P R A V I L N I K 
o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Ta pravilnik določa področje uporabe, vrste pomoči, pogoje in upravičence do denarne pomoči ter druge ukrepe za postopek dodeljevanja pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za naslednje vrste pomoči:
– državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014 str. 1–75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1–8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013).
2. člen 
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici (v nadaljevanju: občina), se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu občine za tekoče leto.
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev.
3. člen 
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
(1) »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
(2) »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živalskih proizvodov s seznama v prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
(3) »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
(4) »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
(5) »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(6) »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljevanju besedila: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
(7) »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
(8) »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
(9) »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
(10) »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
(11) »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja;
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka, preko enega ali več drugih podjetij, so prav tako »enotno podjetje«.
II. VRSTE POMOČI 
4. člen 
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči:
A. Državne pomoči po skupinskih izjemah 
Ukrepi na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 so:
– UKREP 1A Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (v skladu s 14. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014);
– UKREP 2A Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (v skladu z 28. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014);
– UKREP 3A Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (v skladu z 29. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014).
Upravičenci:
Pravne in fizične osebe s sedežem na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma v primeru ukrepa po 29. členu Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev.
B. De minimis pomoči 
Ukrepa na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 sta:
– UKREP 1B Pomoč za naložbe za predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji;
– UKREP 2B Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja.
Upravičenci:
Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno bivališče na naslovu nosilca dejavnosti in ki so registrirani za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
5. člen 
A. Državne pomoči po skupinskih izjemah 
I. Splošna določila:
1. Za ukrepe po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta oziroma dejavnosti.
Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in velikost podjetja;
– opis projekta in dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
– lokacijo projekta ali dejavnosti;
– seznam upravičenih stroškov;
– vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
– izjave vlagatelja:
a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov in
b) glede izpolnjevanja pogojev iz druge točke tega člena pravilnika.
2. Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– podjetja v težavah.
3. Pomoči po tem pravilniku se ne uporabljajo za naslednje ukrepe:
– za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoznimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
– za pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
4. Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost.
5. Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
– dokazila o plačilu obveznosti (račun in potrdilo/dokazilo o plačanem računu);
– druga dokazila o opravljenem delu oziroma storitvi, določena z javnim razpisom.
II. Kumulacija pomoči:
1. Najvišji zneski in najvišja intenzivnost pomoči po posameznih ukrepih iz 6. in 7. člena tega pravilnika ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v 14., 28. in 29. členu Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
2. Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
3. Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
4. Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
6. člen 
UKREP 1A: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (v skladu s 14. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Namen in cilji ukrepa:
– izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
– vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
Višina pomoči – bruto intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih,
– najvišji skupni znesek pomoči za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 EUR.
Pomoč se ne dodeli za:
– nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin,
– zasaditev letnih rastlin,
– dela v zvezi z odvodnjavanjem,
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč,
– naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja,
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov RS ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov,
– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami,
– obratna sredstva.
Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za naslednja podukrepa:
– Podukrep 1A-1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
– Podukrep 1A-2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
Podukrep 1A-1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev 
Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu;
– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki se nanašajo na naložbo);
– stroški obnove fasad na kmetijskih gospodarstvih primarne proizvodnje (hlevi, gospodarska poslopja, skladišča oziroma nestanovanjski objekti);
– stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije;
– stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku, z izjemo namakalnih naprav;
– stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže …);
– stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine, kmetijsko gospodarstvo pa je vpisano v register kmetijskih gospodarstev.
Pogoji za pridobitev:
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le-ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
– predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi strokovna pristojna služba;
– drugi pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti, opredeljeni z javnim razpisom.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
Podukrep 1A-2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov 
Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnih površin na območju občine.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašnik),
– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Upravičenci do pomoči:
– posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …);
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine;
– minimalni obseg za urejanje kmetijskih zemljišč je 1 hektar primerljivih kmetijskih površin.
Za 1 ha primerljivih kmetijskih površin se šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov (GERK 1100, 1130) ali
– 2 ha travnikov (GERK 1300) ali ekstenzivnih sadovnjakov (GERK 1222) ali
– 4 ha pašnikov (GERK 1330) ali
– 0,25 ha plantažnih sadovnjakov (GERK 1221) ali ostalih trajnih nasadov (GERK 1240,1180) ali
– 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, v drevesnicah ali pri trsničarstvu (GERK 1190) ali
– 200 m2 proizvodnih površin pri pridelavi gob ali
– 8 ha gozdov ali
– 5 ha gozdnih plantaž (GERK 1420) ali
– 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin (GERK 1321).
V primeru rabe kmetijskih zemljišč, ki je podlaga za preračun 1ha primerljivih kmetijskih površin, se šteje raba po GERK-ih.
Pogoji za pridobitev:
– ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za projektno dokumentacijo, za katere se uveljavlja pomoč;
– kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
– drugi pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti, opredeljene z razpisom.
7. člen 
UKREP 2A: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (v skladu z 28. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:
– naravnih nesreč;
– slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami;
– drugih slabih vremenskih razmer;
– bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah in
– zaščitenih živali.
Pomoč:
– ne sme ovirati delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev,
– ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij,
– ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici.
Zavarovanje:
– krije le stroške za nadomestitev izgub iz prvega odstavka tega člena;
– ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje.
S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka.
Upravičeni stroški:
– sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem na območju občine, in ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto.
Pogoji za pridobitev:
– veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.
Intenzivnost pomoči:
– pomoč po tem pravilniku, skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje, ne sme preseči 65 % stroškov zavarovalne premije.
UKREP 3A: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (v skladu z 29. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter so lastniki objektov, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine in ležijo na območju občine.
Višina pomoči – bruto intenzivnost pomoči:
– do 100 % upravičenih stroškov naložbe v ohranjanje neproizvodne dediščine – arheoloških ali zgodovinskih značilnosti na kmetijskem gospodarstvu;
– najvišji skupni znesek pomoči je 5.000 EUR letno.
Pogoji za pridobitev:
– stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo, ali je zaščitena z občinskim odlokom o varstvu kulturne dediščine;
– ustrezna dovoljenja za izvedbo naložbe, v kolikor je to potrebno;
– ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
– predračuni, računi oziroma dokazila o plačilu upravičenih stroškov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Upravičeni stroški:
– stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del).
8. člen 
B. De minimis pomoči 
I. Splošna določila:
1. Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture,
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije,
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
2. Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoznimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
3. Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
4. Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
5. Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro podjetja, ki so v prisilni poravnavi, v stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
6. Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, ne sme preseči 200.000 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013.
II. Kumulacija pomoči:
1. Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
2. Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
3. Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do zgornje ustrezne zgornje meje (200.000 oziroma 100.000 EUR).
9. člen 
UKREP 1B: Pomoč za naložbe za predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji 
Cilj ukrepa je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Z ukrepom se želi ustvariti pogoje in možnosti za ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest, izboljšanje dohodkovnega položaja in utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev.
Predmet podpore so naložbe za:
– predelavo kmetijskih proizvodov, zelišč in gozdnih sadežev;
– neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah in izven kmetije;
– turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost po Uredbi o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji);
– dejavnosti povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji (glede na vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji po Uredbi o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji).
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, ki se glede na registracijo dejavnosti ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine.
Višina pomoči – bruto intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov.
Višina sredstev se določi z javnim razpisom.
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek pomoči de minimis.
Pogoji:
– dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu;
– dokazilo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti;
– dejavnost na kmetiji se mora izvajati vsaj pet let po zaključeni naložbi;
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
– stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
– stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.
Neupravičeni stroški:
– plačilo davkov, raznih taks in režijskih stroškov,
– stroški zavarovanj, plačila obresti,
– vse investicije, ki se izvajajo izven občine.
10. člen 
UKREP 2B: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja 
Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.
Upravičenci do pomoči:
– pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.
Višina pomoči – bruto intenzivnost pomoči:
– do 100 % upravičenih stroškov.
– Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
– program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Upravičeni stroški:
– stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov,
– stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov,
– stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov,
– stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.
11. člen 
(drugi splošni pogoji de minimis pomoči)
1. Prejemnik mora k vlogi predložiti:
– pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih odredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnost pomoči po drugih predpisih;
– seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
– številko transakcijskega računa, odprtega v Republiki Sloveniji.
2. Občina bo pisno obvestila prejemnika:
– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 in
– o odobrenem znesku pomoči.
3. Dajalec pomoči mora hraniti evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma odobritve pomoči.
III. NAČIN DODELJEVANJA POMOČI 
12. člen 
Sredstva pomoči se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, v skladu s tem pravilnikom in predpisi, ki urejajo izvrševanje proračuna.
V javnem razpisu se podrobneje določijo merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku.
Javni razpis se objavi na uradni spletni strani občine. Javni razpis se lahko objavi za vse ali za posamezne vrste ukrepov navedene v tem pravilniku ter navedeno višino razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
V kolikor bodo v javnem razpisu pri posameznih ukrepih predvidena sredstva ostala neporabljena, bodo prosta sredstva prenesena na ukrepe, kjer bo prispelo večje število vlog od razpoložljivih sredstev, kar se lahko podrobneje opredeli v javnem razpisu.
V kolikor bo, glede na število vlog in odobreno višino upravičenih sredstev, predvidenih sredstev za javni razpis premalo, se bodo vsem upravičencem dodeljena sredstva sorazmerno znižala.
13. člen 
Postopek za dodelitev pomoči vodi Komisija za kmetijstvo Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja občinska uprava.
Komisija na podlagi tega pravilnika in javnega razpisa odpira vloge, preveri popolnost vlog, obravnava pravočasno prispele vloge, opravlja oglede na terenu in pripravi zapisnike.
Komisija pripravi predlog upravičencev do pomoči, ki ga predloži občinski upravi.
Občinska uprava, na podlagi prejetega predloga strokovne komisije, s sklepom odloči o višini odobrenih finančnih sredstev v roku 30 dni od dneva popolnosti vloge.
Zoper sklep je dopustno v roku 8 dni od prejema vložiti pritožbo, o kateri odloča župan. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Odločitev župana je dokončna.
Medsebojne obveznosti med upravičencem pomoči in občino se uredijo s pogodbo.
V. NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV 
14. člen 
Namensko porabo sredstev, pridobljenih pod pogoji tega pravilnika, spremlja Komisija za kmetijstvo, oziroma s strani župana pooblaščena oseba.
V primerih, ko se ugotovi, da sredstva niso bila delno ali v celoti porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik kršil kakšna druga določila tega pravilnika ali pogodbe oziroma so bile ugotovljene druge nepravilnosti, kot so med drugim:
– da prejemnik pomoči projekta ne izvede,
– da prejemnik pomoči ob sklenitvi pogodbe ni dal pravih podatkov oziroma je dal zavajajoče izjave;
– da prejemnik pomoči iz istega naslova za isti namen že pridobil finančna sredstva;
– da je prejemnik davčni dolžnik.
V primeru kakršne koli ugotovitve nepravilnosti je prejemnik dolžan vrniti pridobljena sredstva v enkratnem znesku skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunajo od dneva nakazila prejemniku.
Prejemnik, ki ustreza kateremkoli kriteriju iz prejšnjega odstavka, izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
VI. HRAMBA DOKUMENTACIJE 
15. člen 
Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
VII. KONČNE DOLOČBE 
16. člen 
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči na področju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 105/07).
17. člen 
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014, začnejo uporabljati po objavi obvestila o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 330-0001/2016-008
Sveti Jurij ob Ščavnici, dne 19. oktobra 2016
Župan 
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici 
Miroslav Petrovič l.r.