Uradni list

Številka 14
Uradni list RS, št. 14/2016 z dne 23. 2. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 14/2016 z dne 23. 2. 2016

Kazalo

509. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ig za programsko obdobje 2015–2020, stran 1630.

  
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14 in 32/15) in 15. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06) je Občinski svet Občine Ig na 9. redni seji dne 27. 1. 2016 sprejel
P R A V I L N I K 
o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ig za programsko obdobje 2015–2020
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina pravilnika) 
Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči in druge ukrepe Občine Ig za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
Sredstva po tem pravilniku se dodelijo:
– za državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014 str. 1–75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014) – državne pomoči po skupinskih izjemah;
– za pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1–8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013); ter
– za druge ukrepe.
2. člen 
(način in višina zagotavljanja sredstev) 
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ig se zagotavljajo v proračunu Občine Ig. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
3. člen 
(oblika pomoči) 
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev.
4. člen 
(opredelitev pojmov) 
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
(1) »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
(2) »mikro, malo in srednje podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(3) »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
(4) »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
(5) »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
(6) »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
(7) »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
(8) »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
(9) »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
(10) »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(11) »slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami,« pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:
a) predhodnega triletnega obdobja ali
b) triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;
(12) »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
(13) »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
(14) »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
(15) »velika podjetja« pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I;
(16) »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
(17) »standard Unije« pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
(18) »neproizvodna naložba« pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;
(19) »naložbe za skladnost s standardom Unije« pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
(20) »nezahtevna agromelioracija« je skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč:
a) izravnava zemljišča na površini do 1 ha,
b) krčitev grmovja in dreves,
c) izravnava mikrodepresij na njivskih površinah,
č) nasipavanje rodovitne zemlje,
d) odstranitev kamnitih osamelcev do skupne količine 20 m3 na površini do 1000 m²,
e) ureditev obstoječih poljskih poti z možnostjo gramoziranja do 20 cm,
f) ureditev gorskih in kraških pašnikov,
g) apnenje in
h) založno gnojenje;
(21) »mladi kmet« pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
(22) »investicijska dela« pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;
(23) »skupina in organizacija proizvajalcev« pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) 702/2014;
(24) »stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti« pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi odhodke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti;
(25) »član kmetijskega gospodinjstva« pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;
(26) »predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;
(27) »živila« pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta;
(28) »nekmetijske dejavnosti« pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode).
5. člen 
(vrste pomoči) 
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko sektorskih pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije (EU), navedenih v 1. točki 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:
Vrste pomoči
Ukrepi
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen) UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen, 43. člen) UKREP 3: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (21. člen, 38. člen) UKREP 4: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen) UKREP 5: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen)
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji UKREP 7: Pomoč za gozdarstvo – urejanje gozdnih vlak
Ostali ukrepi občine
UKREP 8: Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij UKREP 9: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja (podlaga za izvedbo ukrepa je veljavna zakonodaja s področja javnih financ) UKREP 10: Izvajanje lokalne razvojne strategije (LEADER) in vodenje lokalne akcijske skupine in spodbujanje sodelovanja
6. člen 
(upravičenci do pomoči) 
(1) Upravičenci do sredstev so:
1. pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členih 21 in 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepov po členih 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju, zasebni lastniki gozdov, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev;
2. pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje nekmetijske dejavnosti, s sedežem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine;
3. registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine;
4. dijaki in študentje programov kmetijstva in gozdarstva, ki so člani kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.
(2) Pomoči za izvajanje ukrepa 3 iz 5. člena tega pravilnika, ki so namenjene upravičencem iz prve točke prvega odstavka tega člena v obliki subvencioniranih storitev, se izplačajo izvajalcem storitev (prejemniki pomoči), ki so ustrezno registrirani za opravljanje storitev.
7. člen 
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– podjetja v težavah.
(2) Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 se ne uporablja za:
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer, če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
– pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
8. člen 
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči) 
(1) Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila, objavljenega v (občinskem glasilu Mostiščar, spletni strani in občinski oglasni deski), skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javnega naročanja ter tem pravilnikom.
(2) V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
(3) Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.
9. člen 
(spodbujevalni učinek) 
(1) Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in velikost podjetja;
– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
– lokacijo projekta ali dejavnosti;
– seznam upravičenih stroškov;
– vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
– izjave vlagatelja:
a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
10. člen 
(dodelitev sredstev) 
(1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba.
(2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna.
(3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
(4) Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe.
(5) Pomoči za sofinanciranje ukrepov skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 ne bodo dodeljene pred objavo identifikacijske številke vpisa zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Komisije Evropske unije.
11. člen 
(izplačila sredstev) 
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka oziroma računa posameznega upravičenca. Zahtevek oziroma račun mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
– dokazila o plačilu obveznosti (potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
– druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu …).
12. člen 
(kumulacija) (8. člen Uredbe Komisije (EU) 702/2014)
(1) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13. do vključno 17. tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14, 15, 21, 28, 29, 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) 702/2014 ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
(2) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) 702/2014.
(3) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) 702/2014.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 702/2014
13. člen 
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo
(1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
– Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
– Izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
– Vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo;
– Obnova proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah ter preprečevanje škode zaradi navedenih dogodkov.
(2) Pomoč se ne dodeli za:
– nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
– zasaditev letnih rastlin;
– dela v zvezi z odvodnjavanjem;
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
– naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;
– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
– obratna sredstva.
(3) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
3.1. posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
3.2. urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
3.1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev 
Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih,
– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki se nanaša na naložbo),
– stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije,
– stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij,
– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku z izjemo namakalnih naprav,
– stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže …),
– stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 3.000 EUR.
Upravičenci do pomoči so:
– kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine,
– imajo v lasti nad 2 ha primerljivih površin,
– imajo v lasti najmanj 2 GVŽ,
– imajo v lasti drobnico najmanj 2 GVŽ.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
Pogoji za pridobitev:
– za izvedbo investicije je potrebno predložiti ustrezno dovoljenje, kolikor je le-to potrebno (gradbeno dovoljenje, lokacijsko informacijo, projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe),
– za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le-ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči,
– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo,
– predložitev zadnje oddane zbirne vloge (subvencijska vloga),
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
– splošni pogoji, opredeljeni v I. poglavju tega pravilnika, ter
– drugi specifični pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
3.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov 
Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki),
– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije,
– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo,
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov,
– najvišji možni znesek je 2.000,00 eur.
Upravičenci do pomoči:
– posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …),
– kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine,
– posamezno kmetijsko gospodarstvo ima v lastni najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin,
– imajo v lasti najmanj 2 GVŽ,
– imajo v lastni drobnico, najmanj 2 GVŽ.
Pogoji za pridobitev:
– ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe,
– predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,
– v primeru agromelioracijskih del kopijo katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča,
– splošni pogoji, opredeljeni v I. poglavju tega pravilnika,
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
14. člen 
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč
Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih zemljišč.
Upravičeni stroški:
– stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč, vključno s stroški pregleda.
Intenzivnost pomoči:
– do 100 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda.
Najvišji znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo na leto je do 1.000 EUR.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje iz prve točke 6. člena tega pravilnika in imajo v zaokrožitev vključena kmetijska in gozdna zemljišča, ki ležijo na območju občine,
– nosilci kmetijskega gospodarstva morajo biti občani Občine Ig,
– kmetijsko gospodarstvo mora imeti v lastni najmanj 2 ha primerljivih površin.
Pogoji za pridobitev:
– načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih/gozdnih zemljišč ter
– mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe,
– predračun (ocena upravičenih stroškov),
– splošni pogoji, opredeljeni v I. poglavju tega pravilnika.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
15. člen 
UKREP 3: Pomoč za dejavnost prenosa znanja in informiranja 
Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju.
Upravičeni stroški:
– stroški organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobivanja strokovnih znanj vključno z usposabljanji,
– izvajanje delavnic ter inštruiranje,
– v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami pomoč krije:
(i) gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
(ii) nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
(iii) splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (i) in (ii), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (i) in (ii);
(iv) pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
Stroški v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami so upravičeni samo v obsegu, v katerem se uporabljajo za predstavitveni projekt, in za obdobje trajanja predstavitvenega projekta.
Za upravičene se štejejo le stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel.
Najvišji znesek pomoči za predstavitvene projekte v zvezi z naložbami je 100.000 EUR v obdobju treh obračunskih let.
Intenzivnost pomoči:
– do 100 % upravičenih stroškov.
Upravičenci do pomoči:
– člani in delavci na kmetijskih gospodarstvih, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju.
Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja:
– pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja.
Prejemnik pomoči:
– pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, razen za stroške iz drugega odstavka tega člena, kjer je prejemnik pomoči upravičenec do pomoči.
Pogoji za pridobitev:
– dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti;
– program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.
Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko in/ali gozdarsko dejavnostjo na območju občine.
Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.
Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore.
16. člen 
UKREP 4: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Namen in cilj pomoči:
Sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:
– naravnih nesreč;
– slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in
– drugih slabih vremenskih razmer;
– bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah; ter
– zaščitenih živali.
Pomoč:
– ne sme ovirati delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev,
– ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij,
– ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici.
Zavarovanje:
– krije le stroške za nadomestitev izgub iz prvega odstavka tega člena;
– ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje.
S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka.
Upravičeni stroški:
Sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov, kot to določa nacionalna uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske.
Upravičenci do pomoči:
Kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem na območju občine, imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Občine Ig in ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto.
Pogoji za pridobitev:
Veljavna zavarovalna polica za tekoče leto, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.
Intenzivnost pomoči:
Pomoč po tem pravilniku, skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65 % stroškov zavarovalne premije.
Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči za sofinanciranje zavarovalne premije je 1.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
17. člen 
UKREP 5: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih
Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
– stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del);
– investicijska dela.
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov.
Najvišji skupni znesek pomoči za investicijska dela je do 1.500,00 EUR.
Upravičenci do pomoči:
Kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in so lastniki objektov, ki so vpisani v register kulturne dediščine in ležijo na območju občine.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– ustrezna dokumentacija za izvedbo obnove oziroma naložbe,
– predračun,
– proizvodna sredstva ali objekt (tradicionalna stavba) morajo biti vpisana v register kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za področje kulture,
– drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 1407/2013
18. člen 
UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji 
Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje ter kmetijskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov na kmetiji dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov,
– stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti,
– stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.
Intenzivnost pomoči:
– do 70 % upravičenih stroškov.
Najvišja intenzivnost pomoči je 3.500,00 eur.
Upravičenci do pomoči:
Kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in/ali trženjem in nekmetijskimi storitvami, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– potrdilo o registraciji dejavnosti na kmetiji ali
– kolikor kandidira upravičenec, ki še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči ali
– dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi,
– poslovni načrt,
– projektna dokumentacija naložbe, kolikor je potrebna,
– posamezno kmetijsko gospodarstvo ima v lastni najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin,
– predračun stroškov projekta oziroma finančno ovrednoten popis del za izvedbo naložbe, za katere se uveljavlja pomoč.
19. člen 
UKREP 7: Pomoč za gozdarstvo – urejanje gozdnih vlak
Namen in cilj ukrepa:
Odpiranje gozdov in urejanje dostopov do posameznih parcel. Gozdne vlake načrtuje Zavod za gozdove v sodelovanju z lastnikom gozda in v tem okviru zagotovi tudi prenos načrtovane trase na teren.
Podrobno načrtovanje gozdnih vlak poteka v okviru izdelave gozdnogojitvenega načrta. Gozdne vlake, ki se gradijo ali pripravljajo na novo, se morajo opredeliti v tehnološkem delu gozdnogojitvenega načrta. Tehnološki del gozdnogojitvenega načrta je osnova za izdelavo elaborata vlak. Elaborat vlak se hrani kot priloga gozdnogojitvenega načrta. Zavod za gozdove Slovenije, pristojna Krajevna enota, pripravi načrt vlak za posamezno leto.
Upravičeni stroški:
– delo z bagrom ali rovokopačem (žlica ali udarno kladivo) – strojne ure in ure delavca.
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov.
Najvišji možni znesek je 900,00 EUR na lastnika gozda.
Upravičenci do pomoči:
Kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti najmanj 2 ha gozdnih površin, le-te pa se nahajajo na območju Občine Ig.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– upravičenci morajo predložiti elaborat gozdnih vlak s strani Zavoda za gozdove Slovenije,
– soglasja vseh lastnikov gozdnih parcel, preko katerih poteka gozdna vlaka,
– gradbene dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja.
20. člen 
Obveznosti prejemnika pomoči in občine 
Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
Prejemnik mora k vlogi predložiti:
– pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
– seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
– izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo sedmega odstavka 21. člena tega pravilnika.
Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika:
– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013), o odobrenem znesku de minimis pomoči.
21. člen 
III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 1407/2013
(1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture;
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
(5) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(7) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi [16] s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
Kumulacija de minimis pomoči 
Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oziroma 100.000 EUR).
IV. OSTALI UKREPI OBČINE 
22. člen 
Sredstva, ki niso državne pomoči, se bodo dodelila za izvajanje lokalne razvojne strategije v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14)in Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I), na podlagi letnega programa.
Z ukrepom se spodbuja razvoj podeželja, ustvarja pogoje in možnosti za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, izboljšuje dohodkovni položaj ljudi na podeželju, realizira poslovne ideje prebivalcev podeželja ter vključuje lokalne prebivalce v načrtovanje in odločanje o razvoju ter priprave projektov javno zasebnega partnerstva.
UKREP 8: Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij 
Namen ukrepa:
Namen ukrepa je finančna pomoč pri izobraževanju dijakov in študentov kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij.
Pogoji za pridobitev pomoči:
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
– izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije,
– kopijo zadnjega šolskega spričevala,
– potrdilo o katastrskem dohodku prosilca,
– potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec prejema).
Dodatni pogoj za pridobitev sredstev:
Prednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, katerih edini vir dohodka izhaja iz kmetijske dejavnosti in prosilci z manjšimi dohodki na družinskega člana.
Upravičenci do sredstev:
– udeleženci izobraževanja kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij.
Finančna določbe:
– do 500,00 eur na učenca v tekočem letu.
23. člen 
UKREP 9: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja 
Cilj financiranja društev je spodbuda k ohranjanju tradicije med podeželskim prebivalstvom. Za njihovo delovanje je potrebno poleg lastnih prihodkov dolgoročno zagotoviti dodatna finančna sredstva.
Sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja podeželskega prebivalstva, ki so povezani s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja.
Upravičeni stroški:
– izobraževalne vsebine splošnega pomena (predavanja, tečaji brez pridobitve certifikatov, ohranjanje kulturne dediščine, prenos znanj domače obrti),
– promocija dejavnosti društva (zgibanke),
– organizacija razstav, prikaz običajev, tekmovanj na temo kmetijstva.
Intenzivnost pomoči:
– do 80 % upravičenih stroškov,
– predavanja, ki so namenjena občanom in imajo značaj tehnične podpore, se lahko sofinancirajo do 100 %.
Največja intenzivnost pomoči je 1.000,00 EUR.
Upravičenci do pomoči:
Društva in njihova združenja, ki se ukvarjajo s kmetijstvom oziroma razvojem podeželja.
Pogoji upravičenosti:
– društva registrirana za delovanje na območju občine ali delujejo na območju občine,
– sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev.
24. člen 
UKREP 10:Izvajanje lokalne razvojne strategije (Leader) ter vodenje lokalne akcijske skupine in spodbujanje sodelovanja
Namen ukrepa:
Z ukrepom želimo spodbuditi razvoj podeželja, ustvariti pogoje in možnosti za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje dohodkovnega položaja ljudem na podeželju, realizacijo poslovnih idej prebivalcev podeželja ter vključevanje lokalnih prebivalcev v načrtovanje in odločanje o razvoju ter priprave projektov javno zasebnega partnerstva. Sredstva bodo dodeljena za upravljanje in izvajanje lokalne razvojne strategije (izvajanje prednostnih projektov) na podlagi letnega programa Lokalne akcijske skupine ter za sodelovanje na sejmih, razstavah in drugih prireditvah na podeželju v okviru izvajanja programa razvoja podeželja.
Cilji ukrepa:
Pridobitev dodatnih sredstev za realizacijo projektov s področja ukrepov, opredeljenih v tem pravilniku.
Upravičenci:
Lokalna akcijska skupina, priznana s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
Splošni pogoji upravičenosti:
Inovativni projekti se morajo izvajati na območju kjer deluje LAS, ki dejavnosti in projekte izbere na podlagi lokalne razvojne strategije in opredeljenih kriterijev. V izvedbo in financiranje projekta morajo biti vključeni tudi zasebni partnerji.
Upravičeni stroški:
– materialni stroški za izvedbo projekta,
– stroški pridobivanja dovoljenj in dokumentacije,
– stroški promocije projekta.
Finančne določbe:
Stopnja pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov za posamezen projekt.
25. člen 
Drugi ukrepi 
Poleg ukrepov, opredeljenih v členih 22 in 23 tega pravilnika, sodijo pod druge ukrepe še naložbe v infrastrukturo, ki ni namenjena izključno enemu lastniku. Naložbe so v širšem javnem interesu in ne predstavljajo državne pomoči (npr. urejanje in vzdrževanje poljskih poti, javnih gozdnih poti …). Sredstva se zagotavljajo v proračunu Občine Ig za tekoče leto na podlagi predlogov pristojnih interesnih združenj ali strokovnih služb (Zavod za gozdove idr.), črpajo pa se na podlagi določil Zakona o javnem naročanju. Natančnejša določila se opredelijo v pogodbi z izvajalcem del.
V. NADZOR IN SANKCIJE 
26. člen 
(Nadzor in sankcije) 
Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti že izplačana sredstva v celoti, skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi, da:
– so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena,
– je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke,
– je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
VI. HRAMBA DOKUMENTACIJE 
27. člen
(1) Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
(2) Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
VII. KONČNE DOLOČBE 
28. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ig za programsko obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 89/07).
29. člen 
(1) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja do izteka programskega obdobja 2015–2020.
(2) Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana v Uradnem listu Republike Slovenije o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.
Št. 330/008/2015
Ig, dne 27. januarja 2016
Župan 
Občine Ig 
Janez Cimperman l.r.

AAA Zlata odličnost