Uradni list

Številka 83
Uradni list RS, št. 83/2015 z dne 4. 11. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 83/2015 z dne 4. 11. 2015

Kazalo

3302. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu B26 POLJE-del in B24 SP. STOL-del, stran 9143.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO 1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 in 76/14 – odl. US) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15) je Občinski svet Občine Kamnik na 9. seji dne 21. 10. 2015 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu B26 POLJE-del in B24 SP. STOL-del 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt B26 POLJE-del in B24 SP. STOL-del (v nadaljevanju: OPPN). OPPN je izdelala družba Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem, d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 347-12, v septembru 2015.
2. člen 
(sestavni deli OPPN) 
Sestavni deli OPPN so:
A. BESEDILO ODLOKA
B. GRAFIČNI DEL
1. 
Izsek iz dolgoročnega družbenega plana
1.1 
Dolgoročni plan (izsek)
M 1:5000
2. 
Prikaz lege prostorske ureditve na širšem območju
2.1 
Vplivi in povezave s sosednjimi območji
M 1:5000
3. 
Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1 
Katastrski načrt s prikazom območja OPPN
M 1:1000
3.2 
Katastrski načrt s prikazom območja OPPN in prostorskih enot
M 1:1000
3.3
Geodetski načrt s prikazom območja OPPN
M 1:1000
3.4
Načrt parcelacije – prikaz na katastrskem načrtu
M 1:500
4. 
Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1 
Zazidalna situacija
M 1:500
4.2 
Značilni prerezi
M 1:500
4.3.1 
Prikaz prometne ureditve in idejne višinske regulacije – 1. faza
M 1:500
4.3.2 
Prikaz prometne ureditve in idejne višinske regulacije – 2. faza
M 1:500
4.4 
Prikaz komunalnih vodov in naprav
M 1:500
5. 
Prikaz ureditev za varovanje
5.1
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
M 1:500
3. člen 
(priloge OPPN) 
Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz dolgoročnega in družbenega plana Občine Kamnik.
2. Prikaz stanja v prostoru.
3. Strokovne podlage in posebni elaborati.
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN.
6. Povzetek za javnost.
II. MEJA IN OBSEG OBMOČJA 
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: 701/1, 701/2, 1179, 701/4, 701/3, 709/25, 709/22, 709/24, 709/23, 709/20, 709/18, 709/19, 709/13, 709/14, 709/15, 709/16, 709/30, 709/11, 709/3, 709/4, 709/5, 709/35, 709/36, 709/17, 709/21, vse k.o. Podgorje, in 456/16, 456/17, 456/48, 456/49, vse k.o. Šmarca.
(2) Površina obravnavanega območja je 7,34 ha.
(3) Meja območja OPPN poteka iz severozahodne točke zemljišča parc. št. 701/1, k.o. Podgorje po zahodnem robu zemljišča in se nato nadaljuje po zahodnem robu zemljišč parc. št. 701/2, 701/4 in 701/3, vse k.o. Podgorje. Ob stiku z zemljiščem parc. št. 709/1, k.o. Podgorje, zavije proti vzhodu po južnem robu parc. št. 701/3, k.o. Podgorje in se nadaljuje po južnem robu parc. št. 709/25, k.o. Podgorje do stičišča s parcelama št. 1177/3, k.o. Podgorje in 456/23, k.o. Šmarca, kjer zavije proti severu po vzhodni strani parcel 709/25 in 709/22 k.o. Podgorje, ter se nadaljuje od stičišča s parcelo št. 456/48, k.o. Šmarca, po njeni južni meji in po južni meji zemljišča parc. št. 456/17, k.o. Šmarca. Ob stiku z jugozahodnim vogalom zemljišča parc. št. 456/15, k.o. Šmarca, zavije proti severu po vzhodnem robu zemljišč 456/17, 456/16, k.o. Šmarca, 709/16, 709/15, 709/14, 709/13, vse k.o. Podgorje, ter na vzhodnem robu parc. št. 709/16, k.o. Podgorje, na meji s parc. št. 456/9, k.o. Šmarca, kjer se meja obrne proti zahodu, po severnem robu parcel 709/16, 709/19, 709/18, vse k.o. Podgorje in nadaljuje v isti smeri po robu parcel 709/20, 709/23, obe k.o. Podgorje, in prek parcele št. 1179, k.o. Podgorje, do severovzhodnega vogala parc. št. 701/1, k.o. Podgorje, kjer se nadaljuje po severnem robu parc. št. 701/1, k.o. Podgorje in se zaključi v izhodiščni točki.
(4) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega načrta št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.3 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.
5. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) Območje OPPN je prostor, ki je na severni strani omejen z južnim robom Korenove ceste (B29 KORENOVA) in območjem B23 JATA, na zahodni strani meji na območje B25 FRUCTAL, na vzhodni strani meji na zahodni del območja B24 SP. STOL ter na južni strani na razvojno območje iz dolgoročnega in družbenega plana Občine Kamnik in območje B30 LETALIŠČE.
(2) Vsa sosednja območja, razen B29 KORENOVA in B30 LETALIŠČE, so po dolgoročnem družbenem planu Občine Kamnik namenjena za proizvodnjo in skladišča.
(3) Komunalna ureditev je povezana s sosednjimi območji. Območje OPPN se navezuje na kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko, telekomunikacijsko in plinovodno omrežje sosednjih območij.
(4) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi območji«.
III. FUNKCIJE OBMOČJA 
6. člen 
(namembnost objektov in zemljišč) 
(1) Površine v območju tega OPPN so po dolgoročnem družbenem planu Občine Kamnik namenjene za proizvodnjo in skladišča.
(2) Dopustne dejavnosti so navedene v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11).
(3) Območje je razdeljeno na prostorske enote (PE): (PE-1), (PE-2), (PE-3), (PE-4), (PE-5a), (PE-5b), (PE-6), (PE-7), (PE-8), (PE-9) in (PE-10).
(4) V prostorski enoti (PE-1) so dopustne naslednje dejavnosti:
12112
Gostilne, restavracije in točilnice
12203
Druge poslovne stavbe
12303 
Bencinski servisi
Dovoljeni so nadzemni in/ali podzemni rezervoarji za naftne derivate. V primeru izvedbe podzemnih rezervoarjev, spodnja kota teh objektov ne sme segati v globino več kot 8 m pod nivo terena. Rezervoarji, pretakalne ploščadi in razvodni cevovodi morajo biti zgrajeni v skladu z določili Uredbe o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah (Uradni list RS, št. 104/09, 29/10, 105/10) ter s Pravilnikom o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 114/04, 54/05, 111/09, 17/14 – EZ-1) oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
V skladu s prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06 in 58/11) (Prepovedi, omejitve in zaščitni ukrepi za posege v okolje glede na stopnjo varovanja na notranjih območjih) oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, je gradnja objektov – izvedba bencinskega servisa – na tem območju izjemoma možna (kategorija: pp) ob predhodno izvedeni analizi tveganja za onesnaženje.
12304
Stavbe za storitvene dejavnosti
12420
Garažne stavbe
12510 
Industrijske stavbe
Dovoljene so industrijske stavbe, v katerih je raba kemikalij omejena na sekundarno rabo (nujne pri delu potrebne kemikalije kot pomožne surovine v delovnih procesih izdelave osnovnega izdelka ali osnovne dejavnosti – uporabljajo se kemikalije v originalnih embalažah za potrebe proizvodnje, storitvene dejavnosti in skladiščenje za potrebe proizvodnje ali storitvene dejavnosti). Primarna raba kemikalij ni dovoljena (proizvodnja kemikalij, mešanje kemikalij z namenom pridobitve kemijskega proizvoda, pretakanje kemikalij za potrebe distribucije).
Pri prometu s kemikalijami je potrebno upoštevati Zakon o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99, 11/01 – ZffS, 65/03, 47/04 – ZdZPZ, 61/06 – ZbioP, 16/08, 9/11, 83/12 – ZFfS -1), oziroma predpise, ki urejajo to področje.
21120
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
22110 
Naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi
Naftovodi niso dovoljeni. Izvedba plinovodov na tem območju je možna ob predhodno izvedeni analizi tveganja za onesnaženje.
22210
Lokalni (distribucijski) plinovodi
22221 
Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo
22223 
Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti
Vodnjaki niso dovoljeni. Dovoljeni so le ponikovalni vodnjaki za globinsko odvajanje meteorne vode (iz utrjenih površin mora biti meteorna voda speljana preko lovilcev olj v ponikanje), izvedba vrtin za montažo toplotnih črpalk, ki se napajajo iz geotermalne energije, sistem voda-voda.
22232 
Čistilne naprave
Do izvedbe kanalizacijskega sistema za celotno območje OPPN, ko se tudi ta prostorska enota priključi na javno kanalizacijsko omrežje, se predvidi mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 populacijskih enot, kar je v skladu s Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06 in 58/11), oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
Dovoljene so tudi čistilne naprave za odpadno tehnološko vodo, ki bi nastala na območju, katerih iztok (ustrezno prečiščenih vod) mora biti obvezno speljan v javno kanalizacijo. Čistilne naprave ne smejo imeti iztokov v naravo.
(5) V prostorski enoti (PE-3) so dopustne naslednje dejavnosti:
12112 
Gostilne, restavracije in točilnice
12203 
Druge poslovne stavbe
12301 
Trgovske stavbe
Dovoljene so prodajalne v skladiščnih objektih do velikosti 20% celotnega objekta.
12304
Stavbe za storitvene dejavnosti
12410 
Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe
12420 
Garažne stavbe
12510 
Industrijske stavbe
Dovoljene so industrijske stavbe, v katerih je raba kemikalij omejena na sekundarno rabo (nujne pri delu potrebne kemikalije kot pomožne surovine v delovnih procesih izdelave osnovnega izdelka ali osnovne dejavnosti – uporabljajo se kemikalije v originalnih embalažah za potrebe proizvodnje, storitvene dejavnosti in skladiščenje za potrebe proizvodnje ali storitvene dejavnosti). Primarna raba kemikalij ni dovoljena (proizvodnja kemikalij, mešanje kemikalij z namenom pridobitve kemijskega proizvoda, pretakanje kemikalij za potrebe distribucije).
Pri prometu s kemikalijami je potrebno upoštevati Zakon o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99, 11/01 – ZffS, 65/03, 47/04 – ZdZPZ, 61/06 – ZbioP, 16/08, 9/11, 83/12 – ZFfS-1), oziroma predpise, ki urejajo to področje.
12520 
Rezervoarji, silosi in skladišča
Dovoljeni so objekti za skladiščenje nenevarnih snovi po Pravilniku o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11) oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
12650 
Stavbe za šport
12711 
Stavbe za rastlinsko pridelavo
Dovoljeni so objekti pod pogojem, da se pri rastlinski pridelavi ne uporabljajo fitofarmacevtska sredstva.
12712 
Stavbe za rejo živali
Tovrstne stavbe so dovoljene ob predhodno izvedeni analizi tveganja po Pravilniku o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11) oziroma predpisih, ki urejajo to področje in se izvede v postopku pridobivanja vodnega soglasja.
12713 
Stavbe za spravilo pridelka
12714 
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
12740 
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
21120 
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
22121 
Daljinski vodovodi
22130 
Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja
22140 
Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
22210 
Lokalni (distribucijski) plinovodi
22221 
Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo
22222 
Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak
22223 
Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti
Vodnjaki niso dovoljeni. Dovoljeni so le ponikovalni vodnjaki za globinsko odvajanje meteorne vode (iz utrjenih površin mora biti meteorna voda speljana na lovilce olj) in izvedba vrtin ter montaža toplotnih črpalk, ki se napajajo iz geotermalne energije, sistem voda-voda.
22231 
Cevovodi za odpadno vodo
22232 
Čistilne naprave
Čistilne naprave ne smejo imeti iztokov v naravo. Dovoljene so le čistilne naprave za odpadno tehnološko vodo, ki bi nastala na območju, katerih iztok (ustrezno prečiščenih vod) mora biti obvezno speljan v javno kanalizacijo.
22240 
Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
24203 
Objekti za ravnanje z odpadki
Zbiranje odpadkov je dovoljeno v zbirnih centrih, kjer so na voljo posebni kontejnerji za zbiranje odpadkov, postavljeni na utrjene površine z urejenimi robniki in odtoki na lovilce olj. Nevarni odpadki morajo biti skladiščeni v zaprtih objektih brez iztokov. Kontejnerji za zbiranje tekočin morajo biti postavljeni v lovilne posode, ki lahko sprejmejo celotno količino morebitno razlite uskladiščene snovi.
(6) V prostorskih enotah (PE-2), (PE-5a), (PE-5b), (PE-6), (PE-7) so dopustne naslednje dejavnosti:
12112 
Gostilne, restavracije in točilnice
12203 
Druge poslovne stavbe
12301 
Trgovske stavbe
Dovoljene so prodajalne v skladiščnih objektih do velikosti 20% celotnega objekta.
12304
Stavbe za storitvene dejavnosti
12410 
Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij in z njimi povezane stavbe
12420 
Garažne stavbe
12510 
Industrijske stavbe
Dovoljene so industrijske stavbe, v katerih je raba kemikalij omejena na sekundarno rabo (nujne pri delu potrebne kemikalije kot pomožne surovine v delovnih procesih izdelave osnovnega izdelka ali osnovne dejavnosti – uporabljajo se kemikalije v originalnih embalažah za potrebe proizvodnje, storitvene dejavnosti in skladiščenje za potrebe proizvodnje ali storitvene dejavnosti). Primarna raba kemikalij ni dovoljena (proizvodnja kemikalij, mešanje kemikalij z namenom pridobitve kemijskega proizvoda, pretakanje kemikalij za potrebe distribucije).
Pri prometu s kemikalijami je potrebno upoštevati Zakon o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99, 11/01 – ZffS, 65/03, 47/04 – ZdZPZ, 61/06 – ZbioP, 16/08, 9/11, 83/12 – ZFfS-1), oziroma predpise, ki urejajo to področje.
12520 
Rezervoarji, silosi in skladišča
Dovoljeni so objekti za skladiščenje nenevarnih snovi po Pravilniku o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11) oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
V (PE-7) je dovoljena ohranitev obstoječih objektov za skladiščenje naftnih derivatov z volumnom 2 x 200 m³, obdanih s tesnjeno lovilno skledo enake prostornine in zavarovanih z ustreznimi tehničnimi ukrepi, ki omogočajo nadzor nad morebitnim razlitjem v skladu z 8. členom Odloka o zavarovanju podtalnice Domžalsko-Mengeškega polja na območju Občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 34/87) oziroma veljavnimi predpisi.
Skladiščne kapacitete rezervoarjev na območju PE-7 ni dovoljeno povečevati oziroma dograjevati.
12650 
Stavbe za šport
12711 
Stavbe za rastlinsko pridelavo
Možni so objekti pod pogojem, da se pri rastlinski pridelavi ne uporabljajo fitofarmacevtska sredstva.
12712 
Stavbe za rejo živali
Tovrstne stavbe so dovoljene ob predhodno izvedeni analizi tveganja po Pravilniku o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11) oziroma predpisih, ki urejajo to področje in se izvede v postopku pridobivanja vodnega soglasja.
12713 
Stavbe za spravilo pridelka
12714 
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
12740 
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
21120 
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
22110 
Naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi
Naftovodi niso dovoljeni. Izvedba plinovodov na tem območju možna ob predhodno izvedeni analizi tveganja za onesnaženje. Znotraj območja že obstaja prenosni plinovod.
22121 
Daljinski vodovodi
22130 
Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja
22140 
Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
22210 
Lokalni (distribucijski) plinovodi
22221 
Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo
22222 
Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni zrak
22223 
Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti
Vodnjaki niso dovoljeni. Dovoljeni so le ponikovalni vodnjaki za globinsko odvajanje meteorne vode (iz utrjenih površin mora biti meteorna voda speljana preko lovilcev olj v ponikanje), izvedba vrtin za montažo toplotnih črpalk, ki se napajajo iz geotermalne energije, sistem voda-voda.
22231 
Cevovodi za odpadno vodo
22232 
Čistilne naprave
Možne so le čistilne naprave za odpadno tehnološko vodo, katerih iztok (ustrezno prečiščenih vod) mora biti obvezno speljan v javno kanalizacijo (ne smejo imeti iztokov v naravo).
22240 
Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
(7) V prostorski enoti (PE-4) so dopustne naslednje dejavnosti:
12112 
Gostilne, restavracije in točilnice
12201 
Stavbe javne uprave
12202 
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
12203 
Druge poslovne stavbe
12301 
Trgovske stavbe
12304
Stavbe za storitvene dejavnosti
12410 
Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe
12420 
Garažne stavbe
21120 
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
22110 
Naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi
Naftovodi niso dovoljeni. Izvedba plinovodov na tem območju možna ob predhodno izvedeni analizi tveganja za onesnaženje. Na tej lokaciji že obstaja prenosni plinovod.
22121 
Daljinski vodovodi
22130 
Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja
22140 
Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
22221 
Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo
22222 
Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni zrak
22223 
Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti
Vodnjaki niso dovoljeni. Dovoljeni so le ponikovalni vodnjaki za globinsko odvajanje meteorne vode (iz utrjenih površin mora biti meteorna voda speljana preko lovilcev olj), izvedba vrtin za montažo toplotnih črpalk, ki se napajajo iz geotermalne energije, sistem voda-voda.
22231 
Cevovodi za odpadno vodo
22232 
Čistilne naprave
Možne so le čistilne naprave za odpadno tehnološko vodo, katerih iztok (ustrezno prečiščenih vod) mora biti obvezno speljan v javno kanalizacijo (ne smejo imeti iztokov v naravo).
22240 
Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
(8) V prostorskih enotah (PE-8), (PE-9), (PE-10) so dopustne naslednje dejavnosti:
21120 
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
22210 
Lokalni (distribucijski) plinovodi
22221 
Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo
22222 
Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak
22223 
Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti
Vodnjaki niso dovoljeni. Dovoljeni so le ponikovalni vodnjaki za globinsko odvajanje meteorne vode (z utrjenih površin mora biti meteorna voda speljana preko lovilcev olj), izvedba vrtin za montažo toplotnih črpalk, ki se napajajo iz geotermalne energije, sistem voda-voda.
22231 
Cevovodi za odpadno vodo
22232 
Čistilne naprave
Možne so le čistilne naprave za odpadno tehnološko vodo, katerih iztok (ustrezno prečiščenih vod) mora biti obvezno speljan v javno kanalizacijo (ne smejo imeti iztokov v naravo).
22240 
Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
(9) Meje med prostorskimi enotami so prikazane v grafičnem načrtu 3.2 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN in prostorskih enot«.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE 
7. člen 
(splošni lokacijski pogoji in pogoji za projektiranje za prostorske enote (PE-1), (PE-2), (PE-3), (PE-4), (PE-5a), (PE-5b), (PE-6) in (PE-7) 
(1) Prostorske enote je možno deliti na manjše enote, ki morajo biti urejene kot zaključene celote. V kolikor gre za fazno izgradnjo objekta, je potrebno prikazati idejno rešitev za celoten objekt.
(2) V prostorski enoti je določena gradbena meja (GM), s katero so poleg meje za gradnjo objektov nad terenom in v kleti zagotovljeni minimalni odmiki predvidenih objektov 5 m od cestišč.
(3) Zunaj gradbene meje je dovoljeno graditi ceste, uvoze, parkirišča, uvozne rampe, oporne zidove in komunalno infrastrukturo.
(4) Znotraj prostorske enote je določen faktor zazidanosti (FZ).
(5) Če je predvidena ena kletna etaža, je možna podkletitev v velikosti dovoljenega faktorja pozidave, če sta predvideni dve kletni etaži, je dovoljena skupna bruto etažna površina obeh kleti v velikosti faktorja pozidave.
(6) V PE4 je možna izgradnja dveh kleti v velikosti gradbene meje za klet.
(7) Izkop gradbene jame lahko sega v globino največ 9 m pod koto sedanjega terena.
(8) Pri oblikovanju objektov je treba upoštevati, da so predvidene ravne, enokapne ali dvokapne strehe z blagim naklonom do 10°. Strehe morajo biti zakrite s fasado in sleme objekta višinsko ne sme presegati venca na fasadi (ne velja za nadstreške). Na fasadah so dovoljeni konzolni nadstreški, ki morajo biti enotno oblikovani.
(9) Pri barvi fasad se ne sme uporabljati močnih sintetičnih barv. Uporabljajo naj se pastelni, zemeljski toni. Uporaba močnih sintetičnih tonov je dovoljena le za označevalne table na strehi ali na fasadi.
(10) Na strehi objektov je dovoljena postavitev elementov za izkoriščanje sončne energije in postavitev označevalnih tabel.
(11) Zazidalna zasnova prostorskih enot je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.1. »Zazidalna situacija«.
8. člen 
(lokacijski pogoji in pogoji za projektiranje) 
(PE-1)
(1) Prostorska enota (PE-1) se nahaja na severozahodnem delu območja OPPN.
(2) Velikost prostorske enote je 0,73 ha.
(3) Območje (PE-1) je razdeljeno na severni in južni del, ki ju razmejuje koridor plinovoda širine 10 m.
(4) Največji dovoljeni faktor zazidanosti (FZ) je 0,6.
(5) Višina objektov na severnem delu, ob Korenovi cesti je predvidena do 8 m, na južnem delu enote urejanja pa do 12 m.
(6) Na severnem delu so predvideni objekti bencinskega servisa, skupaj v velikosti 23,35 x 49,0 m, na južnem delu pa objekti namenjeni servisu in pregledu vozil, v velikosti 47,50 x 25,0 m.
(7) Če gradnja predvidenih objektov ne bo realizirana, je dopustna gradnja pod pogoji, ki jih za gradnjo v tej prostorski enoti določa ta odlok.
(8) Uvoz za bencinski servis je predviden iz Korenove ceste, izvoz pa prek dovozne ceste na vzhodni strani. Za potrebe servisa za pregled vozil je urejen uvoz s servisne ceste na vzhodni strani in izvoz na servisno cesto na zahodni strani.
(PE-2)
(1) Prostorska enota (PE-2) se nahaja na osrednjem in zahodnem delu območja OPPN.
(2) Velikost prostorske enote je 1,49 ha.
(3) Največji faktor zazidanosti (FZ) je 0,6, maksimalna dovoljena višina objektov je 12 m.
(4) Za dele prostorske enote je možno urediti več dovozov s servisnih javnih cest in sicer na južni, zahodni in vzhodni strani enote.
(PE-3)
(1) Prostorska enota (PE-3) se nahaja na jugozahodni strani območja OPPN.
(2) Velikost prostorske enote je 0,67 ha.
(3) Največji faktor zazidanosti (FZ) je 0,6, največja dovoljena višina objektov je 10,5 m.
(4) Za dele prostorske enote je možno urediti več dovozov s servisnih javnih cest in sicer na severni in zahodni strani enote.
(5) Južni rob enote (PE-3) je vedutno zelo izpostavljen in se nadaljuje na zemljišča, kjer ni predvidena pozidava, zato je treba po izgradnji objektov južno mejo zasaditi s primerno vegetacijo (drevesa, grmovnice).
(PE-4)
(1) Prostorska enota (PE-4) se nahaja na severovzhodni strani območja OPPN neposredno ob Korenovi cesti.
(2) Velikost prostorske enote je 0,27 ha.
(3) Največji faktor zazidanosti (FZ) je 0,8, največja dovoljena višina objektov je 8,0 m.
(4) Klet objekta lahko sega izven gradbene meje in sicer do 3,5 m na severovzhodni in jugozahodni strani, do 6,0 m na severozahodni strani in do 13,7 m na jugovzhodni strani.
(5) Za dele prostorske enote je možno je urediti več dovozov s servisnih javnih cest in sicer na vzhodni, zahodni in južni strani enote.
(PE-5a); (PE-5b)
(1) Prostorski enoti (PE-5a) in (PE-5b) se nahajata na osrednjem in jugozahodnem delu območja OPPN.
(2) Velikost prostorske enote (PE-5a) je 1,50 ha, velikost enote (PE-5b) je 0,48 ha.
(3) Največji faktor zazidanosti (FZ) za (PE-5a) je 0,6 in za (PE-5b) 0,65, največja dovoljena višina objektov je 12,0 m.
(4) Za dele prostorske enote je možno urediti več dovozov s servisnih javnih cest in sicer na vzhodni in zahodni strani enote.
(PE-6)
(1) Prostorska enota (PE-6) se nahaja na jugovzhodnem delu območja OPPN.
(2) Velikost prostorske enote je 1,11 ha.
(3) Največji faktor zazidanosti (FZ) je 0,6, največja dovoljena višina objektov je 10,5 m.
(4) Dovoz je predviden s servisne javne ceste na severozahodni strani.
(5) Južni rob enote je vedutno zelo izpostavljen in se nadaljuje na zemljišča, kjer ni predvidena pozidava, zato je treba po izgradnji objektov na južni meji postaviti nasip in ga zasaditi s primerno vegetacijo (drevesa, grmovnice).
(PE-7)
(1) Prostorska enota (PE-7) se nahaja na severovzhodnem delu območja OPPN.
(2) Velikost prostorske enote je 0,49 ha.
(3) Na severnem delu enote se nahaja plinska postaja.
(4) V severozahodnem delu je predviden objekt D v velikosti 18,00 x 9,00 m. Če gradnja predvidenega objekta ne bo realizirana, je dopustna gradnja pod pogoji, ki jih za gradnjo v tej prostorski enoti določa ta odlok.
(5) Na južnem delu enote se nahajajo obstoječi objekti A, B in C. V objektu B sta dva rezervoarja za skladiščenje naftnih derivatov po 200 m³, obdana s tesnjeno lovilno skledo enake prostornine in zavarovana z ustreznimi tehničnimi ukrepi, ki omogočajo nadzor nad morebitnim razlitjem.
(6) V okviru gradbene meje (GM) je dopustna dozidava ali rušitev obstoječih objektov in gradnja novih objektov pod pogoji, ki jih za gradnjo v tej prostorski enoti določa ta odlok.
(7) Največji faktor zazidanosti (FZ) je 0,6, največja dovoljena višina objektov je 12,0 m.
(8) Dovoz je predviden s servisne ceste na zahodni strani.
(PE-8)
(1) Prostorska enota (PE-8) se nahaja na jugovzhodnem delu območja OPPN.
(2) Velikost prostorske enote je 0,13 ha.
(3) Dovoz je urejen s servisne ceste na severni strani.
(4) Južni rob enote je vedutno zelo izpostavljen in se nadaljuje na zemljišča, kjer ni predvidena pozidava, zato je treba po izgradnji objektov južno mejo zasaditi s primerno vegetacijo (drevesa, grmovnice).
(PE-9)
(1) Prostorska enota (PE-9) se nahaja na zahodnem delu območja OPPN.
(2) Velikost prostorske enote je 0,14 ha.
(3) Predvidena širina cestišča je 7,0 m, na zahodni strani se predvideva še 1,5 m širok pas za ureditev pešpoti. Preko te prostorske enote bodo potekali tudi primarni komunalni vodi.
(PE-10)
(1) Prostorska enota (PE-10) se nahaja v osrednjem delu območja OPPN.
(2) Velikost prostorske enote je 0,33 ha.
(3) Predvidena širina cestišča je 7,0 m na vsaki strani je dodan še 1,5 m širok pas za ureditev na eni strani pešpoti in na drugi strani zelenice. Po območju (PE-10) bodo potekali tudi primarni komunalni vodi.
(4) V jugovzhodnem delu prostorske enote (PE-10) je predvidena postavitev nove transformatorske postaje.
9. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena na površinah znotraj posamezne prostorske enote.
(2) Dovoljena je:
– gradnja pomožnih komunalnih objektov,
– postavitev urbane opreme,
– postavitev objektov za oglaševanje v območju (GM). Največja dovoljena višina objektov za oglaševanje na strehi objektov je 3 m nad vencem objekta. Dovoljena velikost tabel za oglaševanje je 10% posamezne fasadne površine,
– postavitev označevalnih tabel. Največja dovoljena višina tabel za označevanje na strehi objektov je 3 m nad vencem objekta. Dovoljena velikost tabel za označevanje je 10% posamezne fasadne površine,
– gradnja nadstreškov (prostostoječih in konzolnih na fasadah objektov) in kolesarnic v območju (GM) in v okviru dovoljenega FZ,
– gradnja ograje,
– gradnja podpornega zidu,
– gradnja male komunalne čistilne naprave (dovoljeno v PE-1),
– gradnja priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– gradnja samostojnega parkirišča,
– ureditev kolesarske in pešpoti.
10. člen 
(oblikovanje zunanjih površin) 
(1) Na zunanjih površinah znotraj posamezne prostorske enote je dovoljena ureditev cest in manipulativnih površin, uvozov in izvozov, parkirišč in zelenic oziroma parkovnih ureditev.
(2) Ograje do višine 1,8 m so lahko postavljene na meji prostorske enote ali med lastniki zemljišč znotraj prostorske enote. Ograje morajo biti žičnate in so lahko ozelenjene.
(3) Dovoljeno je nasipavanje terena v sklopu spreminjanja konfiguracije terena za zunanjo hortikulturno ureditev do višine 1,8 m.
11. člen 
(parcelacija) 
(1) (PE-1)
Zemljišče (P1) meri 0,73 ha in obsega parceli št.: 701/1-del in 1179-del, obe v k.o. Podgorje.
(2) (PE-2)
Zemljišče (P2) meri 1,49 ha in obsega parcele št. 701/1 del, 701/2, 701/4 in 1179-del, vse v k.o. Podgorje.
(3) (PE-3)
Zemljišče (P3) meri 0,67 ha in obsega parceli št. 701/3 del in 709/25-del, vse v k.o. Podgorje.
(4) (PE-4)
Zemljišče (P4) meri 0,27 ha in obsega parcele št. 709/16-del, 709/18, 709/19-del in 709/20-del, vse v k.o. Podgorje.
(5) (PE-5a); (PE-5b)
Zemljišči (P5/1 + P5/2) merita 1,98 ha (P5/1 = 1,50 ha; P5/2 = 0,48 ha) in obsegata parcele št. 709/20-del, 709/21-del, 709/22-del, 709/23-del, 709/24-del, 709/36-del, vse v k.o. Podgorje.
(6) (PE-6)
Zemljišče (P6) meri 1,11 ha in obsega parcele št. 709/20-del, 709/21-del, 709/22-del, 709/24-del in 709/25-del vse v k.o. Podgorje.
(7) (PE-7)
Zemljišče (P7) meri 0,49 ha in obsega parcele št. 709/3, 709/4, 709/5, 709/11, 709/30, 709/35-del, vse v k.o. Podgorje.
(8) (PE-8)
Zemljišče (P8) meri 0,13 ha in obsega parceli št. 709/16-del in 709/17 obe v k.o. Podgorje in parcele št. 456/16-del, 456/17, 456/48 in 456/49 vse v k.o. Šmarca.
(9) (PE-9)
Zemljišče (P9) meri 0,14 ha in obsega parcele št. 709/13, 709/14, 709/15, 709/16-del, 709/19-del, 709/35-del, 709/36-del, vse v k.o. Podgorje, ter parcelo št. 456/16-del v k.o. Šmarca.
(10) (PE-10)
Zemljišče (P10) meri 0,33 ha in obsega parcele št. 701/1-del, 701/3-del, 701/4-del, 709/20-del, 709/22-del, 709/23-del, 709/24-del, 709/25-del, 1179-del, vse v k.o. Podgorje.
(11) Zemljišča je možno kasneje deliti na manjše parcele, vendar ne manjše kot 600 m2 (to ne velja za komunalno infrastrukturo).
(12) Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnega načrta številka 3.4 »Načrt parcelacije – prikaz na katastrskem načrtu«.
12. člen 
(etapnost gradnje) 
Z OPPN predvidena gradnja se lahko izvede etapno v posamezni prostorski enoti ob pogoju, da lahko vsaka etapa funkcionira samostojno. Predhodno je treba izvesti pripadajočo komunalno in prometno infrastrukturo.
13. člen 
(površine javnega dobra in javne rabe) 
Vse prostorske enote v območju OPPN so lastniške, razen PE-10, ki je predvidena kot javna cesta.
V. PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO 
14. člen 
(prometno urejanje) 
A. Motorni in peš promet ter priključitev na javno cestno omrežje
(1) Območje se nahaja ob cesti R2 – 413, odsek 1081 Moste–Duplica. Prometna ureditev območja OPPN se navezuje na regionalno cesto (Korenovo), in to preko dveh dovoznih cest znotraj območja OPPN. Na zahodni strani se območje navezuje na dovozno cesto, ki vodi do objekta Meso Kamnik in je izven območja urejanja. Predvidena je dovozna cesta (PE-10) po sredini območja, ki se na južni strani poveže na obstoječo zahodno cesto in na severu na Korenovo cesto preko predvidenega priključka desno-desno.
(2) Dovozne ceste (PE-10), (PE-9) in povezovalne ceste znotraj območja OPPN morajo biti minimalne širine 7,0 m, opremljene z javno razsvetljavo (javne ceste), cestnimi robniki in enostranskim hodnikom za pešce širine najmanj 1,5 m. Velikost radijev in preglednih trikotnikov se mora določiti glede na širino ceste in promet, ki bo potekal po cesti, v skladu z veljavnimi predpisi za projektiranje cest.
(3) Na vzhodni strani poteka dovozna cesta (PE-9), ki se navezuje na Korenovo cesto preko obstoječega križišča.
(4) Za dovozni cesti (PE-9) in (PE-10) je treba predvideti razširitev priključkov na regionalno cesto, v skladu s Prometno analizo križišč v območju B26 POLJE in B24 SP. STOL (LUZ d.d., št. projekta 7567), ki predvideva izvedbo priključkov v 1. fazi in 2. fazi.
(5) Predvidena ureditev priključkov na regionalno cesto je razvidna iz grafičnega načrta številka 4.3.1 »Prikaz prometne ureditve in idejne višinske regulacije 1 – faza« in grafičnega načrta 4.3.2 »Prikaz prometne ureditve in idejne višinske regulacije 2 – faza«.
(6) Za predvidene priključke na regionalno cesto je na podlagi smernic Direkcije RS za ceste treba izdelati projekte priključkov, ter pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste.
B. Mirujoči promet
Parkiranje v posameznih enotah urejanja prostora je treba urediti tako, da bo zagotovljeno zadostno število parkirnih mest (PM), v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
C. Idejna višinska regulacija
(1) Zunanja ureditev naj bo prilagojena obstoječemu terenu in višinskim kotam obodnih cest.
(2) Izhodiščne kote na Korenovi cesti in dovoznih cestah so razvidne iz grafičnega prikaza št. 4.3. »Prikaz prometne ureditve in idejne višinske regulacije«.
15. člen 
(komunalna ureditev) 
A. Splošni pogoji za komunalno in energetsko urejanje v območju OPPN
(1) Novi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječe ter predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer na kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje.
(2) Javne ceste morajo biti opremljene z javno razsvetljavo.
(3) Objekti so lahko priključeni na plinovodno in telekomunikacijsko omrežje.
(4) Priključitev se izvede po pogojih upravljavcev posameznih komunalnih vodov.
(5) Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.
(6) Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti med seboj usklajene z upoštevanjem predpisanih medsebojnih odmikov in odmikov do preostalih naravnih ali grajenih struktur.
(7) Gradnja infrastrukture mora glede na faznost izgradnje potekati sočasno tako, da ne prihaja do večkratnih prekopavanj ali pa jo je treba zgraditi pred izgradnjo objektov.
(8) Poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, če jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju, pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku.
(9) Če bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela in o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov.
(10) Dovoljene so gradnja in ureditve naslednjih infrastrukturnih objektov: cestne ureditve, pomožnih energetskih objektov (razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk za utekočinjeni naftni plin), pomožnih telekomunikacijskih objektov, pomožnih komunalnih objektov.
(11) Dovoljeno je prilagajanje poteka podzemne in nadzemne infrastrukturne napeljave glede na terenske zahteve pred in med gradnjo.
(12) Dovoljene so spremembe tras infrastrukturnih vodov znotraj OPPN glede na dejanske potrebe načrtovanih objektov, v primeru tehnično ugodnejših rešitev poteka vodov, predlaganih s strani upravljavca komunalne infrastrukture in v kolikor bi prišlo do nestrinjanja lastnikov zemljišč pri pridobivanju služnostnih pravic za gradnjo.
(13) Vse spremembe potekov infrastrukturne napeljave in priključkov morajo biti predhodno usklajene z upravljavcem le-teh.
(14) Lokacije komunalnih priključkov za posamezne prostorske enote so informativne in se morajo definirati ob izdelavi projektov za gradbeno dovoljenje.
(15) Potek komunalne in energetske infrastrukture je razviden iz grafičnega načrta številka 4.4. »Prikaz komunalnih vodov in naprav«.
B. Vodovodno omrežje v območju OPPN
(1) Predvidena je dograditev vodovodnega omrežja, skladno s pogoji upravljavca.
(2) Ureditveno območje se mora oskrbovati z vodo iz obstoječega primarnega vodovoda PE DN 280, ki poteka po severnem delu območja OPPN.
(3) Predvideti in zgraditi se mora nov povezovalni vod od obstoječega omrežja PE DN 280, ki poteka ob Korenovi cesti, do obstoječega omrežja DUCTILE DN 200, ki poteka ob dovozni cesti za Meso Kamnik. Na povezovalni vod morajo biti prek sekundarnih vodov in priključkov priključeni vsi obstoječi in predvideni objekti znotraj OPPN.
(4) Obstoječe omrežje bivše tovarne STOL se mora po zgraditvi novega vodovodnega omrežja ukiniti.
(5) Vodovodne cevi morajo biti iz nodularne litine NL K9 in imeti sidrni spoj.
(6) Objekti morajo biti od glavnega voda oddaljeni najmanj 4,0 m, sekundarnega voda 3,0 m, od deponije z odpadnimi in škodljivimi snovmi najmanj 5,0 m, od ograj in dreves 2,0 m, od opornih zidov oziroma drugih arhitektonskih ovir najmanj 1,0 m. Če so odmiki manjši, je treba pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(7) Predvidena je največja možna obremenitev vodovodnega omrežja v Q = 20.00 l/sek za predvideno požarno zaščito in še dodatne 3,00 l/s za potrošnjo. Razpoložljiv tlak pri izlivu hidrantov mora biti najmanj 2,5 bara. Iz javnega vodovodnega omrežja AC DN150 bo mogoče zagotoviti izračunano porabo vode.
C. Kanalizacijsko omrežje v območju OPPN
(1) Obstoječe javno kanalizacijsko omrežje S DN 1200 (A kanal), v katero se mora odvajati komunalna in tehnološka odpadna voda iz obeh ureditvenih območij, poteka južno od meje ureditvenega območja OPPN in je na jugozahodni strani oddaljena cca 120 m. Za priključitev na kanalizacijsko omrežje je predvidena rekonstrukcija obstoječega priključnega kanala Ø 40 cm z zgraditvijo novega kanala Ø 50 cm (obstoječi kanal se ohrani do zgraditve novega kanala). Vse stroške načrtov in izvedbe nosijo investitorji OPPN.
(2) Kanalizacijsko omrežje se mora predvideti in zgraditi v ločenem sistemu.
(3) Komunalna odpadna voda se mora skupaj s tehnološko vodo po predčiščenju v skladu s predpisi odvesti v javno kanalizacijo.
(4) Padavinske vode se v skladu z veljavnimi predpisi prek meteorne kanalizacije odvajajo v ponikovalnice. Padavinske vode s cest se odvedejo preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj v ponikovalnico. Padavinske vode s streh objektov se v ponikovalnice odvedejo preko peskolovov, s povoznih površin (parkirišč, dvorišč …) pa preko lovilcev olj in peskolovov.
(5) Zunanja ureditev mora biti takšna, da bo mogoče vzdrževati omrežje s komunalnimi vozili.
(6) Objekti morajo biti od osi kanalizacije oddaljeni minimalno 3,0 m. V varstvenem pasu je do 5,0 m od osi kanalizacije prepovedana zasaditev drevesnih vrst, ki razširjajo koreninski sistem v globino in širino.
D. Plinovodno omrežje v območju OPPN
Distribucijsko omrežje
(1) Za energetsko oskrbo obravnavanega območja se predvidi zemeljski plin iz javnega plinovodnega omrežja.
(2) Za objekte na območju OPPN, ki se bodo gradili ali adaptirali, se lahko predvidi priključitev objektov na javno distribucijsko plinovodno omrežje.
(3) Na območju OPPN ima Adriaplin, d.o.o., Ljubljana že zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje, odseki MEIB-PE225, ME2-PE225, ME3-PE160 in ME4-PE125. Maksimalni delovni tlak plinovodnega omrežja je 100 mbar, minimalni delovni tlak plinovodnega omrežja je 40 mbar.
(4) Na območju OPPN je treba predvideti razširitev plinovodnega omrežja.
Prenosno omrežje
(1) Preko območja OPPN potekata prenosna plinovoda:
– 10100; od 10000 v 0+852 – MRP Stol; premer 100 mm; tlak 5 bar,
– 10100; od MRP Stol – MRP Fructal; premer 80 mm; tlak 5 bar.
(2) Na obravnavanem območju se nahaja merilno-regulacijska postaja MRP Stol.
(3) Pri projektiranju je treba upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1), oziroma predpise, ki urejajo to področje.
E. Elektroenergetsko omrežje v območju OPPN
(1) Predvideni poseg v prostor znotraj varovalnega pasu obstoječih elektroenergetskih vodov oziroma objektov, ki so v lasti in upravljanju Elektra Ljubljana, d. d., je možen pod pogoji, da se zagotovi ustrezna mehanska zaščita oziroma po potrebi umik EE-vodov skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana, d. d. Pri tem je treba upoštevati zahteve iz Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, (Uradni list RS, št. 101/10, 17/14 – EZ-1) oziroma predpise, ki urejajo to področje. Posebno pozornost je treba nameniti mehanskim zaščitam zemeljskih vodov na odsekih, ki bodo potekali pod povoznimi površinami.
(2) Za napajanje predvidenih poslovno-proizvodnih objektov bo na ureditvenem območju treba zgraditi novo transformatorsko postajo (TP) 20/0.4 kV prehodne izvedbe s pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem do posameznega odjemnega mesta, ki bo po konstrukcijski zasnovi in energetski velikosti ustrezala potrebam posameznih prostorskih enot. Zaradi predvidene velikosti odjema na celotnem ureditvenem območju se po potrebi predvidi tip postaje, ki omogoča vgradnjo dveh transformatorskih enot v isto TP. Opremljena mora biti z ustreznim SN-blokom in NN-razdelilci, ki bodo zadostili potrebam odjemalcev. Nizkonapetostni izvodi do novih odjemnih mest pa morajo biti izvedeni z zemeljskimi kabli tipiziranih prerezov (Al 4 x 70 + 2,5 mm2, Al 4 x 150 + 2,5 mm2 oziroma Al 4 x 240 + 2,5 mm2) po predhodno izdelani projektni dokumentaciji.
(3) Nova TP 20/0, 4 kV naj se gradi v montažni betonski izvedbi kot samostojni objekt na lastnem odmerjenem zemljišču z zagotovljenim stalnim dostopom z osebnimi avtomobili in gradbeno mehanizacijo in katere lokacijo bo treba zagotoviti v središču območja.
(4) Objektom, ki mejijo na zahodni rob ureditvenega območja, bo v okviru razpoložljivih kapacitet sosednje TP 20/0,4 kV Podgorje Korenova, locirane na odmerjeni parc. št. 700/17, k.o. Podgorje, omogočen priklop iz omenjene TP. Na dan izdaje smernic (26. 4. 2013) je razpoložljiva moč predmetne TP ocenjena na 200 kW. Z ustrezno preureditvijo transformatorske postaje se ta poveča na 600 kW.
(5) Ob izpolnjenem pogoju minimalne priključne moči 660 kW se skladno s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje električne energije (Uradni Iist RS, št. 41/11 in 17/14 – EZ-1) znotraj ureditvenega območja dopušča priklop posameznega odjemalca na elektroenergetsko omrežje prek lastne transformatorske enote z meritvami na SN (20 kV) nivoju.
(6) Vključitev nove(ih) TP 20/0,4 kV v distribucijsko omrežje se zagotovi z vzankanjem v bližnji srednjenapetostni (20 kV) zemeljski vod tipiziranega prereza Al 150 mm2, ki poteka ob severnem robu ureditvenega območja med TP 20/0,4 kV Podgorje Alko in TP 20/0.4 kV Meso Kamnik po zemljiščih s parc. št. 720/8, 686/3, 1179, 709/8 in 709/9 vse k.o. Podgorje. Za vzankanje oziroma vključitev predvidene(ih) TP 20/0,4 kV v SN omrežje je treba uporabiti zemeljske vodnike tipiziranega prereza Al 240 mm2.
(7) Skladno s 94. členom Akta o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine (Uradni list RS, št. 59/10, 52/11 in 81/12) bo v primeru enega merilnega mesta za posameznega odjemalca, ki se bo napajal preko lastnega, neposrednega NN izvoda iz TP in ob izkazani skupni priključni moči večji oziroma enaki 130 kW, mogoče uvrstiti slednjega v odjemno skupino NN – zbiralke TP.
(8) Vsi predvideni zemeljski vodi na obravnavanem območju se uvlečejo v posebno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
F. Telekomunikacijsko omrežje v območju OPPN
(1) Na severnem robu obravnavanega območja poteka telekomunikacijsko omrežje.
(2) Pri izgradnji cestne infrastrukture je treba zagotoviti koridor za TK-kanalizacijo.
(3) Pred predvidenimi objekti se predvidi vgradnjo dovodne TK-omarice ter cevno povezavo med omarico in objektom. Do TK-omarice mora biti zagotovljen 24-urni dostop.
(4) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK-omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca omrežja.
G. Alternativni viri energije v območju OPPN
(1) Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri zasnovi novih objektov naj se upoštevajo principi za zmanjšanje porabe energije.
(2) Možna je namestitev sončnih sprejemnikov na strešinah in južno usmerjenih fasadah objektov.
H. Javna razsvetljava v območju OPPN
(1) Vse javnoprometne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, tako da bo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči zagotovljen varen in pravilen potek prometa.
(2) Vsi objekti morajo imeti zunanjo razsvetljavo objekta in parkirišča interne narave, ki mora biti v skladu z javno razsvetljavo na tem območju.
(3) Za napajanje javne razsvetljave je predvideno novo odjemno mesto ob TP postaji.
VI. VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV 
16. člen 
(varstvo okolja, naravnih virov) 
A. Splošno
(1) V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
B. Varstvo vode in podzemne vode
(1) Območje OPPN se nahaja na vodovarstvenem območju na 3. varstvenem pasu oziroma širšem območju z blažjim režimom varovanja. Pri gradnji v varstvenih območjih vodnih virov je treba upoštevati določila veljavnih odlokov in predpisov o varovanju vodnih virov.
(2) Na območju OPPN se podtalnica nahaja v globini pod 18 m.
(3) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(4) Vse tehnološke odpadne vode morajo biti skladno z veljavnimi predpisi pred iztokom očiščene do ustrezne stopnje in odvajane preko kanalizacijskega sistema izven vodovarstvenega območja.
(5) V projektni rešitvi mora biti projektno obdelano tudi hidrantno omrežje za zagotavljanje tehnološke in požarne vode. Vodni viri za požarno vodo in potrebne vodne količine za požarne namene morajo biti natančno opredeljeni. Projektna rešitev mora dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz predhodno pridobljenega vodnega dovoljenja.
(6) Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, je treba predvideti tehnične ukrepe za preprečitev razlivanja le-teh. Zgrajeni morajo biti v skladu z določili Uredbe o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah (Uradni list RS, št. 104/09, 29/10, 105/10) oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(7) Vse parkirne in povozne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi robniki in nagnjene proti vtoku v lovilec olj ustreznih dimenzij.
(8) Za nove odvzemne vode (za tehnološke, hladilne ali požarne namene) ali povečanje obstoječih je treba pridobiti pravico za rabo vode.
(9) V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti stroge ukrepe in nadzor ter delo na gradbišču organizirati tako, da ne bo prišlo do onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ter uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi v skladu z določili veljavnih odlokov in predpisov o varovanju vodnih virov. V primeru nezgode je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(10) Uporabljati je treba kemična stranišča na gradbišču.
(11) V času gradnje je prepovedano vrtati v tla z namenom izkoriščanja – črpanja podzemne vode za potrebe gradnje ali za druge potrebe.
(12) Kolikor bo treba pri izvedbi del prestaviti del kanalizacijskega in vodovodnega sistema, se je potrebno pri pripravi projektov za ta del posega, posvetovati s strokovnjaki upravljavca vodovoda.
(13) Vsa interna kanalizacija za odvod padavinskih voda s povoznih površin skladišča goriv mora biti izvedena vodotesno, kar je potrebno dokazati s preizkusom.
(14) Vsa interna kanalizacija na območju OPPN mora biti izvedena vodotesno, kar je potrebno dokazati s preizkusom.
(15) Začasne deponije presežkov zemeljskega materiala je v času gradnje treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po koncu gradnje je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba ustrezno sanirati.
(16) V primeru fazne gradnje morajo biti posamezne faze funkcionalno zaključene celote, faznost pa načrtovana tako, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na vodni vir ali stanje voda.
(17) Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(18) V skladu s 150. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZzdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14) oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo to področje se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
(19) Območje OPPN se ne nahaja v poplavnem območju.
C. Varstvo zraka
(1) Med gradnjo je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
D. Varstvo pred hrupom
(1) Območje OPPN se nahaja v IV. območju varstva pred hrupom.
(2) Gradbena dela naj potekajo le podnevi od 6. do 18. ure.
(3) Med 6.00 in 7.00 uro zjutraj hrupna dela ne smejo potekati. Gre za sledečo vrsto del: dela z uporabo pnevmatskih orodij, izkopi in odvozi zemljine, dovozi tamponskega materiala, betona ali asfalta, rezanje kovinskih ali železnih materialov.
E. Varstvo tal
(1) V primeru začasnega deponiranja izkopnega materiala na skupno deponijo na območju OPPN je treba:
– zemljo/prst deponirati ločeno,
– zavarovati lokacijo,
– izvesti posebne preventivne tehnične ukrepe za preprečitev prašenja in odnašanja s tem, da se zemljina pokrije in tako v času skladiščenja zaščiti pred zunanjimi vplivi.
(2) Lokacije začasnih in trajnih deponij izkopanega materiala morajo biti znane vnaprej, deponiranje pa se mora izvajati skladno z določbami Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 6/11) oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Med gradnjo morajo biti prizadete čim manjše površine tal; gradnja naj poteka na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del, pri gradnji pa se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin.
(4) Izkopan rodovitni del tal se mora uporabiti za ureditev zelenih-parkovnih površin, ter drevoreda na J delu območja OPPN.
(5) Za začasne prometne in gradbene površine je potrebno uporabiti infrastrukturne površine, ki že obstajajo ali so na njih tla manj kvalitetna, predvsem znotraj območja OPPN.
Odvečni odkopni gradbeni material se ne sme odlagati na sosednja območja, razen če ima investitor dogovor z lastnikom teh zemljišč. Tovornih vozil med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na sosednjih površinah, razen če obstaja dogovor z lastniki teh zemljišč. V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja.
(6) Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na vseh razgaljenih površinah. Posege v tla je treba izvesti tako, da se prizadenejo čim manjše površine tal.
F. Odstranjevanje odpadkov
(1) Zbirno mesto za odpadke je treba predvideti v območju vsake prostorske enote.
(2) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt ravnanja z odpadki.
G. Ukrepi v času gradbenih del, interventni ukrepi v času del, omilitveni in zaščitni ukrepi v času obratovanja in interventni ukrepi v času obratovanja
(1) Ukrepi so podrobneje opisani v Analizi tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode (Številka: 202114-ap, januar 2015), ki je sestavni del OPPN-ja. Elaborat ukrepov je na vpogled na Občini Kamnik, Oddelek za urejanje prostora, Glavni trg 24, Kamnik.
VII. OBRAMBA TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI IN VARSTVO PRED POŽAROM 
17. člen 
(obramba ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom) 
A. Varstvo pred potresi
(1) Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno in morajo biti projektirani v skladu s predpisi s področja varstva pred potresi.
(2) Predvideni objekti morajo biti načrtovani tako, da upoštevajo stopnjo potresne ogroženosti območja 8 in projektnega pospeška 0,225 g.
B. Zaklanjanje
(1) Zaklonišča se gradijo v objektih, določenih s predpisi. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
C. Varstvo pred požari
1. Širjenje požara na sosednje objekte
Določitev odmikov od relevantnih mej
(1) Skladno z veljavnim Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07 in 12/13) oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, je treba zunanje stene in strehe stavb projektirati in zgraditi tako, da je z upoštevanjem odmika od meje gradbene parcele omejeno širjenje požara na sosednje parcele.
(2) Gornja zahteva je izpolnjena z zadostnim odmikom objekta od relevantne meje z ustrezno (v požarnovarnostnem smislu) izvedbo zunanjih sten objektov.
(3) Potrebni ukrepi za preprečevanje prenosa požara na sosednje objekte morajo biti obdelani v sklopu projektne dokumentacije posameznega objekta.
(4) Kot usmeritev za določevanje ustreznosti odmikov od relevantnih mej se upoštevajo določila, navedena v tehnični smernici TSG-1-001:2010, oziroma predpisi, ki urejajo to področje.
2. Evakuacijske poti in sistemi za javljanje in alarmiranje
Evakuacijske poti
(1) Evakuacija oziroma umik ogroženih oseb na varna mesta v območju urejanja ni problematična. Okoli vseh objektov so zagotovljene ustrezne površine za umik oziroma zbirna mesta za evakuirance.
(2) Evakuacijo iz posameznega objekta je treba obdelati v kasnejših fazah projektiranja ločeno za posamezni objekt.
Javljanje in alarmiranje
(1) V objektih naj se, glede na njihovo zahtevnost, predvidijo sistemi avtomatskega javljanja, alarmiranja in gašenja, ki pa naj se podrobno obdelajo pri izdelavi projektne dokumentacije posameznega objekta.
3. Naprave za gašenje in dostop gasilcev
Naprave za gašenje
(1) Voda za gašenje objektov na obravnavanem območju se bo zagotavljala iz obstoječega in novega vodovodnega omrežja.
Voda za potrebe gašenja požara na širšem območju
(1) Potrebne količine vode za gašenje obravnavanih objektov so razvidne iz postavljenega koncepta varovanja objektov pred požarom.
(2) Ob predvidevanju, da bo glede na zahtevnost predvidenih objektov, vsaj v večjih skladiščnih objektih, nameščen stabilni gasilni sistem na vodo sprinkler, ter ob upoštevanju največjih dovoljenih velikosti požarnih sektorjev in predvidenih višinskih gabaritov se predvideva, da bo največja potrebna kapaciteta požarne vode za gašenje posameznega objekta v obravnavanem območju znašala 20 l/s.
(3) Predvidena potrebna količina vode za gašenje požara na širšem območju je odvisna od računskega števila sočasnih požarov, ki se določi v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
Zunanje hidrantno omrežje na obravnavanem območju
(1) Na območju OPPN se zagotovi hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti, kjer pa to ni mogoče, pa s podzemnimi hidranti tako, da bo vsak objekt možno gasiti iz najmanj dveh hidrantov sočasno oziroma odvisno od požarne zahtevnosti stavb (požarno manj zahtevne, požarno zahtevne).
(2) Uporabijo naj se nadzemni hidranti, s premerom najmanj DN100.
Hidranti naj se izvedejo tako, da razdalja med njimi in stavbo ne bo manjša od 5 m in ne večja od 80 m ter da razdalja med dvema sosednjima hidrantoma ne bo večja od 80 m. Dinamični tlak v zunanjem hidrantnem omrežju ne sme biti manjši od 2,5 bara.
Dostop gasilcev
(1) Ob objektih morajo biti zagotovljene ustrezne dovozne poti ter utrjene intervencijske površine, skladno z zahtevami SIST DIN 14090:2005 ali trenutno veljavnim predpisom.
Dovoz gasilskih vozil na obravnavano območje se bo izvajal iz Korenove ceste, ki poteka na severni strani območja.
Dovozne poti za gasilska vozila
(1) Dovozne poti za gasilska vozila so po SIST DIN 14090:2005 definirane kot utrjene površine v višini terena, ki so neposredno povezane z javnimi prometnimi površinami. Omogočajo dostop do postavitvenih in delovnih površin za gasilska vozila.
(2) Dostopi na območje obravnavanih objektov so predvideni preko javnih cest, ki omejujejo gradbeno parcelo ter preko internih povoznih površin znotraj območja. V sklopu urejenih intervencijskih površin so predvidene krožne dovozne poti za dostop do delovnih površin. Širine ravnih delov dovoznih poti so projektirane na širino najmanj 3,0 m, krožnih pa na širino, ki skladno z določili SIST DIN 14090:2005 ustreza danemu zunanjemu premeru posamezne poti (rajdni krogi).
(3) Dovozne poti za gasilska vozila povezujejo postavitvene in delovne površine z javno cesto.
(4) Širina ravnega dela dovozne poti mora biti najmanj 3 m. Če je ravna dovozna pot na dolžini več kot 12 m, omejena s stenami, oboki ali podobnim, je treba pot razširiti na najmanj 3,5 m.
(5) Po standardu določena širina ravnega dela dovozne poti 3,0 m zadostuje za vozila, široka do 2,5 m, kar je normalna širina v cestnem prometu.
(6) Dovozne poti za gasilska vozila morajo biti utrjene tako, da lahko po njih vozijo gasilska vozila z osno obremenitvijo do 10 t.
(7) Zapornice ali zaporni količki na dovoznih poteh se morajo odpreti s ključem za nadzemne hidrante po DIN 3223 (obešenke so dovoljene le, če premer zatiča ne presega 5 mm).
(8) Dovozne poti morajo biti označene skladno z določili Pravilnika o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/07, 34/11, 101/11) oziroma predpisi, ki urejajo to področje.
Delovne površine za gasilska vozila
(1) Delovne površine za gasilska vozila se po SIST DIN 14090:2005 definirajo kot utrjene površine na zemljišču, ki so povezane z javnimi prometnimi površinami neposredno ali pa preko dovoznih poti za gasilska vozila. Namenjene so postavitvi gasilskih vozil, razlaganju in pripravi opreme za reševanje in gašenje.
(2) Delovne površine so predvidene v sklopu zunanje ureditve območja oziroma posameznega objekta, in sicer v takih količinah, da je pri gašenju vsakega posameznega objekta možna uporaba več delovnih površin hkrati.
(3) Delovne površine so dimenzionirane na prosto površino najmanj 7 x 12 m in morajo biti utrjene za vožnjo vozil z osno obremenitvijo 10 ton ter ustrezno označene, skladno s standardom SIST DIN14090:2005.
(4) Lokacije zunanjih hidrantov, dovozne poti in delovne površine za gasilska vozila so razvidne iz grafičnega načrta številka 5.1 »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom«.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV 
18. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
Investitorji in izvajalci so dolžni med gradnjo zagotoviti prometno varnost ter kakovost bivalnega in delovnega okolja, zato morajo:
(1) organizirati promet tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala in da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
(2) zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter infrastrukturne vode takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
(3) sanirati zaradi gradnje poškodovane objekte ter pripadajoče ureditve in naprave, kar je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja,
(4) zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju,
(5) zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela,
(6) material od izkopov deponirati na trajno deponijo ali uporabiti za nasutje.
IX. TOLERANCE 
19. člen 
(tolerance) 
(1) Objekti so glede na arhitekturno zasnovo objekta lahko manjši od predpisanih gabaritov in predpisane gostote pozidave (FZ).
(2) Postavitev elementov za izkoriščanje sončne energije in postavitev označevalnih tabel na strehah objektov se ne šteje v dovoljeno višino objektov, dovoljena je višina do 3,0 m nad fasadnim vencem.
(3) Izhodišče za dovoljene višine objektov predstavljajo izhodiščne višine obodnih cest okoli posamezne PE.
X. PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ 
20. člen 
(program opremljanja) 
Odlok o Programu opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo v območju B26 POLJE-del in B24 SP. STOL-del se sprejme po ločenem postopku.
XI. KONČNE DOLOČBE 
21. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je na vpogled na Občini Kamnik in na Upravni enoti Kamnik.
22. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-4/2012-5/6
Kamnik, dne 21. oktobra 2015
Župan 
Občine Kamnik 
Marjan Šarec l.r.