Uradni list

Številka 66
Uradni list RS, št. 66/2015 z dne 14. 9. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 66/2015 z dne 14. 9. 2015

Kazalo

2714. Tržni red javne tržnice v Občini Ilirska Bistrica, stran 7674.

  
Na podlagi Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08), na podlagi drugega odstavka 28. člena in 12. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 37/09) in Odloka o tržnem in sejemskem redu v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave Snežnik, št. 5/2003) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na nadaljevanju 7. redne seje dne 31. 7. 2015 sprejel
T R Ž N I  R E D
javne tržnice v Občini Ilirska Bistrica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Tržni red javne tržnice v Občini Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: tržni red) določa pogoje trgovanja na tržnici, lokacijo tržnice, obratovalni čas, seznam blaga, s katerim se trguje in dneve za prodajo blaga na tržnici v Ilirski Bistrici (v nadaljevanju: tržnica).
2. člen
Upravljavec tržnice v Ilirski Bistrici je Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
3. člen
Trgovanje na tržnici je prosto in se opravlja z določili tržnega reda in drugimi predpisi, ki urejajo trgovanje s kmetijskim in drugim blagom.
Trgovanje izven urejenega tržnega prostora, določenega s tem tržnim redom, v mestu Ilirska Bistrica ni dovoljeno.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA
4. člen
Upravljavec tržnice ima naslednje pravice in dolžnosti:
1. skrbeti, da je ureditev in poslovanje tržnice usklajeno z veljavnimi predpisi,
2. organizirano voditi poslovanje na tržnici ter razporejati in oddajati v najem tržne površine in tržno opremo prodajalcem ter sklepati ustrezne pogodbe s prodajalci na tržnici,
3. skrbeti za urejenost tržnice in manipulativnih površin, uporabnost tržne opreme, za čistočo in odstranjevanje odpadkov,
4. pregledati ustreznost dokumentacije, ki je potrebna za dovoljeno trgovanje na tržnici in izrekati prepoved prodaje prodajalcem, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev,
5. skrbeti za vzdrževanje in posodobitev tržne opreme,
6. upravljati z objekti in napravami za izvajanje gospodarske javne službe,
7. pripraviti letno poročilo o tekočem in investicijskem vzdrževanju,
8. določiti vrste blaga, ki se prodaja po conah ter vrste blaga, čas prodaje in lokacijo kolikor se blago izjemoma prodaja na drugih lokacijah (npr. center mesta).
III. LOKACIJA TRŽNICE
5. člen
Lokacija tržnice je na odprtem tržnem prostoru ob objektu MIKOZA, na parc. št. 341/1, k.o. Ilirska Bistrica, po potrebi pa se lahko ob določenih priložnostih uredi tudi v okviru centra mesta. Sanitarije so mobilne.
Dejavnost tržnice zajema stalna prodajna mesta – postavitev stojnic na površini tržnice, predvidena za prodajo doma pridelanega sadja, zelenjave in izdelkov domače obrti ter občasna prodajna mesta. Dejavnost tržnice zajema tudi območje občasne sejemske prodaje, ki se ob določenih priložnostih lahko uredi tudi v okviru centra mesta.
Posamezna lokacija in shema organizacije tržnice (razpored tržnih mest), dovoz blaga na tržnico in potrebni parkirni režim ob njej, so predpisani s projektom ureditve tržnice, ki ga izdela upravljavec.
IV. OBRATOVALNI ČAS TRŽNICE
6. člen
Tržnica obratuje:
a) vse dni v letu glede na želje razstavljavcev – glede na:
– letni čas od 1. 4. do 31. 10.:
vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih od 7.30 h–17.00 h
– zimski čas od 1. 11. do 31. 3.
vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih od 8.00 h–15.00 h
b) ne glede na letni čas:
– vsakega 1. in 16. v mesecu, od 6.30 do 17.00 ure
(če je 1. ali 16. v mesecu nedelja ali praznik, se dejavnost tržnice izvaja na prvi naslednji delovni dan).
7. člen
Uporabnikom tržnih površin (prodajalcem) ni dovoljeno podaljševanje obratovalnega časa tržnice določenega v 6. členu, brez dovoljenja upravljavca.
V. TRŽNE POVRŠINE IN PRODAJNA MESTA
8. člen
Tržne površine se glede na namen uporabe delijo:
– na prodajna mesta
– na manipulativne površine.
9. člen
Prodajna mesta na tržnici so stalna in občasna.
Stalni so:
– neprenosne stojnice,
– prodajne hišice,
– prodajni kioski,
– stalno nameščena vozila s prodajnimi vitrinami.
Občasna so:
– odprte sestavljive stojnice,
– pokrite sestavljive stojnice in nadstreški,
– dopolnilne prodajne mize na odprtem tržnem delu,
– občasno nameščena vozila s prodajnimi vitrinami,
– občasna prodaja s tal (novoletne jelke, cvetje, sadike). Dopolnilne prodajne mize lahko namesti upravljavec po potrebi oziroma prodajalec s soglasjem upravljavca.
10. člen
Prodajalci na tržnici so stalni in občasni. Med stalne prodajalce se uvrščajo prodajalci, ki vse leto opravljajo prodajo ali vsako leto v sezoni vezano vsaj tri mesece. Drugi so občasni prodajalci.
Prodajna mesta dodeli prodajalcem upravljavec tržnice v skladu z načrtom razporeditve prodajnih prostorov:
a) stalnim prodajalcem – za določeno obdobje s pisno pogodbo
b) občasnim prodajalcem – dnevno z ustno pogodbo, za katero se šteje, da je sklenjena, ko je prodajalcu dodeljen prodajni prostor, za kar se izkaže s potrdilom o plačilu pristojbine.
Prodajalec se s sklenitvijo ustne pogodbe zaveže, da se bo ravnal po tržnem redu in ceniku storitev tržnice.
V primeru večjega števila možnih uporabnikov prodajnih mest upravljavec odda prodajna mesta v najem do zapolnitve števila prodajnih mest, lahko pa izvede tudi natečaj za njihovo oddajo v najem.
11. člen
Nepogodbeni prodajalci si lahko na svojo željo rezervirajo prosto prodajno mesto za določen čas le v primeru, če ima upravljavec tržnice na razpolago prodajna mesta za rezervacijo.
12. člen
Če prodajalec ne zasede pogodbenega ali rezerviranega odprtega prodajnega mesta do 30 minut po pričetku obratovalnega časa, lahko upravljavec na to prodajno mesto razporedi drugega prodajalca za tisti dan. Kolikor se prodajalec predhodno dogovori z upravljavcem tržnice lahko tudi kasneje zasede rezervirano mesto. Plačani znesek najemnine ali rezervacije za tisti dan ostane upravljavcu.
13. člen
Najemnik – prodajalec ne sme najeto prodajno mesto oddati drugemu v uporabo oziroma v podnajem.
14. člen
Na prodajnem mestu – stojnici mora biti po zasedbi na vidnem mestu izobešen napis z navedbo imena in naslova prodajalca, oznako blaga in cenikom za blago, ki ga prodaja. Vsi njihovi prodajalci pa morajo imeti na prsih pripeto priponko z navedbo imena ter priimka prodajalca.
Upravljavec oddaja prodajalcem prodajna mesta v najem na podlagi pisnih vlog, ki jim je priložena dokumentacija (potrdilo o registraciji in davčna številka) ter na podlagi s strani občine Ilirska Bistrica izdanega soglasja k prodaji blaga, odločbe o komunalni taksi in za prodajna mesta z rezervacijo, sklenjenih najemnih pogodb.
Prodajni prostori se oddajajo za določen čas.
15. člen
Prodajalcu, ki ima s pogodbo dodeljeno prodajno mesto pa na tem prodajnem mestu brez predhodnega dogovora z upravljavcem tržnice ne prodaja v letnem času vsaj eno soboto v mesecu, lahko upravljavec tržnice pogodbo brez odpovednega roka razveljavi in dodeli prodajno mesto drugim prodajalcem.
16. člen
Inventar (kioski, stojnice ipd.), ki se uporablja na tržnici je lahko last upravljavca ali prodajalca, vendar morajo biti enotnega videza.
VI. PRODAJA BLAGA
17. člen
Blago na tržnici se prodaja na območju, navedenem v 6. členu tržnega reda. Na stojnicah se prednostno prodajajo ekološko pridelana sadje, zelenjava, doma pridelani in predelani lokalni pridelki in izdelki domače obrti, v primeru prostih prodajnih mest pa tudi ostali živilski in neživilski izdelki (blago, obutev, galanterijsko blago za gospodinjstvo …). Ob občasnih sejemskih prodajah ob posebnih priložnostih se v centru mesta lahko prodajajo promocijski izdelki, izdelki domače obrti, spominki, gotova živila, oblačila in izdelki povezani z letnim časom, praznikom oziroma prireditvijo.
Na tržnici se lahko na osnovi pisnega dogovora z upravljavcem prodaja in opravlja gostinske storitve v skladu s pristojno zakonodajo.
Prednost pri prodaji blaga iz prvega odstavka tega člena imajo kmetovalci in drugi posamezniki s stalnim prebivališčem in z lastnimi ali najetimi kmetijskimi zemljišči v Občini Ilirska Bistrica, in sicer prodajalci ekološko pridelane hrane in domače proizvodnje.
18. člen
Na tržnici smejo prodajati:
– kmetovalci, ki sami pridelujejo ali proizvajajo v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
– drugi posamezniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost domače obrti in prodajajo na drobno proizvode lastne proizvodnje,
– nabiralci gozdnih sadežev, cvetja in zdravilnih zelišč,
– občani vredne rabljene predmete – starine, zbirateljske predmete,
– društva in humanitarne organizacije.
Prodajalci morajo imeti za prodajo lastno izdelanega blaga veljavno potrdilo o lastni proizvodnji, ki ga izda pristojni organ in velja eno leto.
V centru mesta se lahko nameščajo le odprte ali zaprte sestavljive stojnice in prodajne mize. Tlorisna površina prodajnega pulta je lahko največ 5 x 2 m. Prodajalec ob stojnici ne sme:
– parkirati svojih vozil,
– skladiščiti večjih količin prodajnih izdelkov,
– ograjevati prodajno površino ali kako drugače zapirati območje prodaje.
19. člen
Blago se sme prodajati samo s prodajnih mest, stojnic, miz in pultov. Blago za prodajo ni dovoljeno zlagati neposredno na tla.
Prodaja blaga s tal je dovoljena le za lončarske, železne in lesene izdelke ter košarice s cvetlicami, cvetlice, novoletne jelke ipd. vendar mora imeti prodajalec za prodajo vsaj malo prodajno mizo.
20. člen
Razstavljeno blago za prodajo mora biti vidno deklarirano in označeno s prodajno ceno.
Na tržnici se sme prodajati blago, ki ustreza predpisom o kvaliteti blaga. Živila morajo biti higiensko neoporečna.
21. člen
Prodajalci izdelkov domače obrti morajo imeti za vse svoje izdelke v prodaji na tržnici cenik.
22. člen
Zvišanje cen med tržnim dnevom je prepovedano. Prodajalci so dolžni izstaviti račun za prodano blago v skladu s pravili oziroma zakonodajo in na zahtevo kupca izmeriti blago s kontrolnimi merili.
Prodajalec je dolžan kupcu zaviti blago na običajen način.
23. člen
Prodajalci so dolžni meriti in tehtati blago v enotah in z merili, ki so predpisana ali običajna za merjenje določene vrste blaga. Merila, ki so v uporabi, morajo ustrezati zahtevam Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05) in postavljena tako, da imajo kupci vpogled v merjenje blaga.
24. člen
Na tržnici je prepovedano prodajati izdelke, ki ne ustrezajo predpisom o kvaliteti blaga in higiensko oporečnih izdelkov.
VII. NADZOR PRODAJE IN KVALITETE BLAGA
25. člen
Nadzor nad prodajo in kvaliteto blaga opravljajo:
1. pristojne inšpekcije v okviru pristojnosti
2. organi za notranje zadeve
3. pristojni delavci občinske uprave.
26. člen
Delavci občinske uprave so dolžni sodelovati z delavci pristojnih inšpekcijskih služb in organov za notranje zadeve ter jih o kršitvah in drugih nepravilnostih redno obveščati.
27. člen
Kupci in prodajalci lahko sporočajo svoje ugotovitve in pripombe v primeru pomembnejših kršitev tržnega reda občinski upravi z vpisom v pritožno knjigo.
VIII. SKLADIŠČENJE BLAGA
28. člen
Skladiščenje blaga na tržnih površinah ni dovoljeno. Po končanem obratovalnem času tržnice morajo prodajalci neprodano blago odstraniti iz tržnih površin.
29. člen
Hitro pokvarljivo blago mora lastnik odstraniti iz tržnice takoj, ko so vidni znaki kvarjenja, v nasprotnem primeru ga mora odstraniti upravljavec na stroške lastnika blaga.
O odstranitvi mora biti napisan zapisnik.
IX. VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE
30. člen
Prodajalci so dolžni vzdrževati red in čistočo na in ob svojih prodajnih stojnicah in sproti odnašati v zabojnike (kontejnerje) za ločeno zbiranje odpadkov nepovratno prazno embalažo, papir, oporečne pridelke in proizvode ter druge odpadke. Kolikor prodajalci tega ne bodo opravljali, bo to storil upravljavec tržnice na njihove stroške.
31. člen
V primeru, da prodajalci pustijo neprodano blago izven prodajnega časa na tržnih površinah, ga lahko upravljavec tržnice odstrani na stroške prodajalca.
32. člen
Prodajalci morajo skrbeti za osebno higieno in izgled tako, da so čisti, primerno oblečeni, da niso vinjeni, preglasni, nedostojnega vedenja in da ne kršijo tržnega reda ter javnega reda in miru.
Kdor na kmečki tržnici krši tržni red ter javni red in mir, se ga na to opozori, oziroma se mu izda pismeni opomin. V primeru ponovne kršitve pa se mu lahko začasno prepove prodaja. V primeru hujših kršitev tržnega reda ali javnega reda in miru oziroma po prejemu tretjega pismenega opomina v koledarskem letu se mu prepove prodaja na kmečki tržnici.
Upravljavec je dolžan arhivirati in voditi evidenco izdanih opominov.
Dokazi o kršitvi tržnega reda ali javnega reda in miru morajo biti zapisniško ugotovljeni od delavcev občinske uprave.
Morebitne pritožbe rešuje pristojni organ upravljavca.
Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
Eventualne že vnaprej plačane tržne pristojbine se v takem primeru ne vračajo.
33. člen
Za vzdrževanje reda in čistoče mora upravljavec:
– čistiti prodajne površine in opremo
– prazniti posode za odpadke in skrbeti za njihov reden odvoz
– v poletnem času kmečko tržnico izpirati z vodo, po potrebi pa tudi razkužiti.
34. člen
Na tržnici in drugih tržnih površinah je prepovedano:
1. pranje blaga, ki je namenjeno za prodajo,
2. kupcem otipavanje in prebiranje živil,
3. zavijanje prodanega blaga – živil v tiskan in nečist papir,
4. nelojalno obnašanje prodajalcev,
5. voditi pse,
6. pljuvanje po tleh,
7. vožnja s kolesi, mopedi in podobnimi vozili in parkiranje,
8. uporaba nežigosanih merilnih uteži in tehtnic,
9. onesnaževanje in poškodovanje inventarja last upravljavca tržnice,
10. samovoljno zasesti prodajno mesto in prestavljati prodajne stojnice in mize,
11. medsebojno prepiranje prodajalcev, samovoljno postavljanje raznih reklam in nadstreškov ter predelava in dodelava tržne opreme,
12. metanje odpadkov,
13. založiti poti med stojnicami ali okoli stojnic z blagom tako, da je oviran prehod,
14. vstop vinjenim osebam,
15. uživanje alkoholnih pijač prodajalcem,
16. storiti kakršnokoli dejanje, s katerim se krši javni red in mir ter čistoča, žali in ovira pri delu delavce občinske uprave, zavlačuje ali odklanja plačilo stojnine in posebnih storitev,
17. prekupčevanje.
35. člen
Kdor parkira na tržnih površinah motorna in druga vozila pa nima posebnega dovoljenja za parkiranje se mu lahko vozilo odstrani s tržnih površin po pristojnem organu na stroške uporabnika vozila.
X. PRISTOJBINE IN DRUGE STORITVE
36. člen
Pristojbine za uporabo tržnih površin, višino najemnine (stojnino) za tržno opremo in ostale stroške zaračunava upravljavec na podlagi tega odloka v skladu s sprejetim cenikom.
Cene za uporabo prodajnih mest oziroma tržnih površin se zaračunavajo na podlagi zasedbe prodajne površine in vrste blaga v skladu s cenikom storitev upravljavca.
Cenik na predlog upravljalca potrdi Občinski svet Občine Ilirska Bistrica.
Za prodajno mesto, za katerega se zaračunava stojnina in najemnina, se šteje dejansko uporabljena prodajna in manipulativna površina.
Za potrebe priklopa samopostrežnih mlekomatov in vozil s hlajenimi prodajnimi vitrinami na električno omrežje, bo upravljavec omogočil priklop na električno napeljavo. Strošek porabljene električne energije bo upravljavec prodajalcu obračunal pri strošku najemnine za tržni prostor.
37. člen
Nepogodbeni prodajalci morajo svoje mesečne obveznosti (rezervacije, uporabo inventarja ipd.) poravnati mesečno vnaprej do 5. v mesecu za tekoči mesec oziroma v skladu s cenikom upravljavca, pogodbeni prodajalci pa v rokih, ki so navedeni v pogodbi.
38. člen
Prodajalec je dolžan potrdilo o plačilu stojnine in drugih storitev čuvati do odhoda s prodajnega mesta oziroma do konca obratovalnega časa tržnice. Na zahtevo pooblaščene osebe je prodajalec dolžan pokazati potrdilo o plačilu stojnine ali drugih storitev. Prodajalec, ki ne predloži pri pregledu (kontroli) potrdila o plačilu na vpogled mora plačati določeno stojnino ali drugo storitev.
39. člen
Inventar si lahko prodajalec izposodi v obratovalnem času tržnice, za kar se vodi posebna evidenca. Inventar tržnice se sme uporabljati samo za potrebe tržnice.
Prodajalec mora po končanem obratovalnem času tržnice izposojeni inventar očiščen vrniti upravljavcu.
V primeru, da prodajalec prevzeti inventar izgubi ali po svoji krivdi poškoduje, mora plačati vso nastalo škodo.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Za izvajanje tržnega reda na tržnici je zadolžen upravljavec. Pristojni inšpekcijski organ nadzoruje poslovanje in promet blaga na tržnici po predpisih, ki urejajo trgovanje z blagom.
Za kršitve določil predpisov o trgovanju z blagom odgovarja prodajalec (kmetovalec, drugi posameznik).
41. člen
Upravljavec lahko odpove uporabo prodajnega mesta prodajalcem, ki kršijo določila tržnega reda predvsem zaradi:
– neurejenosti na prodajnem mestu oziroma prostoru (odmetavanje odpadkov ipd.),
– večkratnega poskusa prodaje blaga oporečne kvalitete,
– prodaje izdelkov, za katere nima ustreznega dovoljenja,
– prodaje izdelkov, ki jih ni dovoljeno prodajati,
– nespodobnega obnašanja do drugih prodajalcev, kupcev ali delavcev upravljavca,
– samovoljnega zasedanja prodajnega mesta in širitev prodajnega mesta,
– parkiranje vozil na nedovoljenih mestih in drugih primerih, ki vplivajo na slab videz in urejenost tržnice oziroma pomenijo samovoljno in nespodobno ravnanje ter druge kršitve tržnega reda in predpisov, ki urejajo poslovanje na kmečki tržnici,
– neplačevanje tržnih pristojbin,
– če odda prodajno mesto drugemu prodajalcu.
42. člen
Tržni red velja tudi za vse nove tržne površine in objekte, ki jih bo upravljavec dal v uporabo po sprejetju tega tržnega reda.
43. člen
Tržni red mora upravljavec po uveljavitvi izobesiti na vidnem mestu na tržnici in ga ob prvem nastopu prodaje izročiti vsakemu prodajalcu.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
44. člen
Kršitve določil tržnega reda se kaznujejo v skladu z Odlokom o tržnem in sejemskem redu v Občini Ilirska Bistrica.
45. člen
Ta tržni red začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 301-31/2015
Ilirska Bistrica, dne 31. julija 2015
Župan
Občine Ilirska Bistrica
Emil Rojc l.r.